Vtisi s 7. kongresa ZKS Kot članica odbora za pripravo 7. kongresa Zveze komunistov Slovenije sem imela čast, da se kot gost udeležim teea zgodovinskega shoda slovenskih komunistov. To je bilo zame veliko doživetje, ki mi bo ostalo v trajnem spominu. Težko je opisati občutke, ko si med starimi revolucionarji in borci, ki jih do sedaj nisem srečavala v svojem življenju. Med delegati je bilo veliko žensk in mladih komunistov, ki si nabirajo znanje, da bodo sposobni nadaljevati delo naših revolucionarjev. Praznično okrašena Ljubljana z zastavami in znaki 7. kongresa, še posebej pa Gospodarsko razstavišče, v katerem je potekal kongres, je naredila lep vtis na vse delegate. V veliki dvorani smo zasedli svoja mesta in točno ob 9.30 uri se je kongres začel. Invalidski pevski zbor je zapel Internacionalo, predsednik CK ZKS France Popit pa je stopil na govorniški oder ter otvoril 7. kongres. Pozdravil je vse prisotne delegate, goste, predstavnike družbenopolitičnih organizacij SR Slovenije in Jugoslavije ter zastopnike vseh naših republik. Nato smo z minuto tišine počastili spomin vseh članov ZKS, ki so umrli med 6. in 7. kongresom. Na grobnico narodnih herojev so trije delegati položili venec. Za še lepši začetek kongresa so poskrbeli pionirji, ki so pritekli v dvorano s šopki rož in pozdravili vse prisotne ter zaželeli uspešno delo kongresa. Predsednik CK ZKS France Popit je podal obširno poročilo o delu ZK med 6. in 7. kongresom. Nakazal je probleme, s katerimi se je borila ZK v preteklem obdobju, in orisal naloge komunistov v razvoju naše samoupravne socialistične družbe. Z zelo plodno razpravo po poročilu in drugih kongresnih dokumentih so delegati ocenjevali uspehe pa tudi neuspehe v svojem delu. Ta razprava je govorila o tem, kaj in kako bo treba storiti, da bo naš socialistični družbeni razvoj še hitrejši in da bomo še uspešneje odstranjevali ovire, ki stoje na tej poti, ter kako se moramo komunisti boriti, da bo naš delovni človek v celoti odločal o pogojih in rezultatih svojega dela. Kongres je dobil med zasedanjem številne pozdravne brzojavke, v katerih so delovni ljudje želeli uspešno delo in izražali privrženost ciljem, za katere se bori ZK. Pisma in brzojavke so izražale ostro obsodbo italijanskih zahtev po našem ozemlju in pripravljenost delovnih ljudi, da branijo svobodo naše domovine. Tudi vsi prisotni smo odločno obsodili noto italijanske vlade in izrazili pripravljenost braniti naše meje, če bi bilo to potrebno. Po izvolitvi novih članov v organe ZKS in ZK Jugoslavije je mlada delegatka prebrala pismo kongresa tovarišu Titu, v katerem smo mu poslali prisrčne pozdrave in želje, da bi nas še naprej vodil na čelu naše ZK. V sklepni besedi je tov. Popit ocenil, da je kongres v celoti uspel in izpolnil pričakovanja; njegovi zaključki pa nas zavezujejo, da prenesemo duh kongresa v osnovne organizacije in med delovne ljudi ter da od besed preidemo k dejanjem. Po treh dneh plodnega zasedanja smo se razšli z ugotovitvijo, da je bil to kongres enotnosti in akcije vseh tistih, ki smo pripravljeni nadaljevati revolucionarno pot naše ZK v borbi za naš lepši jutri. FANI KRANJC Trimesečni rezultati V tem članku bomo navedli nekaj glavnih podatkov o rezultatih za prve tri mesece letošnjega leta. A - KOLIČINSKI PODATKI Obrat Merska enota Izvršeno I-III 74 Indeks ivrš. plan Predilnica I bazni kg Nm 40 184.958 104 Predilnica II bazni kg Nm 40 187.365 105 Pripr. tkalnice posukani kg 307.019 90 Tkalnica votki v 000 1.740.033 102 Pletilnica obrati v 0 1.068.348 105 Oplemenitilnica m 919.255 108 Konf. N. m. kom. hlač 133.794 102 Konf. Trebinje kom. hlač 46.430 