V sodni dvorani št. 16 Plansko urejanje gospodarstva ztr deva na poedince, ki škodujejo druž-bcnemu gošpodarstvu, H se krce-vito oklepaio položajev v privatnem kmettistvu, ki zaostajajo pri odktr pih in Se predstavUajo kot žrtve okoliščin, kl so Hh nrivedle pred ptiijško sodišče. Dne 22. novembra t. l. \e bilo med 8. in 14. uro več razprav š sledečim izidom: Šegula Frar.c (1914) iž Mtr škanic Št. 50 iz malomarnosti ni iZ" polnjeval dolžnosti pri vodstvu svo« jega kmetijskega gospodarstva. Posa~ diti bi bil moral 2 ha zemlje s krom* piriem, posadil pa ga ie sarno 1,5 ha, zato pa tudi ni mogel izpolntii obvez-ne oridaie 16.904 kg krompiria, tem-več /(? oddal samo 4641 kg. V zago" \>ot ie navedel, da je bil dalje časa bolan in da žena s 4 otroki ni mogla zmagovati dela. Sodišče }e ugotovilo krlvdo po 06-tožnici in ga kaznovalo s 5 meseci odvzema prostosti in plačilom pcr vprečnine din 1000. * PetroviČ Alojz (1930) iz Po* horja št. 7 v Halozah je vzel pri OM Slovenja vas na ime Ekonomije gradr bčnega podjetja za ceste LRS v Slo~ venji vasi, kjer i& bil v službi kot ekonom, 4000 cigaret. Plačal jih ni. Cigarete je prodal in denar obdrždl. Škodo je poravnal. Za dejanje se ke-.co. Mesec dni prisilnega dela bo utr*> dilo^ njegovo spoznanje, da se }e iz~ koriščartje službenega položaja še vedno maščevalo. • jamnik Ivan (1909) iz Gafev-cev št. 8 je hotcl skritl 170 kg težfie-ga prašiča nq polju na dan, kp se je viših v Uajevcih plomUranje prar šičev obvezne oddaje Zasačen je bil pri prevozn. Malo je verjetno, da bo hotel za ceno odvzema prostosti za dobo 6 mesecev še kdo v Gajevcih skrivati svinje. * Dvajset tisoč dlnariev denarne kaz-ni in 500 din povprečnine bo občutno oslabelo gospodarski položaf § e g ir le Martina (188?) iz Moškanjcev št. 50. Do 4. oktobra t. I. iz malomar-nosti ni zadostil obvezni oddaji 342 kg govejega mesa, četudi bi bil to lahko sioril. Izgovčrjal se ie. da goveda ni oddal, ker odknpno podjetje ni poslcr lo prevoznih sredstev. • MaŠek Vtnko (1922) iz frarr kovcev Št. 29 ie dolžan na davkih 133.649 din tn na krompirju 6793 kg. Obvezo oddaje 3000 litfov tnleka je izpolml le defoma. Izgovarial se je na težave, ki jih je imel s prevze-rmm p&sestva. Pri scdanji malornarnosti in neiz-potnitvi dolžnosti ni upania, da bi Mcr šek Vinko na 20,85 ha zemlje v bo-doče izbotišal gospodarstvo. Popolna zanlemba prcmoiertja /n 8 niešecev odvzema prcstosti postav- Ijajo Mašek Vinka pred dejstvo, da ne more zavzemati gospodarskega položaia, na katerem ne koristi raz~ voju šočiakzrna. * Pernat Franc (1913) iz Lov r-enca št. 12 ni kazal namena tako gospodarHi, da bi lahko poravnal ostanek davka v zneska 125.934 din in da bi lahko oddal ostanck dolga na krompirju v količini 6495 kg pri gospodarstvu na 18,50 ha zemlje. Tvdi njegov zagovor dokazuje, da mnogi kmetje gospodarijo mimo set~ venega plana. Sodba še ni tzrečena, m Masten Martin (1906) iz Vraru kovcev št. 36 je ostal letos pri 14,80 ha zemlje na dolgu 3506 kg krompirja. Namena ni kazal, da bl ptidelal in od-dal družbeni preskrbi potrebni kroirr pir. Setvenega plana ni vpoštevcd. Tekom osemmesečnega odvzema ptostosti bo spoznal, da zajema plarr sko gospodarstvo z vso resnostio tu-di privatno kmetijstvo. Plačal pa bo tudi 1000 din povprečnine. m Kekec Peter (1897) iz Mo-škanjccv 51, ki gospodari na U.19 ha zemlje, je ostal dolžan 15.653 kg krom-ptrjti. Pravilno izpoinjevan. - dolžno-sti pri vodstvu kmetijskcga gospodar-stva bi ma omogočilo tudi izpolnitev obvez. Izgovarjal se )e na to, da posestrti odnosi med njitn in niego' vim zetom do pred kratkim niso bili nrejeni, kar ie vplivalo na obdelavo zemlje In na oddajo. Zoper odločbo o obvezni oddatf krompirja se ie pritnžil. Razprava je bila preložetia zaradi proveritve na- vedb. * Skdliber Martin iz Pušenc St. 23 le bll oproščeti krivde Ui kazni. da bi bil po nemarnosti dolžan vcčjo količino krompirla. Po niegovi pritož-bi so bile proverjene njegove trditve. Po znižanja obveze ni bV nifesar več dolžan Prdnrrfceffft'?: ObJ^r^n rč~ bora MariborSke oblasti tov. Simonil Franc se je oscbno pozanimal za nmu HutfFfvu obftitno ?bnr?o, nar večjo pa ugtedii Ihufske oblasti. Iz obrazov Ijudi kt prihajajo daft za dnem pred sodišče, se vidi, da spadaio po svoii živlfenjski žilavnsti v vrsto marljivih delavcev, le žal da