Poštarina plačana. ite¥. 5t>. Posamezna Štev. K 2*— = 50 par. V LJubljani, v petek dne 16. decembra 1921. Leto IV. | v\ * . ' *' 1 ; S* V 1 » f-'»■■ (v Oglasi: Sa 1 mm X 60 icseratne^ja stolpiča mali 30 vinarjev, aradnl 1'20 S, poslano, posmrtaiss in reklame 2 K. Večkratne objave popust. izhaja vsak petek. TJpravniitvo „DomoT-Ine" v LJnblJani, Socloa nlioa e. Ursfialštvo „Domovine", Miklošičeva o. 18, Tel. 72. STaročnina: Konečno 3 S, četrtletno 9 K, polletno 18 K, oeloletno 36 K. xs Poslanec Zeriaw proti lammmmu kmetskih delavcev Po krivdi samostojnih kmetov in klerikalcev sprejet zakon, po katerem se bodo morali zavarovati kmetski delavci. Zadnji čas je bil v zakonodajnem odboru sprejet zakon, ki je izredno velike važnosti za kmet-ske gospodarje. Ob priliki končnega glasovanja o delavskem zavarovanju za bolezen, nezgode in onemoglost je v poslednjem tre-notku pred glasovanjem stavil poslanec Samostojne kmetijske stranke, g. D r o f e n i k, predlog, da naj se v isto zavarovalnico kakor industrijski in obrtniški delavci potegne tudi kmetski stan, in sicer kmetski delavci in posli. Drofeni-kov predlog so posebno podpirali tudi slovenski klerikalci, tako da je bil z njihovo pomočjo tudi sprejet. Proti sta glasovala samo demokratska poslanca dr. Žerjav in Wiider. Zakonski odstavek, ki govori o zavarovanju kmetskih delavcev, pravi, da se morajo izdati tekom enega leta, odkar stopi v veljavo ta zakon, predpisi za vsakogar prisilno zavarovanje kmetskih delavcev, ki se mora «urediti na isti način in v skupni organizaciji z zavarovanjem ostalih delavcev.« Ni dvoma, da bo treba prej ali slej rešiti zavarovanje za vse sloje, vendar pa je ravno tako gotovo, da bo treba za vsak stan in sloj zavarovanje drugače izvesti. Značaj kmetskega gospodarstva je popolnoma drug, nego industrijski. Kmetsko delo in nevarnost se niti primerjati ne da z industrijskim delom. Zato se pa tudi zavarovanje kmetskega delavstva ne da po istem kopitu nategniti kakor zavarovanje industrijskega delavstva. Zlasti pa to ne 'gre zaradi tega, ker kmetski gospodar ne zmore velikih tedenskih plačil za zava-Irovanje, na katere je že vajen tovarnar. Še obrtniki ječe pod težko pezo zavarovalnih prispevkov! Le vprašajte jih! Poslanec dr. Žerjav se je proti uvedbi zavarovanja za kmetske delavce v zakonodajnem odboru prav odločno uprl, zavedajoč se, da to zavarovanje, kakor je zamišljeno, ne odgovarja potrebam kmetskega stanu in s tem tudi ne interesom kmetskega delavstva. Za danes prinašamo o tem novem zakonu, ki ga imajo na vesti samostojneži in klerikalci, le kratko poročilo. V prihodnjih številkah «Domovine» pa se hočemo z njim še podrobneje pečati. Marsikomu se bo morda čudno zdelo, da smo s tako ostrostjo obsodili krivce in to ne oziraje se na levo in na desno. Storili smo to, ker je «Domovina« hotela ostati zvesta svoji stari navadi, da piše vedno in v vsaki stvari č:sto resnico. Kadar je bilo treba braniti koristi naroda, ali pa življenske interese poedinih stanov ljudstva, se «Domovina» nikdar ni strašila pogledati v oči vsakomur in naj bo to kdorkoli. Danes je «Domovina« izpregovo-rila prav odločno besedo zato, ker vidi, da so nesposobni politiki prizadejali kmetskemu stanu veliko škodo. ga» mišljenja, nas to samo prepri-j čuje o upravičenosti gornje zahteve. Ako bomo imeli Slovenci dve oblasti, nam zato ne bo padel niti las z glave. Nihče nas ne bo zato pohrva-til ali posrbil. Ostale pokrajine naše države se bodo na isti način razdelile. i Po vidovdanski ustavi imamo edinstveno državo in imamo Slovenci, Srbi in Hrvati enake pravice in enake dolžnosti. Vladni predlog o razdelitvi na oblasti vpošteva povsod v enaki meri potrebe prebivalstva. Končno ne bi bila najhujša nesreča, če bi imeli samo eno oblast. Kakor pa smo gori omenili, ima razdelitev Slovenije v dve oblasti mnoge dobre strani, zato smo lahko mirno za vladni predlog. Razdelitev Slovenije v dve oblasti Kakor je znano, predvideva vladni predlog razdelitev cele naše države v 26 oblasti, ki bi bile podobne nekdanjim avstrijskim deželam. Vidov-danska ustava, ki je sprejeta, zahteva, da posamezne oblasti ne smejo šteti več, nego 800.000 prebivalcev. Ker šteje Slovenija preko milijon prebivalcev, se mora torej po ustavi razdeliti v dve oblasti. Gori omenjeni vladni predlog predvideva za Slovenijo ljubljansko in mariborsko oblast. Za in proti temu vladnemu predlogu se vršijo sedaj razne polemike v časopisih. Nekateri zahtevajo, da ostane Slovenija ena oblast s središčem v Ljubljani ali pa v Celju; drugi so za vladni predlog in zahtevajo dve oblasti, klerikalci pa trobijo še nadalje svojo avtonomijo. Kakor poročamo na drugem mestu, so se poleg drugih za dve oblasti iftekli tudi mariborski obrtniki in mariborski občinski svet. Prepir za to, ali naj bo vsa Slovenija ena oblast ah pa naj se razdeli v dve oblasti, j je pravzaprav brez pomena. Ustava ! določa, da nobena oblast