GLASNIK
—■■
LJUBLJANA, g. JANUARJA 1960

-


#7
^
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO VIL, ŠTEV. 1
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Reorganizacija upravnih organov Okrajnega ljudskega odbora
Na 17. redni seji obeh zborov je Okrajni ljudski odbor sprejel Odlok
0	notranji organizaciji svojih upravnih organov in Odlok o sistemizaciji delovnih mest v upravnih orga-pih okrajnega ljudskega odbora. Obrazložitev k_ predlogu obeh odlokov je dal Marijan Jenko, predsednik sveta za notranje zadeve in fplosno upravor
1	• J*° 2a*tonu o organizaciji uprave ‘•™ih odborov (Ur. list LRS št. F 59> morajo ljudski odbori do 1. ja-nuarja 1960 prilagoditi organizacijo svojih upravnih organov določbam
ega zakona. Ljudski odbor mora ii na^?^ene8a roka sprejeti dva od-a: °“lok o notranji organizaciji upravnih organov in Odlok o siste-izaciji delovnih mest v upravnih organih.
Nova organizacija upravnih organov v smislu načel zgoraj citiranega zakona mora biti takšna, da se i 0 z dosegla večja ekonomičnost ?n učinkovitost uprave in da bodo uslužbenci polno zaposleni. Zato se mora reorganizacija izvesti po načelu koncentracije upravnih poslov, to se pravi, da se posamezni uprav-pl ^Saru oblikujejo tako, da vsak iz-opravlja zadeve več so-(K m i panog. Temu pa mora seveda “ P« sebi tudi zmanjšanje števila uslužbencev.
bi se Preprečilo v bodoče drob-ie?Le,KUprave na različne vrste te-lnin^ih upravnib organov, je zakon noiočil posamezne kategorije uprav-
°[eaJ]0V' obenem pa tudi določil e’ k 80 Potrebni za ustanovitev mn« KZIiega organa' V smislu za-bod? pri okrajnem ljudskem K™ obstojali po reorganizaciji lahko naslednji upravni organi:
delki Tf?r?eljni upravni organi: od-°Uki izjemoma tudi tajništva),
unr2a™febnl “pravni organi: uprave, »vodi. direkcije, komisije. Inšpektorati in katastrski uradi.
nmk VC in ,n*Pektorati so lahko v sestavu oddelka. Upravni ia° samostojni upravni organi. n komisije pa so lahko v a ’ vu oddelka ali pa so samostojne.
'f'a obstoj posameznega upravnega {oje- Pa je Zakon določil tele po-
kr.1 /.^de,ek 86 labko ustanovi sa-sntr»K 3e obseg dela tolikšen, da sta )dsetb .a najmanl dva odseka ali 1 iotra„« 3 sarr>ostojni referati kot ia	organizacijske enote, oz.
Cev vm toliko strokovnih uslužben-Dav<vtr.r, ue Potrebno za oblikovanje ‘vedcnib organizacijskih enot.
Čila , tVVr?yai upravni zavod, dirck-
dela tolikšen U8tan°vli°- Cc J« obseg tnani 2	da sta Potrebna naj-
ptojna^8^, 1 odsek ln 2 sa*
iizacikit»referata kot notranje orga-
'ko Strokovnivf °1roma "»jmanj tole potrebna nib uslužbencev, kot jih ^^cilsS0^aotoblikovanje teh orga-
3. Inšpektorat se lahko ustanovi, če so za opravljanje inšpekcijskih poslov potrebni poleg šefa inšpektorata še najmanj 4 Inšpektorji.
Notranje organizacijske enote pa so: odseki in referati.
Oddelek okrajnega ljudskega odbora se deli na odseke, lahko pa ima v svojem sestavu tudi referate, ki niso v sestavu odseka (samostojni referati).
Odsek kot notranja organizacijska enota pa se lahko ustanovi, če so za delo potrebni najmanj 3 strokovni uslužbenci.
Referati so delovne enote v manjših upravnih organih ali pa če je potrebna samostojnost pri opravljanju zadev, se lahko ustanovijo referati kot samostojne organizacijske enote.
Po zgoraj navedenih načelih je sestavljen tudi predlog za novo organizacijo upravnih organov okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
Predlog za novo organizacijo upravnih organov okrajnega ljudskega odbora Ljubljana Je bil sestavljen po večmesečnem proučevanju In analizi opravil oziroma obsega poslov, ki jih opravljajo uslužbenci v upravnih organizacijskih enotah okrajnega ljudskega odbora. V ta namen se je izvršil že v februarju petnajstdnevni popis opravil 80 uslužbencev ljudskega odbora, v marcu pa enomesečni popis opravil vseh uslužbencev ljudskega odbora. Nato pa so morali uslužbenci sestaviti še popis opravil za preteklo leto In se je ta popis dopolnjeval oziroma popravljal z intervjuji, ki so jih imeli uslužbenci analitiki OM službe.-.
V aprilu je Svet za notranje zadeve in splošno upravo Imenoval komisijo za napredek dela in sistemizacijo delovnih mest. Svetu za notranje zadeve in splošno upravo je bilo na seji dne 10. IX. 1959 podano poročilo o poteku priprav za reorganizacijo ln o pomenu OM službe. Komisija je sestavila svoj predlog na seji dne 16. XII. L 1. O predlogu so razpravljali tudi vsi predsedniki svetov na posebnem sestanku in kot zadnji svet za notranje zadeve in splošno upravo na svoji seji dne 28. decembra t 1.
DOSEDANJA ORGANIZACIJA UPRAVNIH ORGANOV
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
Dosedanja organizacija Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je bila določena z odločbo o notranji organizaciji ln delovnem področju upravnih organov, ki jo je sprejel okrajni ljudski odbor na svoji seji dne 11. septembra 1956. 2e Iz samega datuma, ki ga nosi odločba, je jasno razvidno, da je ta organizacija zastarela in še zdaleč ne ustreza današnjemu stvarnemu stanju. S priključitvijo bivših okrajev Kočevje in Trbovlje se je organizacijska struktura upravnih organov OLO spre-
minjala. Dosedanja organizacijska struktura je bila naslednja:
Okrajni ljudski odbor Ljubljana je imel 16 tajništev, in sicer:
Tajništvo za notranje zadeve;
Tajništvo za narodno obrambo;
Tajništvo za občo upravo;
Tajništvo za finance;
Tajništvo za industrijo, obrt in promet;
Tajništvo za blagovni promet;
Tajništvo za kmetijstvo in gozdarstvo;
Tajništvo za komunalne zadeve;
Tajništvo za stanovanjske zadeve;
Tajništvo za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala;
Tajništvo za urbanizem;
Tajništvo za delo;
Tajništvo za socialno varstvo;
Tajništvo za prosveto;
Tajništvo za kulturo;
Tajništvo za zdravstvo.
