37
Naši dopisi.
Iz Slatine v Rumuniji 27. jan. *) — Kakor sem uže
v zadnjem pismu poročal, imamo od 15. dne t. m. mnogo snega. Nekaj dni bilo je potem bolj ugodno vreme, a severo-vhodni veter prinesel nam je iz Besarabije do 20 stopinj mraza in zopet — snega. V ravninah, posebno v širokih logih poleg rek (Rumuni jih imenujejo ,,zavoj") in v gozdih je mnogo volkov. Logi so tako gosto zaraščeni, da nihče skozi ne more, — in tukaj je volkom glavno bivališče. Hrane imajo dovolj , vsaj spomladi, poleti in v jeseni, ker takrat je vsa živina noč in dan na prostem. Drugače je pozimi, posebno če snega tako na debelo pade kakor letos. Takrat volkovi obiskujejo, združeni v trope, ponoči vasi, in plenijo ubogemu kmetu ovce in teleta — celo posameznega Človeka se lotijo. Nedavno šel je neki vojak domu na dopust. Na cesti od Pitešla na Krajevo, kjer po cele ure na okoli ni ne vasi ne posamne hiše, napadla ga je tropa volkov. Gotovo je z bajonetom hrabro branil svoje življenje , a cele trope se ni mogel ubraniti. Drugo jutro našli so samo nekaj koscev vojakove obleke in objedeno nogo še v škornjah poleg — prebodenega volka.
Z Dunaja 31. jan. {Iz zbornice poslancev.) Ta teden je mogoče vašemu poročevalcu biti krajšemu, ker sem v drugem dopisu preteklega tedna uže naznanil najvažnejšo dogodbo preteklega tedna; to je, odgovor grofa Taaffea na interpelacijo Hohenwar to v o. — V tem odgovoru podala je vlada prijateljem in neprijateljem jasen in odločen program, s katerim se ostro obsoja vladino gospodarsko postopanje preteklih 20 let tudi glede kmetijstva. Kmetje po tem odgovoru res smemo pričakovati boljših časov. — Ta poljedelski program bo pa tudi levičarjem zbornice štreno zelo zmešal, ker mnogim treznim poljedelcem med njimi zabranuje vladi nasprotovati , katera poljedelstvu dejansko hoče bolj prijazna biti, kakor je bilo pri nas to kedaj navada. — Kardinal Kutshker je tedaj umrl v četrtek pol ure pred poldne; — vse zdaj radovedno pričakuje, kdo mu bo naslednik? Med vernimi katoličani se v prvi vrsti zdaj čuje odlično ime vojaškega škofa G ruše, kateremu se priznava   verska in politična odločnost,   pa
*) Radujemo   se   iz daljne   Rumunije dobivati dopise v lepi, pravilni slovenščini.                                              Vred.
38
tudi modrost za to v Avstriji zelo važno mesto, do katerega so mnogokrat sovražni vplivi pritišali značaje „šviga-švage" v vsakem oziru. — Galicija je dobila ta teden svojega deželnega maršala dr. Ziblikje-viča, dosedaj župana Krakovskega, gotovo po nasvetu poljskega kluba, izmed katerega bi se bil Groholski — tudi večkrat imenovan kandidat za to mesto — zdaj pri tako važnem političnem položaju na Dunaji pretežko pogrešal. — Zadnja važna dogodba tega tedna je zdaj predlog Lienbacherj e v o spremembi držav, volilnega reda, za katero zadostuje navadna veČina zborova. — Sledil bo temu kmalu se drug predlog, po katerem se iaiajo posebno kmetom prizadete krivice glede volilne pravice v državni zbor odpraviti. Ker pa je za to premembo treba dvetretinske večine pri sklepanji, zato za njo zdaj ni še upanja. — Ako bo jutri dovršena specijalna obravnava oderuške postave, prične se potem obravnava Lienbacherjevega šolskega nasveta, po katerem se ima šolska dolžnost namesti 8 let znižati na 6 let in s tem deželam prihraniti tudi mnogo stroškov. — Politični položaj se je tudi ta teden zboljšal za nekaj stopinj, — upati je, da zdaj kmalu zapustimo naš nullpunkt, in da nastopimo stopinjo politične — gorkote, ki bode sedanji politični zimi slovo dala.