ne sme šteti več, nego 800.000 prebivalcev. Ker je ustava sprejeta, se mora Slovenija razdeliti v dve oblasti. Izjeme za Slovenijo ne bodo delali. Sicer je pa !tudi najboljše tako, da se Slovenija razdeli v dve oblasti s sedežem v Ljubljani in v Mariboru, ker bi prevelike oblasti ovirale uspešno delo in bi obmejno prebivalstvo, če bi imeli le eno oblast v Ljubljani, imelo predaleč do svojega središča. Zlasti za Prekmurje je Ljubljana preodda-ljena. Ustanovitev oblasti v Mariboru bi bilo za mesto Maribor tudi zato velikega pomena, ker bi se mesto poprej poslovenilo. Na Štajerskem in v Prekmurju se ravno zaradi oddaljenosti Ljubljane zelo zavzemajo za ustanovitev oblasti v Mariboru. V mariborskem občinskem svetu so razen klerikalcev glasovali vsi odborniki brez razlike strank za predlog odbornika prof. Voglarja za ustanovitev dveh oblasti. To je znamenje, da uvidevajo potrebo razdelitve Slovenije. Ako so bili proti predlogu klerikalci «Stražine- Politilni pregled Navzlic splošnemu ogorčenju celokupnega naroda, ki je že do grla sit večnih ministrskih kriz, traja ministrska kriza še vedno, ker so radikalci tako trmasti, da nočejo odnehati od svojih pretiranih čisto strankarskih zahtev. Te dni so imeli svoj strankarski kongres in so se izjavili — ravnotako kot demokrati na svojem kongresu — za ustavo brezpogojno, kar pomeni, da ne morejo sestaviti skupne vlade z drugimi strankami kot z demokrati, muslimani in samostojnimi kmeti, ker so vse druge stranke nasprotne ustavi in bi jo rade spremenile. Kaj torej cincajo radikalci in onemogočajo s-svojim vedenjem redno delo narodne skupščine. Stvar je popolnoma dozorela in morda je v trenutku, ko pišemo te vrstice, nova vlada že sestavljena, ampak eno je danes gotovo: da bomo imeli prav kmalu volitve v narodno skupščino, ker samo na ta način se more razčistiti politični položaj v državi. Najboljše bi bilo, ko bi bile volitve takoj, kar pa ni mogoče, ker nimamo volilnega zakona. Ko reši narodna skupščina najnujnejša vprašanja (proračun, upravno razdelitev države) in sprejme volilni, zakon, bomo šli zopet na volišče in ako bodo volilci pametni, bodo oddali svoje glasove kandidatom onih strank, ki so za resno delo, v prvi vrsti demokratskim kandidatom in ne onim, ki jim ni do dela, kakor radikalcem, klerikalcem in njim podobnim strankam, katerih poslanci sploh nočejo delati in še ovirajo delo onih, ki imajo dobre in poštene namene. V Beogradu je otvoril minister poljedelstva zborovanje poljedelskega sveta, ki mu predseduje Radovanovič. Razpravlja se o raznih kmetijskih vprašanjih in upati je, da bo imel kmet od teh sklepov poljedelskega sveta svojo korist. Naša država je po večini poljedelska in zato mora skrbeti za gospodarski napredek kmetskega prebivalstva, ker še-le ako bo kmet gospodarsko močan, bo močna tudi celota. Italijani divjajo še vedno kot bi bili zbesneli in te dni so zažgali Narodni dom v Barkovljah pri Trstu, tako, da je končno uničen tudi četrti in zadnji slovenski Narodni dom na tržaškem ozemlju. Težke, neznosne so razmere, v katerih živi preko pol milijona naših ne-odrešenih bratov pod laškim go-spodstvom, pa prišel bo dan obračuna, kakor je prišel dan obračuna tudi za Nemce. V Italiji takointako poka na vseh koncih in krajih, državne finance se nahajajo v obupnem položaju, italijanski državni proračun izkazuje okolu 30 milijard kron primanjkljaja! Mi pa vendar prihajamo polagoma na zeleno vejo, ker so se naši državni prejemki in izdatki medsebojno tako zbližali, da bodo prihodnje leto skoraj gotovo enaki. To je začel uvidevati tudi tuji svet in zato se je začela dvigati vrednost našega denarja in se dobi danes za en naš dinar že sto avstrijskih kron! Ta Avstrija je resnično velika reva, ampak ošabni so avstrijski državniki vendar še vedno. Te dni je govoril avstrijski državni kancler o odnošajih med Avstrijo in Jugoslavijo in nam je očital pri tej priliki, da slabo ravnamo z našimi Nemci! Sicer je ta očitek zavit v dosti lepo obliko, ampak očitek je vendar padel in mi bi avstrijskemu državnemu kanclerju samo svetovali, naj se pobriga malo za to, da ne bodo tako neusmiljeno preganjani koroški Slovenci, naše Nemce naj pa le lepo na miru pusti, ker njim se ne godi slabo. Avstrijci bi lahko dobili mesto Šo-pronj z okolico od Madžarske ravnotako kot so dobili drugi del tako-zvane Zapadne Madžarske, ampak bili so otročji in so na italijanska prigovarjanja privolili v to, da se vrši v Šopronju plebiscit, ker so mislili, da jih bo Italija tudi tukaj podpirala, kakor jih je podpirala na Koroškem. Pa so se Avstrijci temeljito zmotili, ker Italija je vedno na strani onega, ki zastopa krivico. Na Koroškem so zastopali krivico Nemci in Italija je njih podpirala proti nam. V Šopronju pa zastopajo krivico Madžari in Italija se je našla na njihovi strani. Ti Madžari, ki so znani kot divjaki in nasilneži, so z italijansko pomočjo tudi v Šopronju in