Poleg tajništev je imel še Zavod za planiranje, Zavod za statistiko. Zavod za prosvetno-pedagoško službo ln 7 katastrskih uradov. Posebna organa sta Okrajni javni pravobranilec In sodnik in senat za prekrške.
Šestnajst tajništev je predstavljalo silno razčlenjeno organizacijo upravnih organov. Ta razčlenjena organizacija pa se v praksi tudi ni popolnoma izvedla, ker zaradi potnanj-kanja upravnega kadra ni bilo mogoče zasesti delovnih mest v posameznih tajništvih, ki so ostala več ali manj le na papirju (n. pr. tajništvo za stanovanjske zadeve, tajništvo za blagojni promet, ki ga je vodil načelnik Tajništva za industrijo). Nekatera tajništva pa so imela med drugim tudi takšen delokrog, ki nima ničesar skupnega z upravo (n. pr. tajništvo za industrijo gradbenega materiala, ki naj bi proučevalo možnost poenostavljenja ln pocenitve gradenj z ustreznim gradbenim materialom oziroma gradbenimi elementi).
Torej značilnost dosedanje organizacije upravnih organov OLO je bila v veliki razčlenjenosti in specializiranosti posameznih tajništev in v nekaterih tajništvih tudi v delokrogu, ki ne spada v upravo. Novi zakon pa je uzakonil ravno obratno organizacijo upravnih organov: ustanavljanje upravnih organov po načelu združevanja sorodnosti poslov in z delokrogom, 1U ga ima uprava po zakonu. To pomeni, da se iz uprave izloči vse, kar ne spada v upravno delovanje.
DOSEDANJA SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST V UPRAVNIH ORGANIH OLO
Sistemizacija delovnih mest upravnih organov OLO Ljubljana je bila prav tako določena z odločbo z dne
11.	IX. 1956 ln že zdavnaj ne predstavlja dejanske potrebe. Pri tem je treba povedati, da se jp ljubljanski okraj od ustanovitve komunalnega sistema (jeseni 1955) zelo povečal s priključitvijo bivših okrajev Kočevje
in Trbovlje. Za kontinuiteto dela je bUo treba prevzeti nekaj uslužbencev iz obeh bivših okrajev (proračun, gozdarstvo, šolstvo, invalidnine itd.). Poleg tega je bilo treba prevzeti oba katastrska urada v Kočevju in Trbovljah z 19 uslužbenci.
Odločba o sistemizaciji iz leta 1956 pred priključitvijo Trbovelj in Kočevja je predvidevala 369 uslužbencev. Kljub velikemu povečanju okraja v letu 1957 in 1958 pa število uslužbencev ni dosti naraslo in je bilo v letu 1959 dejansko zaposlenih pri OLO 383 uslužbencev.
PREDLAGANA ORGANIZACIJA UPRAVNIH ORGANOV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
Pri sestavljanju novega predloga organizacije sta bili 'na razpolago dve poti: ali pot radikalne reorganizacije, to je brezkompromisnega združevanja dosedanjih tajništev v vsega 6 oddelkov, in sicer: oddelka za narodno obrambo, oddelka za občo upravo, oddelka za finance, oddelka za gospodarstvo (v katerem bi bilo združeno tudi bivše tajništvo za delo kot odsek za delo), oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in oddelka za družbene službe s tem, da bi vsi ti oddelki izvrševali le strogo upravno-regulativne funkcije (upravni postopek, inšpekcijsko službo In m-štruktažo), dočim bi vse ekonomsko-analitične funkcije (sestavljanje plana, spremljanje plana, ekonomske analize itd.) izvrševal Zavod za planiranje. Na ta način bi bila funkcija oddelkov reducirana zgolj na čisto upravno delovanje.
Druga pot, ki je bila na razpolago, pa je bila pot kompromisne reorganizacije, obstoječe v tem, da se vsa bivša tajništva ne združijo radikalno v nove oddelke, ampak da ostanejo nekatera bivša gospodarska tajništva po novem še samostojni oddelki z ne samo čisto upravno funkcijo, ampak tudi ekonomsko-analitično funkcijo. Po tej koncepciji bi gospodarski sektor ne bil združen v enem gospodarskem oddelku, ampak v več oddelkih: v oddelku za Industrijo, blagovni promet in obrt, v oddelku za kmetijstvo in gozdarstvo in v oddelku za delo.
Komisija je smatrala, da še ni čas za prvo radikalno varianto, ker bi bilo to varianto v praksi naenkrat težko izvesti in zahteva taka radikalna rešitev še nekaj Časa študija, po drugi strani pa v sedanjem času ni na razpolago takih uslužbencev, ki so potrebni posebno v planskem sektorju, če bi hoteli, da bi se takšna radikalna varianta uspešno uveljavila v praksi.
Komisija se je zato odločila za drugo varianto, to je za kompromisno reorganizacijo s tem, da se v prihodnjem letu preštudirajo in postavijo pogoji (organizacijski in kadrovski) za novo, radikalno organizacijo upravnih organov okrajnega ljudskega odbora, tako, da bi bila nova organizacija sprejeta že v 1. 1960.
V smislu gornje obrazložitve predlaga komisija namesto dosedanjih 16 tajništev ustanovitev 8 oddelkov: 1. oddelek za narodno obrambo, 2. oddelek za občo upravo, 3. oddelek za finance, 4. oddelek za ln-
dustrijo, blagovni promet in obrt, j, oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo, 6. oddelek za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve, 7. oddelek za delo in 8. oddelek za družbene službe. Ostane pa Tajništvo za ^Otranje zadeve. Notranja organizacija teh oddelkov je navedena spreta j.