Na Dunaji 30. jan. *) {Akademije na korist, Rutsch-ker, )fUmgangssjpracheil, Vodnik.) Akademija, ki so jo osnovali slovanski visokošolci v četrtek 27. dan t. m. Zagrebčanom v prid, podala je vsestranskega, lepega užitka. Nabralo se je mnogo Slovanine iz veljaških, vojaških in dijaških krogov. Tako naj bi se Slovanstvo vedno kazalo! in gospoda rodoljubna naj bi radostno in dejansko pozdravljala vsako priliko , ki se jim ponudi se strani slovanskih društev v vzajemno razglase-vanje Slovanstva! Potem se ne bo širokoustno povpraševalo: koliko vas pa je? — Vendar pa smo bili onega večera v zadregi, ko so dopisniki listov iskali slovanskih poslancev in smo jim mogli kazati samo na 3 hrvaške ! Tolažili pa smo se, da so bili zadržki prvega (poslanskega) poklica nekaterim na poti. — Da so se točke programa izvrševale skozi in skozi izvrstno, ni treba posebe zagotavljati, zato omenim le, da vse naloge bile so v izurjenih močeh slovanskih, posamno hrvaških. Tudi v drugem delu našel si je vsakedo svojo primerno, veselo stran — večina se ve da na živem plesu. Mimo vseh visocih razhodkov došlo je do 200 goid. čistega namenu v prid. Tako smemo biti na več strani ponosni in zadovoljni! — Ni brez vse zveze, da temu poročilu pristavljam nekaj vrstic o knezu in nadškofu, kardinalu Kučkerji, ki je v četrtek 27. dan t. m. umrl tu na Dunaji 71 let star. Prav predno ga je mrtvoud zadel, vabila sta kardinala na omenjeno akademijo dva visokošolca , in kardinal jima je v oni namen izročil desetak, rekši, , da je zadnji" (dosle ne vemo še v katerem pomenu!) — Rojen v Olomucu, sin revnih starišev popel se je Kučker po učenosti in modrosti svoji do nadškofa in kardinala. Baje ni gola, mrzlotna udvorljivost, da se višji krogi tako sočutno izražajo o smrti Kučkerja. Bil je bistroumen veščak v pravoslovji, in knjige njegove posebno o kanoničnem pravu so temeljite vednostne vrednosti. Mož hladnega značaja in previdnih misli hodil je vsigdar gotovo srednjo pot, tako da ne gredo za njim velika diplomatična dela kakor za njegovim prednikom. Al kot ud zakonodaj-stva umel je sodruge voditi in vzdržati mir med cerkvijo in državo. Sicer pa je bil centralist in sovražen narodnostnim   vprašanjem in zahtevam.    In zaradi tega
*) Obljubljeno dobro doide.   Prosimo!                  Vred.
judovskim časopisom ne manjka h?ainih fraz za pokojnika in dobrih svetov za vlado , da naj izbere naslednika v političnem oziru prav tacega. Imenovanje to je zares velike važnosti -— mi Slovani upamo in želimo pravičnega, naj si bo Grušo, Angererja ali dvornega župnika Maverja. — Slovenski vseučiliščuiki smo imeli tu in tam smešnih sitnosti zaradi one glasovite „Um-gangssprache"! Vsaki uri bilo je treba določiti svoj jezik in se ve, da je ,,zum grojsten Leidwesen" prišlo tako, da J/10 dneva občujemo v golih in velevnih stavkih po nemški, 4/10 dneva v veličin perijodah po slovenski, ostali čas dneva pa da m slimo in sicer— slovensko zmerom in povsodi ! Tako! — Društvo „Slo-veuija;< namerava v soboto, O. dan februarija, v svečani seji praznovati spom n Val. Vodnikov.