okolici delali nasilja, s pomočjo katerih so hoteli zmagati. Plebiscit bi se moral vršiti 14. in 16. tega meseca, ali Avstrija je zaradi madžarskih nasilij protestirala in plebiscit je za štiri dni odgoden. Pa najbrže niti ta odgoditev ne bo Avstriji nič pomagala, ker Madžari so mojstri, posebno če jim še Italijani priskočijo na pomoč! Vašingtonska razorožitvena konferenca se je omejila na vprašanje Daljnjega vzhoda in dosegel se je med prizadetimi državami (Ameriko, Anglijo, Japonsko in Francijo) tudi nekak sporazum. Tega pa nihče ne ve, kako dolgo bo ta sporazum trajal, ker sloni na zelo trhlih nogah. Nasprotja so prevelika in prišel bo čas, ko se bo tudi vprašanje Daljnjega- Vzhoda reševalo z orožjem, kakor tudi mnoga druga, samo za siio rešena vprašanja. Dopisi Kranjska gora. Predzadnjo nedeljo je imel naš župnik agitacijsko pridigo za klerikalno časopisje. Poudarjal je, da je katoliško časopisje najbolje vzgojno sredstvo za- narod. To župnikovo trditev so takoj z dejanji dokazali klerikalni Orli, ki so na dan pred Miklavžem drveli po ulicah z rogovi in krinkami na obrazu ter mazali dekleta po obrazu in obleki s črnilom! Obenem bi vprašali še našega gospoda župana, zakaj načeloma na narodne praznike ne razobesi niti na občinski, niti na svoji hiši zastave, dasi vemo, da jo ima. Praproče. Gotovo se bo dragim či-tateljem «Domovine» čudno zdelo, kako da smo se še mi oglasili. Naša vasica je majhna, ima pa mogočnega veljaka. Tukaj namreč kraljuje mogočni klerikalni podžupan. Njegove oči ne gledajo preveč prijazno, kadar vidijo «nejevernika». Ob času občinskih volitev je bil ta gospod izvoljen za podžupana. Ker je videl, da ga ljudstvo malo vpošteva, ako-ravno je podžupan, je sklenil avan-zirati do župana. V ta namen si je prisvojil občinsko štampiljo, živinske potne liste, češ, bom videl, ali mi bodo prišli «nejeverniki» v roke ali ne. Občinstvo je študiralo, kako je prišlo kar do dveh županov in vprašali so pristojno oblast. A glej ga spaka! Vsa njegova modrost, vsi njegovi protesti niso izdali nič. Moral je izročiti prisvojeno si občinsko štampiljo in drugo. Bil je zopet degradiran. Mož bi se sedaj rad maščeval nad «nejeverniki». Pa mu ne gre. O njegovi hčerki, ki se tako rada bori z «nejeverniki», bomo pa dru- gič kaj povedali — tako za smeh in kratek čas. «Tinče» je še tudi na vrsti. Vrh pri Šmartnem. V naši vasici je bilo pred kratkim prav živahno, ker smo imeli imenitno «vohcet». Posetil nas je velik in pobožen mož, izvrsten muzikant, ki se ponaša, da je med prvimi od Novega mesta pa do Ljubljane. Ta je ljudem dopovedoval, kako grde namene imajo nasprotniki, ki hočejo uvesti razporoko in civilni zakon, kar da bi bilo velikanska nesreča za nas. Da pa je svoje nazore bolj podkrepil, je zvabil neko ženo na krivo pot. Obrede tega čudnega zakona je pa z velikim zanimanjem opazoval očividec. Ni vse 1 zlato, kar se sveti! Semič. Tukajšnji župni upravitelj Rafael Grobljar pošilja po kmetskih hišah, kjer ve, da imajo naročeno «Domovino», stroga naročila, naj takoj vrnejo «Domovino», če ne, bo naročnika zbrisal iz katoliške vere in krstne knjige. Enake besede rabi vsako nedeljo tudi raz prižnice. Seveda so nekateri res zbegani. Kje je tako-zvan «kancelparagraf», da bi stopil možakarju malo na prste? Oplotnica. Podpisano društvo nima nikakršnih zvez in stikov z dopisom, ki je izšel v 48. številki «Dc-movine» z dne 2. t. m. pod naslovom «Oplotnica». — Telovadno društvo «Sokol» v Oplotnici. Gospodarstvo Vrednost denarja. Dne 14. t. m. se je dobilo za okrog 4 naše krone 100 avstrijskih kron, za 38 in pol naše krone 100 madžarskih kron, za okoli 315 naših kron 100 češkoslovaških !:ron, za okoli 1180 naših kron 100 laških lir, za 257 do 259 in pol naše krone 1 dolar, za 140 do 148 naših kron 100 nemških mark. Število denarja v prometu. Po izkazu Narodne banke SHS z dne 30. novembra smo imeli v prometu 4 milijarde 619 milijonov 361 tisoč 455 dinarjev. 5dinarski (20kronski) bankovci se vzamejo v roku treh mesecev iz prometa, ker je mnogo ponarejenih, in se zamenjajo. Sprejemanje in za-; menjavo bodo vršile Narodna banka j jn njene podružnice. Na zadnji mariborski svinjski i sejem je bilo pripeljanih 68 praši- čev. Cene so bile: 4 tedne stari pre-šiči komad 120 do 150 K, 5 do 6 tednov 200 do 250 K, 6 do 8 tednov 260 do 350 K, 4 do 6 mesecev stari 700 do 850 K, 8 do 10 mesecev stari 1200 do 1600 K, eno leto stari 2500 do 3500 K, poldrugo leto stari 4000 do 4500 K, plemenske svinje kg žive teže 28 do 30 K, polpitane svinje kg mrtve teže 34 do 40 K. — Posvetovanje zastopnikov obrtnih društev se je vršilo v nedeljo v Celju. Udeležilo se je zborovanja okoli 40 obrtnikov iz raznih krajev I Slovenije in minister za socialno politiko dr. Vekoslav Kukovec. Posve-| tovanje je vodil g. Engelbert Fran-chetti iz Ljubljaae. Po obširni debati, v katero so posegli razni govorniki, se je sklenilo ustanoviti dve