Poleg oddelkov bo imel OLO Ljubljana tudi 3 upravne zavode (za planiranje, za statistiko in za prosvetno-pedagoško službo) in 7 katastrskih uradov. Še nadalje ostaneta tudi sodnik in senat za prekrške in okrajni javni pravobranilec.
Spremembe v okviru novih organizacijskih enot so še naslednje:
1.	TAJNIK ne bo imel odslej več svojega urada. Službe iz bivšega Urada tajnika se organizirajo v sklopu Oddelka za občo upravo. Na ta način se bo tajnik laže posvetil koordiniranju vseh oddelkov.
2.	V ODDELKU ZA OBČO UPRAVO je kot notranja organizacijska enota organiziran na novo odsek za obče upravne posle in strojepisni in razmnoževalni biro. Šef občega odseka bo opravljal tudi vso pravno službo v zvezi s pregledovanjem občinskih predpisov in dajanjem pravnih nasvetov občinskim uslužbencem. Upravni inšpektorji bodo izvrševali tudi OM službo, ker je njihovo delo zelo povezano s to službo. Pri inšpekcijskih pregledih imajo namreč najlepšo priliko odkrivati tudi razne pomanjkljivosti v organizaciji in metodah dela.
V	tem odseku bo tudi referent za skupščinske zadeve, ki bo pomagal tajniku pri tehničnih pripravah za seje ljudskega odbora. Ta referent pa bo obenem tudi referent za prošnje in pritožbe, da se doseže njegova polna zaposlenost.
Referat za personalno službo bo samostojen referat.
Strojepisni in razmnoževalni biro bo organiziran po odselitvi občine Center iz Kresije, ko bo na razpolago potreben prostor. V tem biroju bodo vse strojepiske, ki bodo samo pisale na stroj in se ne bodo pečale z ostalimi pisarniškimi posli.
3.	V ODDELKU ZA FINANCE ni bistvenih sprememb. V ta oddelek pa bo po novem vključen tudi referent za evidenco okrajnih investicij (bivša uprava za investicije v sklopu bivšega Tajništva za gradbeništvo pa se ukine), ker v organizacijski obliki in kadrovski zasedbi, kakor je bila doslej, ni več potrebe, da obstoji še nadalje. V tem oddelku bo odslej organizirana tudi računovodska služba za gozdni sklad, ki je bila doslej v Upravi za gozdarstvo.
4.	Organizacija novega ODDELKA ZA INDUSTRIJO, BLAGOVNI PROMET. GRADBENIŠTVO IN OBRT je izpeljana tako, da so v tem oddelku posamezni gospodarski referati (za industrijo, trgovino, obrt itd.), ki se bodo pečali z gospodarsko-upravnimi in organizacijskimi posli.
V	tem oddelku bo odslej tudi referat za gradbeništvo.
Za vprašanje preskrbe pa je treba formirati Direkcijo za preskrbo, katere organizacijo je treba takoj preštudirati. Naloge v zvezi s preskrbo v mestu so vedno večje in težje in je ustanovitev direkcije nujna.
5.	V sklop ODDELKA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO spada odslej tudi Uprava za gozdarstvo.
Del veterinarskih inšpektorjev, ki opravljajo nadzorno službo v klavnici preide v Okrajni higienski zavod tako, kot ostali veterinarji doslej. V oddelku za kmetijstvo pa ostane en veterinarski inšpektor.
6.	V ODDELKU ZA URBANIZEM, GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE so združeni vsi upravni
posli v zvezi z urbanistično službo, gradbenimi in komunalnimi zadevami, kar je bilo doslej v treh tajništvih
Treba pa bo takoj pričeti s proučevanjem za ustanovitev Zavoda za urbanizem, ki bo prevzel vso urbanistično službo. Tak zavod bi bilo treba ustanoviti že v 1960. letu in pogledati možnost, da pride v ta zavod tudi geodetska služba in odsek za obnovo katastra.
7.	V ODDELKU ZA DELO ni sprememb.
8.	Štiri bivša tajništva: za socialno varstvo, za prosveto, za kulturo in za zdravstvo so združena v en ODDELEK ZA DRUŽBENE SLUŽBE.
Bivša tajništva za zdravstvo in šolstvo bosta odslej organizirana kot odseka v tem oddelku, bivše tajništvo za socialno varstvo pa kot referat. Posle bivšega tajništva za kulturo pa bo opravljal samostojni svetnik za vprašanja kulture.
S tako organizirano družbeno službo bo onemogočeno kakršnokoli operativno poseganje v pristojnost občin, o čemer se je že večkrat razpravljalo.
9.	V zavodu za planiranje ni bistvenih sprememb. Dodan je nov referat za planiranje družbenih služb.
10.	ZAVOD ZA STATISTIKO ostane samostojen zavod, organiziran v obliki upravnega zavoda in ni bistvenih sprememb.
11.	ZAVOD ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO SLUŽBO je samostojen upravni zavod z nalogami, ki mu jih daje zvezni zakon o šolstvu.
12.	Organizacije KATASTRSKIH URADOV, JAVNEGA PRAVOBRANILCA in SODNIKA TER SENATA ZA PREKRŠKE ostanejo neizpre-menjene.
Nov je odsek za obnovo katastra v Katastrskem uradu Ljubljana II.
PREDLAGANA SISTEMIZACIJA
DELOVNIH MEST V ZVEZI Z NOVO ORGANIZACIJO UPRAVNIH ORGANOV
Predlog sistemizacije delovnih mest je izdelan na podlagi analize opravil posameznih službencev, upoštevajoč, da morajo biti uslužbenci polno zaposleni in da lahko en uslužbenec, v kolikor ni popolnoma zaposlen z enim referatom, opravlja še en referat, soroden prvemu. Treba pa je pripomniti, da so zaradi kratko odmerjenega časa in premajhnih izkušenj pri tem delu, analize imele kampanjski značaj, kar je imelo za posledico, da vse analize niso stoodstotno realne. Zato bo treba še tudi po sprejetju odloka še naprej proučevati sistemizacijo in jo po potrebi spreminjati. ,
Sistemizacija je odvisna od več činiteljev, kakor n. pr. kakšen kader je na razpolago glede na njegovo strokovnost, s kakšnimi tehničnimi sredstvj razpolaga uprava, kako so razporejeni prostori itd. Vse to vpliva na število in zasedbo delovnih mest. Kot osnova za sistemizacijo pa mora služiti pristojnost organov, z drugimi besedami povedano, obseg poslov, ki jih ihorajo izvrševati upravni organi v smislu zakonov.