Iz Vipave 30. jan.   —   Na   novega   leta  dan imeli smo v naši narodni čitalnici občni zbor, pri katerem sa je tudi novi odbor volil. Izvoljeni so   bili:   gosp. dekan Grabrijan enoglasno za predsednika, gosp. Rih. Dole n e c, vodja deželue vinorejske šole na Slapu, za podpredsednica, gosp. doktoraod Stever za tajnika, gosp. kaplan   Vidergar   za   blagajnika,   gospod   beneticijat Knific,   gosp. grof Lanthieri in adjunkt vinorejske šole gosp. Pire pa   za odbornike.    S to volitvijo mogli bi vsi pošteno  narodno   in nesebično misleči udje čitalnice naše popolnoma  zadovoljni biti,   a vendar je  bilo temu drugače!    Kakor je namreč mogoče,   da   se med vsako še tako lepo izbrano pšenico vendar-le kako zrno prav   pravcatega   osata   najde,    tako   našel   se je   tudi med čitalničnimi   udi   človek,   kateremu   njegova brezmejna častilakomnost,   spojena s smešno ošabnostjo , ni miru dala, dokler ni zoper volitev intrigirati pričel. ,,V odbor moram na vsak način priti" si je napihneni žabi v   fabuli   podobni   možicelj   mislil   in  v   to svrho začel sukati,   ali   bi   se   ne   dala v volitvi kaka nepravilnost najti, ki bi jo ovrgla.   Iskal je dlake v jajcu, posrečilo se muje najti jo.    In zdajci,   hajd!  hujskaj,   obrekuj, laži se, kar moreš, sam » da zmagaš.   Sladkim besedam njegovim so se vsedii res nekateri udje na limanice,  in med temi tudi taki,   o katerih bi kaj tacega nikdar ne bili misiili.    Volitev se je ovrgla,   ter nova na 23. dan t. m. sklicala.   —   Ker  pa za ošabnega in nestrpljivega rogovileža v Vipavi nihče domačinov  ne mara — kajti od Postojne do Gorice je ni inteligentne osebe, s katera bi se ne bil on v svojem ostudnem napuhu uže spri — nastali ste   dve čitalniški   stranki tako   rekoč   čez   noč. In prežalostni nasledek vsega hujskanja in obrekovanja je ta , da naš visokočastiti gosp. dekan , ustanovitelj  in vseskozi iskreni podpornik čitalnice,   ni več njen predsednik ,   pač   pa   je bil od občnega zbora enoglasno za častnega uda čitalničnega izvoljen, — da gosp. beneficijata Knifica ni več v odboru, in da je tudi nas obče priljubljeni gospod kaplan Vidergar   le   odbornik, ne pa tudi blagajnik društva, kakor je veliko let v naj-večo zadovoljoost vseh udov bil.    Grdi hujskač sam pa tudi zdaj v odboru ni,   dasiravno je  za različne šarže kandidiral.    Novo voljeni odbor je sledeči: gosp. Karol Dolenc, vipavski župan, predsednik, gosp. vodja Rih. Dolenc, podpredsednik, doktorand gosp. F. Stever, tajnik, gosp. Josip Maver, blagajnik, gospodje Juli-jani,   kaplan Vidergar   in   Može pa   odborniki. — Navedeni hujskač je zdaj na sebi videl, da, ,,kdor dru-zemu jamo koplje ,   sam v njo pade", — gospodje pa, kateri so njemu na   limanice zlezli,   naj   si   zapomnijo, da ao Vipavci uže zdavoo toliko  politično   zreli,   da si ne bodo človeka, za katerega prav čisto nič ne marajo, v nobeno zastopstvo volili.