zvezi obrtnih društev in sicer eno za mariborsko in drugo za ljubljansko oblast. Ustanovil se je tudi obrtni svet, obstoječ iz devetih članov, ter so bili vanj izvoljeni: Jakob Za-dravec, lastnik parnega mlina, Središče; Ivan Rebek, ključavničar, Celje; Blaž Zupane, brivec, Laško; Franc Novak, brivec, Maribor; Fer-do Primožič, mizar, Ljubljana; Ivan Polak, usnjar, Kamnik; Josip Ambrož ič, izdelovalec gredeš, Ljubno pri Radovljici; Filip Ogrič, zobo-tehnik, Novo mesto, in Engelbert Franchetti, brivec, Ljubljana. Minister dr. Kukovec jc podal navzočnim kratko poročilo o svojem delovanju v korist obrtniškega stanu, za kar mu je zborovanje izreklo najsrčnejšo zahvalo. = Za kozjerejce. Plemenski kozel čiste sanske pasme, ki je stal dosedai pri g. Alojzu Ladihi v Gornji Šiški, se je dal v oskrbo g. Alojziju Košeidni, Koseze !). Skočnina za tega kozla je določena na 15 kron. — Drugi plemenski kozel sanske pasme stoji pri g. Ivanu Skaletu, Zelena jama št. 195. Skočnina 12 kron. — Oddelek za kmetijstvo L j u b 1 j a n a. • Predbožični kramarski sejem v i Brežicah se vrši 17. t. m. i Čevljarska zadruga v Radov- | ijici ustanovi januarja čevljarski pri-j krojevalni tečaj. Prijave sprejema in daje pojasnila vodstvo zadruge v Radovljici. Cene vožnjam na vlaku se po-; višajo, Z novim letom se povišajo i cene za osebno vožnjo za 15 odstot-! kov, a za prtljago in blago za 10 od-I stoikov. — Obrtniške šole v Črni gori. Doslej sta bili v Črni gori samo dve obrtniški šoli: na Cetinju in v Podgorici. Sedaj se osnujejo še sledeče obrtni&ko-trgovske šole: v Nikšiču. Kčlašinu, An-drijevcih in Baru. = Cene hmelja v Žatcu na Češkem so bile zadnje dni od 400Q do 5600 češkoslovaških kron za 50 kg (okrog 260 do 360 naših kron za en kilogram). = Velikanske cene v Avstriji. 1 kg orehov stane v Avstriji 850 do 1000 avstrijskih kron„ 1 kg fižola 270 avstrijskih kron, 1 kg ješprenja 410 avstrijskih kron.. Ravnotako visoke cene imajo druga živila in blago. = Naš izvoz je narastel. V prvi polovici letošnjega leta je narastel naš izvoz za 695 milijonov, a uvoz le za 243 milijonov. =: Prodaja premogovnika v Za-bukovju na Štajerskem. Naša vlada je nedavno sklenila prodati svoj premogovnik v Zabukovju. V ta namen se je mudila nedavno tamkaj komisija, kateri sta prisostvovala kot kupca neki Rus in neki Anglež ter ravnatelj iz Trbovelj. Slednji se je izjavil proti prodaji, češ da je za-bukovški premog boljši kakor trboveljski. = Velikanski primanjkljaj v italijanskem državnem proračunu. Dohodki v italijanskem državnem proračunu se cenijo na 17 milijard 602 milijona lir, a izdatki na 20 milijard 454 milijonov lir. Primanjkljaj bi znašal torej pičle tri milijarde lir, ali okoli 30 milijard v naših kronah. = Letošnja proizvodnja sladkorja na celem svetu. Kakor cenijo, se bo pridelalo letos na celem svetu preko 311 milijonov metrskih centov. Beležke -j- Demokrati napredovali pri občinskih volitvah v Zagrebu. Dne 11. t. m. so se vršile v Zagrebu občinske volitve, katerih uspeh je bil sledeči: vseh 50 občinskih svetnikov se razdeli na stranke tako-le: 1 dobijo klerikalci, 1 socijaini demokrati, 1 judje, 2 komunisti, 3 jugoslovanska neodvisna stranka, 6 demokrati, 36 hrvatski blok. Demokrati so dobili 2546 glasov. Od zadnjih volitev so napredovali za 664 glasov, kar je lep uspeh spričo silne agitacije blokašev. Ravno tako je napredovala od zadnjih volitev jugoslovanska neodvisna stranka, ki maiuv.. ANDREJ LES. Za veselo življenje Radi svinjarij kaznovani duhovnik zbežal v Ameriko. Na strmem hribu stoji romarska cerkev, kamor naši ubogi kmetje najraje po kolenih lezejo ter nosijo obilo darov za cerkev in duhovnika. Tamošnji duhovnik je živel seveda v izobilju in razkošju, pil za mrtve in žive ter sčasoma ni vedel, kaj bi počel od dolgega časa. Jel je vabiti k sebi na pojedine in pijačo od kraja ženske, pozneje moške, s katerimi je uganjal neznanske svinjarije. Bog ga ni kaznoval, toda sodnija ga je prijela in mu prisodila eno leto zapora. A božji namestnik jo je pred nastopom kazni • popihal v Ameriko. Ime tega božjega namestnika je znano vsem starejšim ljudem v celjskem okraju. Duhovnik, ki je imel za «luštne» ženske posebno sobo. Zelo znano je tudi ime njegovega soseda župnika, ki je opremil neko sobico v svojem stanovanju v tempelj boginje Venere. Tja so imeli dostop samo nekateri njegovi najbolji (Konec.) prijatelji. Tu se je zabaval sicer na naraven način z ženskami, posebno s svojo kuharico, a tako divje in vztrajno, da je morala poslednja po-gostoma iskati zdravnika in kopališča. Pisma, ki jih je pisal župnik-vdo-vec tej ženski v kopališče, je ta izročila pozneje, ko sta se nekaj sprla, znanemu odvetniku, ki jih je dal razmnožiti in razširil po vsem Spodnjem Štajerskem. Ta župnik je bil tudi hud nemšku-tar in je, imel pri Nemcih tako« za-slombo, da si ga tudi škof ni upal premestiti ali kaznovati; kazal mu je svojo nezadovoljnost