Obseg poslov, za katere je pristojna okrajna uprava je v glavnem naslednji: 1. drugoinstančen upravni postopek (prvoinstančni samo po posebnih predpisih, n. pr. posli Uprave za vprašanje Invalidov), 2. nadzor nad zakonitostjo dela občinskih upravnih organov, 3. pripravljanje predpisov in drugega materiala za ljudski odbor, njegove svete in komisije, 4. skrb za izvršitev vseh sklepov navedenih organov, S. organizacijski in analitični posli, 6. skrb za dviganje strokovnosti občinskih uslužbencev.
V zvezi s pripravljanjem mate-
riala naj omenimo, da je pri okrajnem ljudskem odboru Ljubljana 17 svetov, in sicer:
1.	Svet za notranje zadeve in splošno upravo,
2.	Svet za družbeni plan in finance,
3.	Svet za industrijo,
4.	Svet za kmetijstvo in gozdarstvo,
5.	Svet za blagovni promet,
6.	Svet za obrt,
7.	Svet za gostinstvo in turizem,
8.	Svet za komunalo,
9.	Svet za urbanizem,
10.	Svet za gradbeništvo in industrijo gradb. materiala,
11.	Svet za delo,
12.	Svet za socialno varstvo,
13.	Svet za prosveto,
14.	Svet za kulturo,
15.	Svet za telesno kulturo,
16.	Svet za zdravstvo,
17.	Svet za stanovanjske zadeve.
Poleg svetov je nad 50 komisij
(n. pr. komisija za narodno obrambo, komisija za odlikovanja, komisija za štipendije, komisija za službenske zadeve, kadrovska komisija, komisija za ocenjevanje uslužbencev, okrajna komisija za nacionalizacijo, ki rešuje pritožbe, komisija za higiensko tehnično zaščito dela, 6 komisij za revizijo investicijskih programov s področja industrije, obrti, tržišča, kmetijstva in gozdarstva, turizma in gostinstva in s področja negospodarskih investicij (šole, stanovanjske hiše), 2 komisiji za obračun narodnega dohodka privatnega sektorja kmetijstva in obrti, 2 komisiji za revizijo glavnih projektov, razlastitvena komisija, okrajna volilna komisija, komisija za agrarno reformo, komisija za reševanje pritožb proti odločbam, ki jih Izdajajo občinski ljudski odbori, komisija za popis obrti, komisija za razdeljevanje fonda iz prekrškov, komisija za invalidska svojstva, komisija za rehabilitacijo in prekvalifikacijo Invalidov, 12 komisij s področja šolstva, odbor sklada za gospodarske kadre, okrajno disciplinsko sodišče Itd.).
Vsi sveti in komisije delajo v okrajni pristojnosti in si njihovega uspešnega dela ne moremo zamisliti brez uslužbencev, ki pripravljajo za njih material in skrbijo za izvrševanje sklepov. To pa je samo en del dela, ki ga opravljajo okrajni uslužbenci.
Predlog sistemizacije delovnih mest je izdelan na osnovi analize dosedanjega obsega dela in ob upoštevanju novih služb, ki jih je treba vpeljati na podlagi predpisov ali pfi navodil višjih organov ali pa zaradi novih potreb v okviru že obstoječih služb.
Pri določanju števila uslužbencev je bilo treba upoštevati:
1.	da se mora po zakonu o organizaciji uprave ljudskih odborov uvesti nova služba za napredek poslovanja uprave (OM služba),
2.	da se mora po nalogu Sekretariata zveznega Izvršnega sveta za socialno politiko uvesti v sklopu Invalidske uprave služba za reševanje vseh problemov bivših borcev,
3.	da je treba ustanoviti novo organizacijsko enoto za obnovo katastra. Vsakoletna proračunska sredstva, namenjena za nujne nove izmere ostajajo neizkoriščena za te namene, ker republiški Geodetski zavod ni v stanju prevzeti in Izvršiti te izmere po pogodbah, ki jih sklepa okrajni ljudski odbor z njim.
Kljub temu, da so za vzpostavitev teh služb potrebni novi uslužbenci (za OM službo 1 uslužbenec, zn vprašanje borcev 2 uslužbenca, za obnovo katastrov 6 uslužbencev), se je vendar z boljšimi organizacijskimi oblikami v posameznih upravnih
enotah doseglo, da se na podlagi sedanje reorganizacije število uslužbencev zmanjšuje ne samo proti številu sistemiziranih uslužbencev po sistemizaciji iz leta 1956 (pred pri-; ključitvijo Kočevja in Trbovelj!), ampak tudi proti dejanski zasedbi • uslužbencev v letošnjem letu. Sistemizacija iz leta 1956 je določala 369 > mest, dejanska zasedba 1. XII. 1959 je bila 383 uslužbencev, sedanji pred-« log pa predvideva 355 uslužbencev. Upoštevajoč uvedbo novih služb, ki; jih do sedaj ni bilo, se je število uslužbencev zmanjšalo za 36 uslužbencev.
Ali je bila letošnja reorganizacija uspešna, bomo lahko ocenili, ko bodo upravni organi v praksi delali v novih organizacijskih oblikah upravnih edinic. Za sedaj ugotovimo lahko le to, da je bila reorganizacija koristna, ker so se v tem letu pregledala vsa delovna mesta, ugotavljal obseg poslov, ali so uslužbenci polno zaposleni itd. in so se delovna mesta določala glede na polno zaposlenost, uslužbencev. Čeprav ni večjega zmanjšanja števila uslužbencev, pa vendarle lahko ugotovimo, da bo po novi reorganizaciji pri okrajnem • ljudskem odboru manj uslužbencev, kakor pa jih je bilo prej, to pa je korak naprej od dosedanjih reorganizacij.
V letu 1960 pa je treba preštudirati vse možnosti za nadaljnje združevanje nekaterih oddelkov in poenostavljenje organizacijskih obliK upravnih edinic v smeri še bolj ra--dikalnih sprememb v delovnih metodah upravnih organpv okrajnega ljudskega odbora.