Z gornje Vipave 24. jan. — Na čelu 3. lista letošnjih ,,Novic" gosp. dr. Jan. Bleiwes lepo in ži o do-kazuje; kako je treba nujne pomoči kmetovalcem sploh,
39
posebno pa malim posestnikom. Res so vzete one besede iz src;i marsikaterega kmetovalca , posebno pa iz onega, kateri omenjena bremena sam živo čuti! — Takoj za omenjenim stavkom sledi pa ,,klic našim deželnim in državnim poslancem iz vipavske doline'* , v katerem gosp. R. Dolenec, vodja vino- in sadj^rejske šole na Slapu, živo in temeljito opisuje žalostni stan vipavskega kmeta. — Vsaka beseda je resnična in vredna, da se na dotičnem mestu prav dobro premisli, in se kolikor mogoče na njo ozir jemlje. — Res je stan kmetijstva prežalostea! Toliko dražeb dan na dan! Toliko slabih letin! Pri vsem tem pa eksekutorji lazijo po vaseh! — Dve prošnji, kateri gospod pisatelj navedenega članka omenja, ste bili brez vspeha. Toliko trt je lansko zimo pomrlo, po vsem tem je pa zdaj še letošnja zima tako hudo pritisnila, da se je bati, da bodo še one trte, katere so lansko zimo žive ostale, pomrle j Za vino se vsako leto manj skupi; od kodi tedaj potrebnega denarja vzeti? — Sredujim m malim posestnikom je pridelani živež skoraj pošel. S čem se bo preživelo V Denarja ni, zaslužka pa tudi nobenega! S Btrahom se res ljudje vprašujejo: kaj bo? kaj bo? — Lansko leto so se milodari nabirali za Notranjce, a letos bi jih še bolj potreba bilo! — Potrebno bi bilo rej, da bi se — kakor gosp. Dolenec omenja — komisija v ta namen sostavila, kt bi vipavsko uboštvo temeljito preiskala in potem si. visoki vladi o tem poročala. — Z znižanjem ali odpustom davka bilo bi le nekoliko po-magano, a zdatno vendar ne, ker pomanjkanje je pre-silno. Treba je bolj izdatne pomoči. — Večkrat se je govorilo in pisarilo, da se bode ena ali druga železniška črta skozi vipavsko dolino zidaa, al vse to je vtihnilo. Prav veliko bi bilo s tem pomagano, ko bi se ravno letos kaka železnica po naši dolini zidala, da bi ljudem naklonila zaslužka, — ali ko bi se vipavska reka in Močilnik na državne stroške regulirala. Tedaj, gospodje, kateri imate na dotičnih viših krajih veljavno besedo, pomagajte, pomagajte ubozemu vipavskemu kmetu !
Šent Jernej na Dolenjskem 21. jan. (O ciganih) nam
iz okraja novomeškega marsikaj poroča 1. list letošnjih „Novic" ter pravi, da so grozen davek mnogim kmetom. To je istina. Ne le v novomeškem okraji, tudi v našem krškem delajo ti vlačuge silno škodo in nadlego. Vse je resnica, kar oni dopisnik o ciganih pripoveduje. Se izbirajo si ^cigansko jed", kakor jo je „Vrtec * popisal; za govedino ne marajo toliko, kakor za kokoši, race, gosi, purane, kapune itd.; to je ,,ciganska jed". Naj bi te potepuhe poslali le v Bosno ali kam drugam, da bi ondi polje obdelovali ali se kakega rokodelstva učili, in bi potem tudi državi koristni bili. V St. Jer-nejski občini se klatijo po hosti, kjer imajo neki svoje Številke na gabru ali na kakem drugem drevesu. Bog vedi, kje so pri zadnjem popisu ljudstva te klateže popisali in tudi nemški jezik