samo s tem, da je o priliki birme izstopil iz voza samo pred cerkvijo in tam zopet sedel v voz ter se odpeljal. I To je bila vsa kazen za nepopisne ! svinjarije, katere je župnik sam v svojih pismih opisaval v nenavadno živih barvah in z živinsko slastjo. Taka pisma more pisati le tisti, ki je od same lenobe in požrešnosti popolnoma izprijen in ki ne veruje ne v boga, ne v hudiča. Nad otrokom se je spozabil. Dalje proti izhodu je samotna fara v hribih. Tam je bil pred 25 leti mlad, rejen župnik. Njegova gospodinja je bila še mlada in zelo čedna. Prigodilo se je, da je reva porodila dvojčke in da je s temi vred na porodu umrla. Babici je povedala, I da je župnik oče. Tega to ni vznemirjalo, vzel si je i drugo kuharico in živel v novem j Konkubinatu ali na koruzi, kakor pravi narod. j Sosedni kaplan, ki je bil velik pijanec, je pravil: «Župnik K. je prašiči, spi vsak dan pri dekli!» To sem slišal na lastna ušesa. Tudi nove priležnice se je menda skoro naveličal, kajti nazadnje se je dogodilo nastopno: Ondotni šolski otroci so imeli spoved. Priletni učitelj, ki je bil tudi prijatelj vinske kaplice, se je odzval I župnikovemu vabilu, da sta ga pred spovedjo, ki se je vršila popoldne v cerkvi tik farovža in šole,' potegnila nekaj litrov. Potem je šel župnik v zakristijo spovedavat, učitelj pa je po svoji dolžnosti nadzoroval otroke. Ko je bilo samo še nekaj malo otrok ne-spovedanih, se je šel učitelj sprehajat pred cerkvico. Zdelo se mu je, da so že vsi otroci prišli iz cerkve, toda župnika ni bilo. Čaka! je še nekoliko, potem je stopil nazaj v cerkev. Šel je proti glavnemu altarju in pogledal v zakristijo, a bilo je tarn prazno. Obrne in ozre se nazaj po cerkvi ter zagleda na koru na klopi pred' orgijami župnika in trinajstletno učenko v sicer naravnem, toda po zakonu prepovedanem položaju. Staremu učitelju so, kakor je sam pravil, vstajali redki lasje na -glavi pokonci in ves zmeden je bežal iz cerkve. Dolgo potem je šele prišla deklica in za njo župnik. Takoj je prinesel zopet liter najboljšega in in pila sta dalje. Toda učitelju vest ni dala miru in pravil je tu in tam, kaj je doživel. To je izvedelo okrajno glavarstvo in poslalo orožnike. Župnika je klicala sodnija, kmetje so govorili, da učitelj laže in utihnili šele, ko je dekan oskrunjeno cerkev nanovo blagoslovil. ' Ubogi učitelj je imel neštevSna pota in sitnosti, župnika pa je pri obravnavi na okrožni sodniji zagovarjal sloveč odvetnik, ki je dokazal, da je župnik tisti dopoldan izpil d^-vet litrov najboljšega vina in da je bil torej nezaveden, kaj dela. Bil je oproščen. stoji odločno na jugoslovanskem stališču, od 384 na 819 glasov. Klerikalci pa so doživeli naravnost katastrofalen poraz. Pri zadnjih volitvah so imeli 790, sedaj pa le 366 glasov. Zmagali so pri volitvah blo-kaši, ki so dobili od 50 odbornikov 36. Napredek demokratov in jugoslovanske neodvisne stranke pa nas navdaja z upom, da zmaguje korakoma tudi v zagrizenem samohr-vatskeirt Zagrebu jugoslovanska misel. Prihodnje volitve bodo gotovo pokazale še razveseljivejše rezultate. Razveseljivo je pri sedanjih volitvah zlasti dejstvo, da so klerikalci tako zelo nazadovali. -f Mariborski občinski svet za dve oblasti. Na zadnji seji mariborskega občinskega sveta je stavil prof. Fran Voglar nujni predlog, ki pravi: in zagrebške občinske volitve. Pred volitvami v zagrebški občinski svet je «Straža» izrazila upanje, da bo nad Zagrebom zagospodoval hrvatski blok. To njeno pričakovanje se je izpolnilo, razoča-rati pa jo je gotovo moralo dejstvo, da so klerikalni glasovi v Zagrebu tako silno padli. Sicer ji pa radi te- j ga gotovo ni preveč hudo. Njej je j bilo pač v prvi vrsti do tega, da pri- j dejo na površje ljudje, ki so uniče-1 valci države, oziroma, ki sami ne! vedo, kam in kaj hočejo. Kaj pa j pravzaprav hočejo? Če je brezglav- j no početje teh ljudi in klerikalcev | «Stražinega» kopita narodu v korist, j je tudi. eno vprašanje. Naši potomci j jih bodo preklinjali. Novosti %Kraljev rojstni dan. Vsled žalosti za blagopokojnim kraljem Petrom se praznuje rojstni dan kralja Aleksandra dne 17. decembra samo s cerkveno proslavo. Vsled navodila ministrstva notranjih del počiva delo v državnih uradih in oblastvih, v trgovinah, zasebnih obratih ter delavnicah samo dopoldne. Hiše naj se ta dan okrase z državnimi in narodnimi zastavami. * Mariborski obrtniki za dve oblasti. Slovensko obrtniško društvo v Mariboru je imelo dne 11. decembra zborovanje, ki je bilo sijajno obiskano. Brivec g. Novak je poročal o izenačenju obrtnega zakona in zahteval enotno obdavčenje male obrti. Nato je govoril g. dr. Reisman o stališču obrtnikov napram vprašanju razdelitve Slovenije v dve oblasti. Dokazoval je, da bo ustanovitev mariborske oblasti v svojem področju koristila v gospodarskem oziru vsem slojem in povzdignila obenem narodno in državno zavest. Nato je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo obrtniki, da se v smislu vidov-danske ustave ustanovita mariborska in ljubljanska oblast ter da se celjsko okrožje pripoji mariborski oblasti. * Končna ureditev delovnega časa. Odsek zakonodajnega odbora je sprejel o delovnem času sledeči predlog: Za ureditev delovnega časa se razdele podjetja v tri vrste. V prvo vrsto spadajo rudniška in industrijska podjetja, v katerih je zaposlenih najmanj 15 delavcev. V tej vrsti ostane osemurni delavnik. V drugo vrsto spadajo obrtniška podjetja z manj nego 15 delavci. Kot normalni delovni čas velja osem-, devet- ali deseturno delo, ki ga določi minister za socialno politiko v sporazumu z ministrom trgovine in po zaslišanju trgovskih in delavskih zbornic. Me-rodajna je težina dela. V tretjo vrsto spadajo prometni delavci, za katere se bo določil delovni čas s posebno naredbo prometnega ministrstva. ; * Pretep z italijanskimi oficirji v j Splitu. Pred par dnevi je prišlo v Splitu do spopada med štirimi italijanskimi oficirji z italijanske vojne ladje «Riboti» in splitsko mladino. Razvil se je ljut pretep s palicami, steklenicami in stoli. Eden italijanskih oficirjev je bil znatno ranjen in je moral iskati zdravniško pomoč. Sodna komisija se je podala na ladjo, da pregleda ranjenega oficirja. Pretep so izzvali predrzni laški oficirji. Ako jo je eden precej skupil, je pač dobil, kar je iskal. * Invalidi napodili Radiča. Prejšnji petek opoldne so bili zagrebški invalidi zbrani v obednici šole pri Sv. Duhu v Zagrebu. Kar se je nenadoma pojavil med njimi Stipica Radič v spremstvu nekega svojega pristaša. Invalidi so Radiča takoj vprašali, po kaj je prišel, nakar je pričel Radič velik agitacijski govor. To je invalide silno razkačilo in so pričeli vpiti: «Kje pa ste bili med vojno? Ven s habsburgovcem! Invalidi so se istočasno' pričeli tudi pripravljati za napad na Radiča. Ko je Radič uvidel opasen položaj, je naglih korakov pobegnil iz invalidskega doma * Smrtna kosa. Na Malih Rodnah je umrl posestnik in bivši 301etni župan občine Sv. Mohor g. Martin Debelak, oče poštnega ravnatelja g. dr. Debelaka. — V Litiji je umrl trgovec in posestnik g. Josip Elsner. — V Novem mestu je umrl železniški uradnik g. Janko Klobčič. — V Ljubljani sta umrla mesar in gostilničar g. Franc Anžič ter višji revi-dent južne žel. g. Oskar Szillich. * Umrla je v Zagrebu ga. Kristina Pribičevič, mati prosvetnega ministra Pribičeviča. Pogreb se je vršil 9. t. m. zelo svečano. * Plača ljubljanskega župana. V seji ljubljanskega občinskega sveta i je bila določena letna plača županu na 120.000 kron. Dosedaj je dobival župan le 57.600 kron. * Za načelnika glavnega generalnega štaba je imenovan mesto dosedanjega vojvode Petra Bojoviča general Petar Pešič. * Pokrajinska zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev. Okoliš strokovne obrtne zadruge brivcev, frizerjev! in lasničarjev na Kranjskem se je razširil na vso Slovenijo. Z ustanovitvijo pokrajinske strokovne zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani so postali vsi našteti obrtniki člani nove strokovne zadruge ter so izločeni iz zadrug, pri katerih so bili do sedaj včlanjeni. * Nov demokratski list «Demo-krat» je začel izhajati v Šibeniku. * Velik sneg v Srbiji. V raznih krajih Srbije je zapadel tako visok sneg, da je bil ponekod ves promet ustavljen. * Karel se namerava vrniti na Madžarsko? Madžarski poslanec Gompos je izjavil v madžarskem parlamentu, da se namerava Karel Habsburški vrniti na Madžarsko 24. junija prihodnjega leta. Karel je zadnje čase s posredovanjem svojega svaka vojvode Reneja Parmskega poslal francoskemu ministrskemu predsedniku Briandu spomenico, v kateri obljublja, da se bo, če mu antanta dovoli zasesti madžarski prestol, pridružil kot madžarski kralj mali an-tanti in da bo prepustil reorganizacijo madžarske vojske francoskim častnikom. Gompos je pokazal pismo, v katerem se zahvaljuje Karel vojvodi Parmskemu za njegov trud pri pogajanjih s francoskim generalom Franchet d'Esperayem in v katerem imenuje madžarskega upravitelja Horthyja in njegove pristaše pustolovce. Kakor izgleda, dela Karel zopet račun brez krčmarja. * Avstrijsko časopisje se bo zelo podražilo, ker so papirnice visoko zvišale cene papirju. * Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem Slovencem in Slovenkam: Anton Slivnik, Zasip pri Bledu; Ivan Dornik, Podhom pri Bledu; Ivan Resman, 2apuže pri Lescah; Jože Resman, Sr. Dobrava; Jože Mušič, Podzemelj; Vencelj Les-jak, Čatež; Jože Šoberle, Zg. Dobrova; Jože Zupančič, Praproče; Jože Jakšič; vsi od 33. p. p., Jajce j (Bosna). * V Stametincih pri Štrigovi so | neznani tatovi vlomili v klet Franca Zupana in mu odnesli večjo množino vina. * V Trbovljah imajo dne 17. dec. ob 16. uri pri g. Kukenbergu hišni posestniki svoj ustanovni občni zbor. j * V\Sostrem je umrl pri župniku j frančiškan p. .Emanuel Jarc. * V Planini pri Ratečah na Gorenjskem sta v