Mnenja pa sem, da bo treba postopoma spreminjati in prilagajati tudi delo svetov novim pogojem in vskladiti metode dela svetov novi spremenjeni organizaciji uprave, okrajnega ljudskega odbora.
1.
Na podlagi 16. člena zakona 0 organizaciji uprave ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 22-119/59) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. decembra 1959 sprejel
ODLOK
o notranji organizaciji upravnih organov Okrajnega ljudskega odbdr* Ljubljana.
1.	člen
Organi okrajnega ljudskega od1 bora Ljubljana so:
1.	Tajnik.
TEMELJNI UPRAVNI ORGANI >
2.	Tajništvo za notranje zadeve,
3.	Oddelek za narodno obrambe,
4.	Oddelek za občo upravo,
5.	Oddelek za finance,
6.	Oddelek za industrijo, blagovni j promet, gradbeništvo In obrt,
7.	Oddelek za kmetijstvo in go* zdarstvo,
8.	Oddelek za urbanizem, gradbe* ( ne In komunalne zadeve,
9.	Oddelek za delo,
10.	Oddelek za družbene službe.
POSEBNI UPRAVNI ORGANI 1
11.	Zavod za planiranje,
12.	Zavod za statistiko,	^
,	13. Zavod za prosvetno pedagoškč .
službo,
14.	Katastrski urad Ljubljana J'
15.	Katastrski urad Ljubljana I*t; *
16.	Katastrski urad Kamnik,
17.	Katastrski urad Grosuplje, .
18.	Katastrski urad Kočevje,
19.	Katastrski urad Trbovlje, ,
20.	Katastrski urad Rakek.
DRUGI ORGANI
21.	Sodnik za prekrške In scn»* \
za prekrške,	s
22.	Okrajni javni pravobranilk
glasnik
STKAN S
2. člen
Notranja organizacija upravnih organov okrajnega ljudskega odbora je naslednja:
I.	Pri tajniku ni nobene organizacijske enote.
II.	V Tajništvu za notranje zadeve določi notranjo organizacijo državni sekretar za notranje zadeve v soglasju z okrajnim ljudskim odborom.
III.	V Oddelku za narodno obram-
enot ” notranjih organizacijskih
y Oddelku za občo upravo so:
I.	Odsek za obče upravne posle, , Samostojni referat za personalne zadeve,
3.	Glavna pisarna,
4.	Strojepisni in razmnoževalni biro,
5.	Ekonomat in tehnične službe. V- V Oddelku za finance so:
1- °°se*( za Proračun in sklade, zadeve S6k 23 premo^enjsko-pravne
3.	Odsek za računovodstvo,
4.	Računovodstvo za gozdni sklad, 8- Uprava za dohodke.
VI. V Oddelku za industrijo, blagovni promet, gradbeništvo In obrt
1- Pravni referent,
met Referat za industrijo in pro-
a DC!erat za blagovni promet,
4.	Referat za obrt,
5.	Referat za gradbeništvo. t>. tržni inšpektorji.
,V °ddeiku za kmetijstvo in gozdarstvo so:
1. Pravni referat,
Rmotijski inšpektorji,
3. Veterinarski inšpektor,
»■ Uprava za gozdarstvo.
VUI- V Oddelku za urbanizem, g adbenc in komunalne zadeve so: 1. Pravni odsek,
J; °^sek za urbanistično doku-mentacijo in izvajanje regulacije,
3.	Geodetski odsek,
4.	Odsek za komunalne zadeve, fi £,ladbeni inšpektorji,
0.	Elektro-energetski inšpektorji.
!XnX Oddelku za delo so:
L Referat za tarifno politiko, z. Referat za delovna razmerja, vanjeRefCrat Za str°kovno izobraže-
4.	Referat za analize in evidenco,
5.	Inšpektorat dela.
be ^o V °ddelku za družbene služ-
1.	Organizacljsko-pravnl referat, r ®dsek za zdravstvo,
f Odsek za prosveto,
J' samostojni svetnik za kulturo, 0. Referat za spomeniško varstvo, n" cVC ,rat za socialno varstvo,
7. Sanitarni inšpektorat,
in borcev^3 23 vprašan-*a invalidov
Y Zavodu za planiranje so:
o 2|pe!t za plan proizvodnje, n«, '/i0dsek za formiranje in delitev narodnega dohodka ter za analize.
,v Zavodu za statistiko so: ■tlko °dsek za gospodarsko statl-
2.	Odsek za družbeno statistiko.
daeoškn X ?£vod,u “ Prosvetno pc-
2S83hX° notranjih organl‘
ni nX‘,yn^X- V Katastrskih uradih
Zen v 5 J1 organizacijskih enot, raba Ii J>Qtastrskem uradu Liublja-tastra. *ler je odsek za °bn°™ ka-
S»B,eS<5S5HSE5F
8. člen
Ta odlok velja od 1. februarja 1960.
Štev.: 01/1-2248/55-59.
Ljubljana, 29. decembra 1959. Podpredsednik
Okrajnega ljudskega odbora: inž. Ivo Klemenčič, 1. r.
2.
Na podlagi 11. in 43. člena temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ št. 13/56) in 12. ter 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/52) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. decembra 1959 sprejel
ODLOK
o začasnem finansiranju proračunskih potreb okraja Ljubljana za čas od 1. januarja do 31. marca 1960.
1.	člen
Potrebe okrajnih organov in proračunskih ustanov in zavodov v tromesečju januar—marec 1960 se finansirajo tako, da se:
1.	sredstva za osebne izdatke zagotovijo za število uslužbencev po dejanskem stanju v mesecu decembru 1959;
2.	za materialne izdatke zagotovi največ 25 % denarnih sredstev, ki so bila uporabljena za te izdatke v preteklem letu;
3.	za zavode in ustanove, ki so bili ustanovljeni med letom 1959, zagotovijo potrebna denarna sredstva za dsebne in materialne izdatke v višini povprečne potrošnje treh mesecev v letu 1959.
2.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna okraja za leto 1960.
Štev.: 01/5-2248/56-59.
Ljubljana, 29. decembra 1959.
Podpredsednik
Okrajnega ljudskega odbora:
Inž. Ivo Klemenčič, 1. r.
8.