kot „Umgangssprachea prideli kakor pri nas nekateri ljudje, posebno en mizar in neki trgovec, ki sicer le slovenski kramljajo in k večemu, če katerega srečajo, ga po nemški „kuten morgen" pozdravijo. — Cigan tudi ne spolnuje državljanskih dolžnosti, kajti, če dad6 svoje otroke krstiti, jih vendar nikjer v šolo ne pošiljajo; nikjer ni sledu, kje so za šolo godni cigani ^Brajdoviči" , ki se nahajajo tukaj v matriki. — Nekoliko je sedaj oplašilo cigane to, da so bili lansko jesen (18. nov.) v Novemestu pri c. k. kresiji pred porotniki tri dni sojeni zaradi obilnih tatvin, ki so jih začeli v Skofjiloki, ^nadaljevali proti Mirni peči, okoli Novomesta in okoli St. Jerneja, kjer so pisatelju teh vrstic celo voziček vkradli, v katerem so vplenjeno blago vozili, in celo do Jaške kradli, nabravši obilo   blaga.    Bilo nas je tiste tri dni pri sod-
niški obravnavi v Novomestu zaslišanih 35 prič. Dobili smo nekoliko tatvine nazaj, jaz voziček, drugi nekoliko obleke; vendar vsega ne. Razsodbe nisem izvedel, ker nisem bil do konca obravnave pričujoč; le Čudim se, da ni nobeden izmed obilih poslušalcev v slov. časnikih o tem kaj poročal. Radovedno ljudstvo je želelo, , da bi zatožence prav ostro kaznovali, kajti ti „Staats-burgerji" so občinstvu jako nevarni in postava zoper „Vagabunde" ne zadostuje. Zato nasvetujem tudi ]az iz St. Jernejske občine, da bi se tej hudi nadlogi v okom prišlo po kaki pametni postavi in se tudi ti postopači prisilili, naj delajo, kakor moramo delati drugi ljudje. To želi srenjski odbornik iz St. Jerneja kot sosed novomeškega okraja.
Iz Železnikov 30. jan. J. L. -~ Sinoči so bile naše spodnje Železnike v veliki nevarnosti zarad pretečega jim požara. Vnelo se je namreč — ne ve se še natančno , kako — v podstrešji hiše ,,pri Tišljarji" , in vkljub nagli pomoči se ogenj ni mogel več vdušiti. K sreči ni bilo nič sape, po strehah pa saeg; — največ pa jo koristila brizgalnica, ki je oni večer nenavadno izvrstno delala, in se je edino le njej in silnemu trudu pri njej delajočih zahvaliti, da ogenj ni segel naprej. Zlasti na zgornji strani stoji hiša poleg hiše, ko j naprej pa ogljohrami, do malega vsi do vrha z ogljem nasuti. Pogorelee Jernej Starman, ki ni bil zavarovan, in tudi Štirje gostači, katerim je do malega vse zgorelo, prišli so po tej nesreči v veliko škodo. Ko bi se teh revežev hotel kdo usmiliti, gotovo dobro delo bi storil! — Zima je pri nas letos zelo spremenljiva. Imeli smo nekaj jako prijetnih dni; vrstili so se pa tudi dež, blisk, sodra in sneg, katerega so pa zlasti naši ogljarji in lastniki gozdov po celi okolici uže težko pričakovali zato, da morejo spravljati oglje k fužinam, hlode pa k žagam. Kupčija z železnino se še ni prav nič zboljšala.
Z Vrhnike. {Čitalnica) naša se je izbudila iz dol-zega spanja in 6. svečana zvečer ob 7. uri napravi v gosp. Kotnikovi dvorani lepo veselico s programom, V katerem se bode petje priljubljenih pesem vrstilo z govori , med plesom pa igrala tudi tombola. Vstopnina 50 kr., za družine 1 gold.