soboto 10. t. m. dva mlada kmetska fanta, edina sinova dotičnih hiš, padla pri lovu na divje koze čez skalovje. Našli so ju mrtva v prepadu. * V triglavskih gorah se je smrtno ! ponesrečil Vergelj Franc iz Kranjske (gore, uradniški pripravnik progov-i r.e sekcije na Jesenicah. Šel je z več I tovariši v gore, kjer pa se je od | družbe ločil. Ne da bi njegova dru-| žba za to vedela, je padel v prepad Spor v farovški družini. Prej omenjeni pijani kaplan je imel za župnika tudi izrednega bab-jeka. Ta si je še kot kaplan poiskal ubožno, pa zelo lepo dekle, staro 17 let, ter jo dal v mesto na svoje stroške, da se ie naučila kuhati in gospodinjiti. Njeni revni stariši so bili seveda veseli, ker je bila oskrbljena in jim je povedal, da jo vzame potem za svojo kuharico, kadar postane župnik. In res se je to zgodilo. Toda ko bi zaslepljeni stariši bili vedeli, kaj čaka njihovega lepega dekleta, bi jo bili dali rajše za najslabejšo svinjsko deklo. Bila je izvrstna gospodinja in dobra kuharica in župnik je pri svojih velikih dohodkih sijajno izhajal. Lepa kuharica pa se mu je morala, kakor je navada, udati z dušo in telesom. In tako je prišlo nekaj nezakonskih otrok na svet — nekateri so govorili da trije, drugi pet —. A župnik v svojem razkošju ni bil več zadovoljen z lepo svojo kuharico, začel je loviti z denarjem, ki mu je vsled izvrstne gospodinje obilo ostajal, druge usmiljene ženske, tudi zakonske, katerih je imel po kaplanovi izpovedi sedera. S temi prijateljicami je po zakotnih gostilnah in kočah zapravil na vinu in darilih vse, kar mu je doma ostajalo. Kuharica seveda s tem ni bila zadovoljna in začel se je domač prepir, ki je dozorel tako daleč, da je besna ženska nezvestega župnika dejansko napadla. "Neko noč, bilo je okoli treh zjutraj, pride župnik s prazno listnico ves izdelan še od svojih zaljubljenih potov domu in se je hotel tiho splaziti v svojo spalnico, a ženska ga je čakala, mu vzela suknjo, pregledala denarnico in vsa divja letela v kuhinjo po sekiro. 2upnik je bežal v me-žnarijo, poklical mežnarja, naj mu gre ministrirat, ker je mislil, da bo v cerkvi pred besno žensko varen. Toda zmotil se je. Kuharica je priletela za njim, ko je že maševal, se zagnala pred altarjem v njega, mu raztrgala hlače, ga ranila, da je tekla kri po altarjevih stopnicah ter je moral bežati. Med strašnim krikom v cerkvi se je zbudil kaplan v bližnji kaplaniji, pritekel gledat ter potem hitel naznanjat ves dogodek dekanu v tri ure oddaljeni trg. Kaplan je klical: «Cerkev je oskrunjena !» Toda župnik' se je spretno zagovarjal, da mu je pri maševanju tekla kri iz nosa in da je kuharica znorela. Škof je poslal svoj ferman, da mora ženska v 24 urah iz farovža, kar se je tudi zgodilo in cerkveni pravici je bilo zadoščeno. Nikakor pa s tem ni bila zadovoljna uboga, osleparjena ženska. Tožila je župnika za otroške prispevke in ker jih župnik pri svojem nerednem življenju ni mogel ali hotel plačevati, je prišla vsake kvatre iztirja-vat denar in pri tef priliki vsakemu pravila, da jo je ta «fai> spravil ob vse življenje in srečo in da ga hoče tako daleč spraviti s svojimi tožbami, da bo «še na cesti kamenje tolkel». Takih in podobnih resničnih zgodb se je zgodilo in še godi nešievilno po naši lepi slovenski zemlji in vse imamo natanko zapisane z dnevom in pričami in vsakemu, kdor želi, tudi povemo imena tozadevnih duhovnikov. Tu jih nismo imenovali, ker nam ni do oseb, hoteli smo našim dobrim rojakom samo pokazati, v kaki silni zmoti živijo tisti, ki še vedno gledajo na te vrste ljudi kot na nekaj svetega, nadčloveškega in jim zaupajo tudi svoje družinske in gospodarske zadeve. S tem v posmeh drugemu svetu, a sebi zatiramo zemeljsko srečo, katero duhovniki tako radi imajo. Ako ljubiš svojega bližnjega, mu ne delaš krivice, in kjer moreš, storiš kaj dobrega, te ima bog rajši, nego vse tiste, ki ti govorijo o peklu in nebesih — to mi veruj, dragi prijatelj! Kako majhen in malenkosten bi moral biti bog, da bi zahteval od ubogega človeka, ki je v primeri z ostalim stvarstvom podoben muhi ali prahu, naj mu daruje poljske pridelke, živino ali celo svojega sina — kakor judovske bajke v starem testamentu opisujejo in katoliški duhovniki kot resnico oznanjajo; bog ne zahteva, naj se mu postavi velikanski tempelj ali cerkev, kupi zlata posoda, svilena mašniška obleka, ban-dere itd. itd. Vsega tega ni treba silnemu bogu, tega si želijo in tirjajo ■ samo takoimenovani «namestniki», za katere se pa bog toliko zmeni kakor za lanski sneg. Našo zemljo si moramo v medsebojni ljubezni, kolikor se da, prijazno urediti, za kar ni treba bogve koliko bogastva in posestva, samo da poslušamo glas, ki je božji, da delamo, kar je človeku potrebno in prirojeno, ter se ne udajamo praznoverju, katero nam naši pastirji v svojo lastno korist tako podrepno usiljujejo. Torej delajmo po svojih silah, bodimo usmiljeni in veselega srca in ljubimo