Na podlagi 2. in 10. člena temeli-ne uredbe o finančno samostojnih Zavodih (Ur. list FLRJ št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. decembra 1959 sprejel
ODLOČBO
o razglasitvi okrajne posredovalnice za delo v Ljubljani za finančno samostojni zavod.
1.
Okrajna posredovalnica za delov Ljubljani, ki je posebna proračunska ustanova okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, se razglasi za finančno samostojen zavod.
Naloga okrajne posredovalnice z( delo (v nadaljnjem besedilu: zavod je koordinacija dela občinskih posredovalnic za delo, dajanje pomoč v strokovnem in organizacijskem pogledu, nadzor nad njihovim poslovanjem in skrb za organizacijo službe posredovanja dela na območju okraja.
V ta namen zavod:
1.	spremlja zaposlenost v svojen: območju, spremlja potrebe gospodarstva po delovni sili, skrbi ?a evidenco začasno brezposelnih oseb in ec zaposlovanje delovne sile v okviru družbenega plana jn planiranega povečanja produktivnosti dela;
2.	proučuje probleme zaposlovanja zlasti v zvezi z lokacije gosp« a (irskih organizacij in razdelitv investicij v odnosu na razpored < Ipvne sile, izkoriščanjem kapaci, gospodarskih organizacij, otvarji
njem novih obratov, delovišč in drugih delavnosti, ki zaposlujejo večje Število oseb;
3.	sodeluje pri zaposlovanju in prekvalifikaciji invalidov in koordinira to delo z drugimi organi;
4.	organizira poklicno svetovanje ter strokovno usposabljanje in prekvalifikacijo zaradi hitrejšega zaposlovanja brezposelnih oseb;
5.	skrbi za pomoč gospodarskim in drugim organizacijam pri zaposlovanju oseb;
6.	skrbi za ugotavljanje in zavarovanje pravic začasno brezposelnih oseb;
7.	predlaga občinskim ljudskim odborom ustanavljanje občinskih oziroma bazenskih posredovalnic za delo in poverjeništev v občinah ter ustanavljanje zavodov za zaposlovanje Invalidnih in drugih za delo manj zmožnih oseb.
3.
Usluge, ki jih zavod opravlja po prejšnjem členu, se finansirajo iz sredstev prispevka za socialno zavarovanje po stopnji, ki je določena za službo posredovanja dela, in iz dotacij iz okrajnega proračuna.
4.
Zavod ima tele sklade:
a)	sklad za zavarovanje pravic brezposelnih oseb;
b)	sklad za usposabljanje nezaposlenih oseb zaradi zaposlitve;
c)	rezervni sklad.
5.
Zavod gospodari s premoženjem, ki mu ga da ustanovitelj, in s premoženjem, ki ga pridobi s svojim poslovanjem.
6.
Zavod vodita upravni odbor in direktor zavoda. Upravni odbor Ima 9 članov; sestavlja ga osem članov, id jih imenuje okrajni ljudski odbor na predlog okrajnega sindikalnega sveta, okrajnega zavoda za socialno Zavarovanje in drugih zainteresiranih organizacij, In direktor zavoda.
Predsednika upravnega odbora Imenuje okrajni ljudski odbor iz vrst Članov okrajnega zbora proizvajalcev. Direktorja zavoda imenuje in razrešuje okrajni ljudski odbor na predlog upravnega odbora zavoda.
7.
Za zadeve in naloge zavoda je Pristojen svet za delo okrajnega ljudskega odbora.
8.
Zavod začne poslovati 1. Januarja 1960.
9.
Ta odločba se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 11/1-16991/1-59.
Ljubljana, dne 29. decembra 1959.
Podpredsednik
Okrajnega ljudskega odbora: Inž. Ivo Klemenčič, 1. r.
4.
Na podlagi 82., 112. in 155. člena splošnega zakona o šolstvu (Ur. list FLRJ št. 28/58) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. decembra 1959 sprejel naslednjo
ODLOČBO
l.
Pri II. gimnaziji v Ljubljani se ustanovi oddelek za izobraževanje odraslih.
3-
Splošno in strokovno vodstvo nad oddelkom je v pristojnosti vodstvenih šolskih organov matične šole.
3-
Oddelek vodijo odbor oddelka, učiteljski zbor oddelka in predstoj-hlh Oddelka.
4.
Odbor oddelka se voli v smislu določb 135., 136. in 137. člena splošnega zakona o šolstvu. Učno osebje In predstojnika oddelka imenujejo in razrešujejo pristojni organi okrajnega ljudskega odbora
5.
Predsednik odbora oddelka in predstojnik oddelka sta po svojem položaju člana šolskega odbora matične šole.	g
Sredstva za vzdrževanje in delo oddelka zagotovijo slušatelji oddelka in okrajni ljudski odbor.
7.
Svet za prosveto okrajnega ljudskega odbora se pooblašča, da izda vse potrebne ukrepe za začetek dem na oddelku v smislu te odločbe iti določb splošnega zakona o šolstvu.
8.
Ta odločba se objavi v Glasniku# uradnem vestniku okraja Ljubljana.
štev.: 13/01-13708/1-59.
Ljubljana, dne 29. decembra 1959.
Podpredsednik
Okrajnega ljudskega odborai inž. Ivo Klemenčič, 1. r.
5.
Na podlagi 82., 112. in 155. člena splošnega zakona o Šolstvu (Ur. list FLRJ št. 28/58) je okrajni ljudski od-bor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. decembra 1959 sprejel naslednjo
ODLOČBO
l.
Pri Tehniški šoli strojne stroke v Ljubljani se ustanovi oddelek za izobraževanje odra* slih.	g
Splošno in strokovno vodstvo nad oddelkom je v pristojnosti vodstve* nih šolskih organov Tehniške šole strojne stroke.
Oddelek neposredno vodijo odbor oddelka, učiteljski zbor oddelki in predstojnik oddelka.
4.
Odbor oddelka se voli v smislu določb 135., 138. in 137. člena sploS* nega zakona o šolstvu.
Učno osebje in predstojnika oddelka imenujejo in razrešujejo pristojni organi okrajnega ljudskegh odbora.	.
Predstojnik odbora oddelita to predstojnik Oddelka sta po 6Vo3w položaju člana Šolskega odbora Ten* niške šole strojne stroke.
8.