Iz Ljubljane. — Kakor je podoba, volitve v zbornico trgovinsko in obrtnijsko ne bodo pred mesecem marcem, kajti, kakor se nam iz dežele od več krajev poroča, poslalo se je mnogo reklamacij volilni komisiji, predno pa ona more presoditi vse, treba je precejšnjega časa. Zdaj je le treba, da naši rodoljubi po vseh okrajih se zagotovijo volilcev, da bodo na našo stran, to je, tiste može volili, katere jim bo ob pravem času na-svetoval narodni volilni odbor, ne pa nasprotnikom našim pomagali do zmage, po kateri smo , kakor žalostne izkušnje preteklih let učijo, v deželnem zboru v nesreči. Naj le iz poslednjega deželnega zbora omenimo oni slučaj, ko je šlo za to, da se občinam da pravica, za-braniti beraškeženitve, pa je zastopnik kupčij-ske zbornice gosp. Karol Lukman z liberalnimi frazami nasprotoval oni pravici. — Ne moremo si kaj, da ne bi pri tej priliki tudi uže objavili še drugo zahtevo, namreč to, naj gospodje uradniki naše ljudstvo pri tej volitvi pustijo pri miru, to je, nai se nikakor ne vtikajo v volitve, kakor se je to godilo pri onih volitvah, ko je dr. Banhans minister kupčijstva, vitez Witmann pa kranjski deželni predsednik bil, ko so služabniki okrajnih glavarstev (briči) pri raznašanji volilnih izkaznic in glasilnic „veliko rolo" igrali. Volilne izkaznice razpošilja volilna komisija volilcem v Ljubljani po mestnem magistratu, na deželo pa jih pošlje c. k. okrajnim glavarstvom, ki jih ne po svojih služabnikih,  ampak po dotičnih županstvih izročiti imajo vo-
40
livcem. To pot, a ne druge, je izrecno odločil §. 10. ,,volilnega reda od leta 18b8."; če ni tako izrecno zaznamovano v §. 13. volilnega reda od leta 1877., kaže vendar uže to, da tudi v Ljubljani volilne glasilnice volilcem razpošilja županstvo (magistrat), in da v §. 13 novega volitvenega reda stoji to, da volilna komisija glasilnice pošlje c. kr. okrajnim glavarstvom v vsak okraj, da jih ona razpošilja na vse kraje svojega okraja, kajti volilna komisija iz Ljubljane ne more stoternim volivcem po deželi razpošiljati izkaznic in glasilnic. Organi za posamno razdelitev pa so dotični župani. Ce se komu čudno zdi, da se mi tako zelo bojimo ,,der Liebe Muhen" c. k. okrajnih glavarstev, naj bere zapisnike dež. zbora 1878.
—  Kakor kranjska, tako je tudi tirolska kmetijska družba se obrnila do dunajske družbe z vprašanjem: ali ne bi, kakor o svečanosti sreberne poroke Nj. veličanstva leta 1879., tako tudi pri poroki svetlega cesar-jeviča Rudolfa prav bilo, da bi vse družbe kmetijske avstrijske skupno čestitale cesarjeviču? Družba kmetijska dunajska je odgovorila, da radostna pritrdi temu predlogu in da bodo po takem vse družbe skupno poklonile cesarjeviču čestitko.
—   {Druga soarea s plesom) pri gospodu deželnem predsedniku bode 9. dne t. m., na katero je povabljeno nad sto gostov, ki bodo gotovo doživeli zopet odličen večer.
—   Današnji izborni ples v čitalnici bode, kakor slišimo, privabil obilo gostov. Vsaj je uže od nekedaj ime Vodnikovo bil magnet, ki vabi narodni svetov čitalnico.
—  Gospica Ivana Foderl, ki je več tednov na Dunaji bivala zato, da je ogledala božično razstavo ženskih ročnih del in obiskovala dotično umeteljno šolo, se je zopet vrnila v Ljubljano nazaj in bode šolo za učenke umetnih ženskih del 3. dne februarija zopet pričela.
—   (Novo poslopje za porotno sodišče v Ljubljani,) Ministerstvo pravosodja je postavilo v proračun za leto 1881. tudi svoto 12.000 gold. za zidanje novega porot-niškega poslopja v Ljubljani.