našo krasno zemljo. in se takoj ubil. Našli so ga po dol- z Kri se hitro pretaka po telesu. gem iskanju mrtvega in vsega razbitega. * Utopljenec v Gruberjevem prekopu pri Ljubljani. Iz Gruberjevega prekopa so potegnili utopljenega 74-letnega mestnega delavca Ivana Gla-vana iz Ljubljane. * Ta pa je bil težek! Iz Sarajeva brzojavljajo, da je bil tamkaj aretiran Mojzes Pano, pri katerem se je našlo 84 kilogramov srebrnega denarja in 1500 dolarjev v bankovcih. Nad 20 kilogramov srebrnega denarja je imel zašitega v svoji zimski suknji. * Ta je bil pa res koštrun. V Ljubljani so aretirali Franca Koštruna, ki je ukradel nekemu gostilničarju v Novem mestu več konjske opreme. * Na šest mesecev zapora je bila obsojena hči znanega ljubljanskega dežnikarja Mikuscha, ker je iztiho-tapljala dolarje. * Usodepolno godovanje. Na Vrhu pri Žireh so dne 7. decembra godovali pri Mariii Zust.. Godovnici so zasvirali" pred hišo in Janez Bradeško je godovnici na čast večkrat utsrelil s puško. Fantje so bili potem pogoščeni. Ko so ob treh zjutraj odhajali, so se začeli na dvorišču prepirati. V prepiru je Janez Bradeško ustrelil s puško v čelo 241etnega Jakoba Logarja, ki je takoj mrtev obležal. Bradeško je bil aretovan. * Tatvina. V mariborskem narodnem gledališču je bila ukradena 2200 K vredna preproga, ki so jo našli v mestni za r stavljalnici, kjer je bila zastavljena za 700 kron. * Hajduki ubili orožniškega poročnika. Kakor javljajo iz Kolašina, je dne 11. t. m. na potu iz Andrijevice v Kolašin padel orožniški poročnik Rajko Maištorovič. V eni minuti preteče po pljučih odraslega človeka 11 in en četrt kilograma krvi. Ker pa je v vsem telesu odraslega človeka le 5 in pol kilograma krvi, sledi iz tega, da preteče vsa kri v 1 minuti dvakrat pljuča, da se obnovi in poživi s kisikom, katerega dihamo z zrakom. Potemtakem preteče kri vse žile in premeri vse telo okoli tritisočkrat na dan. ta človek brez sledu, a policija, de- j svojega premoženja dati državi, tektivi iščejo zločinca. Mnogokrat ] Država bi potem to premoženje raz-ga najdejo, mnogokrat pa tudi ne...! delila med reveže, da bi se* lahko Pred kratkim je deklica z imenom | oženili. Ženski kotiček Germaine Denis, stara komaj 16 let, izginila na zelo skrivnosten način. Ko je usodepolnega dne odšla, kot običajno, na svoj posel v knjigovez-> T__v . , , ,. . nico velike knjigarne Hachette, de- j . Loncena, Pos°da-, Če.tudl * lala tam do 6. ure popoldne, ke je ^f mal° rabi loncena posoda, potem vračala, kot običajno proti ve"dai:Je marsikatera jed, ki se da domu, kamor pa ni več dospela. Pre-1 v loncem - P° i- bolJse pnpnmti Po svetu s Ferdinandu, bivšemu bolgarskemu carju, mora biti zelo dolgčas. Da si malo krajša bridke ure, potuje po svetu. Pred par dnevi je bil celo na Dunaju. Kaj je tam izgubil, ni znano. s Lakota v Rusiji razsaja vedno i va ni bila lepo raščena. Ravno*vsled hujše. V vseh pokrajinah, kjer vlada; pomanjkanja telesnih vrlin je slučaj ~~ " -----njenega izginjenja tem skrivnost- tekli so že trije tedni, a o njej še ni sledu. Ko bi bila deklica vsaj lepa, bi se moglo njeno izginjenje na kak način tolmačiti, toda ona je, kakor izjavljajo njeni starši in njeni znanci, navadno dekle, zelo kratkovidno; nosila je očala, ki so jo naravnost j kazila. Poleg tega tudi njena posta- nego v železni. Ker pa se te vrste blago kaj rado stre in ker je nadalje lončena posoda z razpokanim lo-ščem prav tako škodljiva kakor železna, zato se mora v tem oziru paziti, da se ohrani lošč. Novi ilnati lonci se naj nalijejo z mrzlo vodo, postavijo k ognju ter se polagoma razgrevajo do najvišje topline. Seveda se mora večkrat zalivati, da je lonec poln. Lončena posoda, katera je nejšk^ Njene "pri^teljice' prijovedu--^ "a ^ .se ne sm5 raz^eti jejo, da e mlada Germaine bila zelo! JgS? n .i v se ,vroca.ne stf skromna in da ni imela nobenega I S ^ w ^ ' ^^^ J£ ,t0 ljubimca. Za njo je sicer lazil neki tr Vir? S f * ^ mlad fant, precej eleganten, toda se i ^S^t?1 ^ mu je vedno izognili in skrila. Se- ?hla.dl z vod°vred' Tako prekuhana rta; ik nnliriin tJL JL«™ s*. £ncena Pos?daje mn°g° trpeznejša. Ce pa se je lose razpokal, pomaga si mislili, da bodo pri uradnikih dobili velike svote denarja in so jih sredi pota napadli. Majstorovič je zavaroval beg urad- nikom, sam pa je padel v boju s hajduki. Sokolstvo Sokol v Šoštanju ima v soboto 17. t. m. redni občni zbor v telovadnici ob pol osmih zvečer. lakota, se je položaj silno poslabšal. V samarski guberniji umirajo ljudje trumoma. V vseh teh krajih se širijo nalezljive bolezni, ki zahtevajo poleg lakote tudi mnogo smrtnih žrtev. s Japonski mikado (cesar) slaboumen. Angleški listi poročajo, da je prevzel japonski prestolonaslednik daj išče policija tega gospodiča. Star- regentstvo na Japonskem, a starega I ši mislijo sicer vkljub temu, da je • - - mikada so odstavili, ker so ga radi gotovo pobegnila s kakim skrivnim S f dL™ £ .f