Sredstva za vzdrževanje ln dejo pddelka zagotovijo slušatelji pddeuti (n organizacije, pri katerih so slušatelji v delovnem razmerju.
7.
Svet za prosveto okrajnega ljudskega odbora se pooblašča, da izd* vse potrebne ukrepe za začetek dem na oddelku v smislu te odločb^ [8 določb splošnega zakona 0 Šolstvu.
8.
Ta odločba se objavi v Glasniku# uradnem vestniku okraja LjubljfahS. Štev.: 13/01-14879/3-59.
Ljubljana, dne 29. decembra 1089. Podpredsednik
Okrajnega ljudskega odborai Inž. Ivo Klemenčič, 1. f.
Na podlagi 82., 112. in 155. člerm splošnega zakona o šolstvu (Ur. Ul) FLRJ št. 28/58) je okrajni ljudski odbor Ljubljana pa seji okrfijneffa zbora In na seji zbora prolzvaJalgsV dne 29. decembra 1959 sprejel ae/k slednjo
01)1 < X BO
1.
Pri Tehniški šoli strojne stroke v Ljubljani se ustanovi oddelek za izobraževanje odraslih s sedežem v Trbovljah.
2.
Splošno in strokovno vodstvo nad oddelkom je v pristojnosti vodstvenih šolskih organov Tehniške šole strojne stroke v Ljubljani.
3.
Oddelek neposredno vodijo odbor oddelka, učiteljski zbor oddelka in predstojnik oddelka.
4.
Odbor oddelka se voli v smislu določb 135., 136. in 137. člena splošnega zakona o šolstvu.
Učno osebje in predstojnika oddelka imenujejo in razrešujejo pristojni organi okrajnega ljudskega odbora.	5.
Predstojnik odbora oddelka ln predstojnik oddelka sta po svojem položaju člana šolskega odbora Tehniške šole strojne stroke v Ljubljani.
6.
Sredstva za vzdrževanje in delo oddelka ter potrebne strokovne Uslužbence zagotovi Strojna tovarna Trbovlje.	7,
Svet za prosveto okrajnega ljudskega odbora se pooblašča, da izda vse potrebne ukrepe za začetek dela na oddelku v smislu te odločbe in določb splošnega zakona o šolstvu.
8.
Ta odločba se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 13/01-12137/1-59.
Ljubljana, dne 29. decembra 1C59.
Podpredsednik
Okrajnega ljudskega odbora: inž. Ivo Klemenčič, 1. r.
1.
Na podlagi 82., 112. in 155. člena splošnega zakona o šolstvu (Uradni list FLRJ št. 28/58) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29 decembra 1959 sprejel haslednjo
ODLOČBO
1.
Pri Hotelski šoli v Ljubljani se stanovi oddelek za izobra-evanje odraslih.
2.
Splošno in strokovno vodstvo nad Oddelkom je v pristojnosti vodstvenih šolskih organov Hotelske šole.
3.
Oddelek vodijo odbor oddelka, učiteljski zbor oddelka in predstojnik oddelka. 4
Odbor oddelka se voli v smislu 135., 136. ln 137. člena splošnega za-
1 -1 It 1 X x
Poročjlo^o reorganizaciji upravnih orga-
I Odlok n notranji organizaciji upravnih organov OLO.
8 Odlok o začasnem finansiranju proračun-»kih potreb okraja za ta» od I januarja do tl. marca 1900
1 Odločba o razglasitvi okrajne posredovalnice za delo v Ljubljani za finančno »a-mostjni zavod.
4	Odločba o ustanovitvi oddelku za izobraževanje odraslih pri II. gimnaziji v Ljubljani
5	Odločba o ustanovitvi oddelka za Izobraževanje odraslih pri Tehniški Inli strojne »trnke v I jubljam
6	Odločba o ustanovitvi oddelka za izobraževanje odraslih pri Tehniški šoli strojne stroke v Ljubljani s »edržem v Trbovljah.
7	Odločbo o ustanovitvi oddelku za izobraževanji odraslih pri Hotelski Soli v Ljubljani
Itazpis mesta upravnika Centra predvoja-ške vzgoje v Ljubljani.
1 Popravek odloka o spremembi In dopolnitvi odloka o določitvi elementov za izračunavanje alanorinr in o delitvi dela stanarine na hišne sklade v občinah na območju mesta Ljubljane.
Zaključni računi gospodamkih organizacij ra leto 1958.
kona o šolstvu. Učno osebje in predstojnika oddelka Imenujejo in razrešujejo pristojni organi okrajnega ljudskega odbora.
5.
Predsednik odbora oddelka ln predstojnik oddelka sta po svojem položaju člana šolskega odbora Gostinskega šolskega centra v Ljubljani.
6.
Sredstva za vzdrževanje In delo oddelka zagotovi Gostinska zbornica za okraj Ljubljana.
7.
Svet za prosveto okrajnega ljudskega odbora se pooblašča, da izda vse potrebne ukrepe za začetek dela na oddelku v smislu te odločbe in določb splošnega zakona o šolstvu.
8.
Ta odločba se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 13/01-16921/1-59.
Ljubljana, dne 29. decembra 1959.
Podpredsednik
Okrajnega ljudskega odbora:
Inž. Ivo Klemenčič, 1. r.
Razpis
Komisija za uslužbenske zadeve Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana
razpisuje
mesto upravnika Centra predvojaške vzgoje v Ljubljani.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da je rezervni oficir,
—	da ima priznano srednješolsko izobrazbo,
—	da ima prakso v delu v družbenih in športnih organizacijah in
—	da je bil v NOV.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom je dostaviti Uradu tajnika OLO Ljubljana, Mačkova ul. 1, soba št. 13/1.
Rok za vlaganje prošenj je 15 dni po objavi.
Komisija za uslužbenske
zadeve OLO'
MESTNI SVET
L
Ob primerjavi z Izvirnikom se je ugotovilo, da so v odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi elementov za izračunavanje stanarine in o delitvi dela stanarine na hišne sklade v občinah na območju mesta Ljubljana (Glasnik št. 100/59) zašle spodaj navedene po-fnote, zato se daje
Popravek
odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi elementov za izračunavanje stanarine In o delitvi dela stanarine na hišne sklade v občinah na območju mesta Ljubljana.
V	drugem odstavku 3. člena je na koncu prvega stavka izpadlo besedilo -s 85 in več točkami, se«, namesto besede »bodo« pa mora pravilno stati beseda »so«. Drugi odstavek 3. člena se tedaj pravilno glasi:
»Za stanovanja, ki so ocenjena s 85 ln več točkami, se bo plačevala akontacija v višini stanarine za mesec december 1959, povečane za 100 %.«
V	tretjem odstavku 3. člena mora v prvem stavku namesto besede »bodo« pravilno stati beseda »so«. Tretji odstavek 3. člena se tedaj pravilno glasi:
»Za stanovanja, ki so ocenjena do 85 točk, se bodo plačevale akontacije v višini stanarine za mesec december 1959, povečane za 150%«
Ljubljana, dne 30. decembra 1059.
Iz Skupščinske pisar« -okrajnega lhidsketra odbora
Ljubljana
Zaključni račun KMETIJSKEGA POSESTVA KZ, Medvode
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1958	PASIVA
Zao Naziv postavke	^Znesek v 009 din	/§i * * 4 5 6 7^P	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna sredstva		A Viri osnovnih sredstev	
1 Osnovna sredstva	13.435	1 Sklad osnovnih sredstev	8 924
		2 Drugi viri osnovnih	
2. Denarna sredstva osnov		sredstev	4.511
nih sredstev		B. Viri sredstev »kupne	
B. Sredstva skupne		porabe	
porabe		3 Sklad skupne porabe	
		4. Drugi viri sredstev	
3. Sredstva skupne porabe			
1 Denarna sredstva skupne			
porabe		C. Viri obratnih sredstev	
		3 Sklad obratnih sredstev	2.857
C. Obratna sredstva		0 Drugi viri obratnih	
5. Skupna obratna sredstva	2.502	sredstev	
		D. Rezervni sklad	
D. Izločena sredstva		ln drugi skladi	
6. Denarna sredstva rezerv-		7 Rezervni sklad ln drugi	
nega sklada ln drugih		skladi 8 Viri nerazporejenih	
7. Denarna sredstva neraz-		sredstev	*■
porejenih sredstev	m	E Viri sredstev	
		v obračunu In druga pasiva	
E Sredstva v obračunu		0 Kratkoročni krediti	
In druga aktiva		za obratna sredstva	m
8 Kupci In druge terjatve	622	10. Dobavitelji In druge	
	783	obveznosti	621
		11 Druga pasiva	429
Skupaj:	17.342	8 k u p a i	17 342
Računovodja	Predsednik UO	»Jirektoi
Kadlvec Julka	Božič Jote	KroSelj Miha
Zaključni račun gost. podjetja »»SOKOL«, Ljubljana, C. Metodov trg 18
Podjetje Je bilo ustanovljeno 10. februarju 1948. Plan realizacije je bil presežen za 6.5 %. Povprečno je bilo zaposlenih 31 oseb.
AKTIVA	BILANCA na dan 31 decembra 1958	PASIVA
Naziv postavke	Znesek ui p 000 «'	Za p Naziv postavke	Znese: v 000 din
A. Osnovna sredstva 1. Osnovna sredstva	1.883	A. Viri osnovnih sredstev l Sklad osnovnih sredstev	1.167
S. Denarna sredstva osnov-		2. Drugi viri osnovnih	
nih sredstev B Sredstva skupne	1.211	B Viri sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe	
3 Sredstva skupne porabe	•	4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev	
4. Denarna sredstva skupne porabe	*		
C. Obratna sredstva *. Skupna obratna sredstva	6278	3 Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev	1.191
D. Izločena sredstva S Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih		D Rezervni sklad ln drugi skladi t. Rezervni sklad In drugi skladi	M
skladov	78	8 Viri nerazporejenih	3 943
f. Denarna sredstva neraz		sredstev	
porejenih sredstev	322	E Viri sredstev	
E Sredstva v obračunu ln druga aktiva		v obračunu ln druga pasiva 1 Kratkoročni krediti za obratna sredstva	
8 Kupci In druge terjatve	31	10. Dobavitelji ln druge	
š Druga aktiva	81	obveznosti	1.502
Skupaj:	1.814	11 Dnnzn oa«rtva 8 k u o a i	II • 914
Računovodja	Predsednik UO	LArektor
Gaspari Miro	Kangus Rezka	S ter Fani
Zaključni račun podjetja »MESO«, Kamnik
V podjetju Je bilo povprečno zaposlenih 17.8 delavcev ln uslužbencev. Plan prometa je bil dosežen 100.2 %. Delavski svet podjetju tvori celotni kolektiv. Vse obveznosti so se pravočasno poravnale. Dohodek se Je plačeval v pavšal, znesku.
AKTIVA	BILANCA na dan 31 decembra 19MI	PASIVA
Zar«		e,	Na'»v postavke	Znese
(X,	N*7 V posltivkr	v ono dir.		v 000 din
A Osni.vna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
1 Osnovna sredstva	11.048	l. Sklad osnovnih sredstev t Drugi viri osnovnih	10.4»
1 Denarna sredstva osnov-	1.168		1.780
nih sredstev		B Viri sredstev skupne	
B Sredstva skupne porabe		porabe S. Sklad skupne porabe š. Drugi viri sredstev	IM
1 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne	106	skupne porabe	-
porabe		C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev	1.118
C Obratna sredstva		8. Drugi viri obratnih	
8 Skupna obratna sredstva	1.011	sredalev	•
		1) Rezervni sklad	
l> Izločena sredstva		In drugi skladi	
š Denarna sredstva rezerv		t. Rezervni sklad ln drugi	
nega sklada In drugih		skladi	55
skladov	53	8 Viri nerazporejenih	
1. Denarna sredstva neraz		sredstev	1 319
porelenih sredstev		It Viri sredstev	
		v obračunu In druga pasiva	
E Sredstva v obračunu		9 Kratkoročni krediti	
In draga aktiva		za obratna sredstva	870
8 Kupci ,n druge terjatve 8 Druga aktiva	5 207 36	10. Dobavitelji In dru<e obveznosti	3 236
		11 nmtrn nmlve	300
8 k n ii a t	18 731	s k u o e 11	18.731
Račun, vod a	^icdscelnlk UO	Direktor
Rozman Slavka	Podgoršek Blaž	Cotman Ivan