89 Konf. Vinica kom. hlač 67.238 103 Strešnik kom. opeke 1.434.606 87 Iz tabele je razvidno, da smo v večini obratov dosegli v prvih treh mesecih dobre rezultate. V obratih, v katerih niso mogli doseči plana, se srečujejo z objektivnimi težavami, ki bodo med letom postopoma odpravljene. Iz spodnje tabele je razvidno, za koliko smo povečali oziroma zmanjšali začetno zalogo gotovih izdelkov. Prav tako nam pokaže obseg prodaje glede na obseg proizvodnje. Obseg prodaje se je povečal glede na obseg proizvodnje le pri tkaninah. Na slabši rezultat pri Strešniku nekoliko vpliva sezona, ki se bo pričela šele po drugem trimesečju. Izdelano I-III 74 tkanine/m 919.255 hlače/kom 247.462 strešniki/kom 1.434.606 Prodano % I-III 74 prod/proiz. 946.248 103 217.287 88 834.885 58 B. VREDNOSTNI PODATKI prodane količ. vrednost struktura tkanine/m 946.248 76.438.145 63 hlače /kom 217.287 35.060.497 29 strešniki/kom 834.885 2.993.007 2 trgovine — 6.880.698 6 SKUPAJ: 121.372.347 100 V realizacijo tkanin je vključena tudi interna realizacija, kije bila fakturirana domači konfekciji, in sicer v znesku 18.840.951 dinarjev ali 25 odstotkov. Naši kupci so se v prvem trimesečju letošnjega leta posluževali kašo skon-tov, rabatov, popustov in rizikov v sledečih razmerjih: koriščene % na bruto % kondicij kondicije prod. vredn. v letu 1973 tkanine 6.630.965 11,2 13,6 hlače 6.892.966 19,3 17,9 strešniki SKUPAJ: 241.818 13.765.759 10,4 5,4 V kondicijah ni obračunan super rabat, ki ga priznavamo ob koncu leta. Pri podatkih za leto 1973 ni vključen super rabat. Iz navedenih podatkov je razvidno, da se je odstotek izkoriščenih kondicij v letošnjem prvem trimesečju v primerjavi z lanskim letom zmanjšal pri tkaninah, povečal pa se je v konfekciji in pri Strešniku. Večji odstotek izkoriščenih kondicij pa zmanjšuje čisti finančni rezultat podjetja. Ag. Gasilci so sprejeli delovni načrt Na prvi redni seji upravnega odbora IGD ,JMOVOTEKS“ je bil sprejet delovni načrt za leto 1974. UO je sprejel sklep, da se mora naše gasilsko društvo udeležiti vseh razpisanih tekmovanj v republiškem in občinskem merilu, kajti le z rednimi vajami in nastopi si gasilci pridobivajo strokovno znanje in izurjenost, da se uspešno spoprimejo s požarom ali pa kakšnim drugim nesrečam. UDELEŽITE V TEKMOVANJ Letos se bodo naši gasilci udeležili prvega gasilskega tekmovanja ženskih desetin, ki bo 25. maja ob 50-letnici novomeške tovarne „Labod“. Drugo tekmovanje ženskih in moških desetin bo junija v Velenju; razpisala ga je republiška občinska zveza. 22. junija bo pripravila občinska gasilska zveza 3. gasilski avtoreli, na katerem se bodo gasilci pomerili v raznih gasilskih disciplinah. Izvedli pa bomo še medobratno tekmovanje s sodelovanjem IGD „Varteks“ iz Varaždina. Datum še ni določen. STROKOVNO USPOSABLJANJE V naše gasilsko dmštvo je danes včlanjenih 55 članov; od Modni kotiček v__________________J Tokrat vam predstavljamo praktično dekliško oblekico — model 064. Vašemu dekletcu bo gotovo všeč enostavna in praktična oblekica, kije narejena iz žive enobarvne pletenine IVA. Model ima dve naramnici ter velik žep, v katerega bo lahko vaša deklica spravila celo vrsto igrač. Model je primeren za vse deklice od 5 do 12 leta starosti. T. teh je 41 izprašanih gasilcev, 3 so gasilci, 9 je podčastnikov, dva pa sta častnika L stopnje. Opazimo lahko, da v našem društvu zelo primanjkuje strokovnega kadra, posebno mladih. Zato moramo že jeseni poslati 4 gasilske podčastnike v častniški tečaj, ki ga bo organizirala občinska gasilska zveza. Nadalje je predviden še desetar-ski tečaj v zimskem času. V letošnjem letu moramo organizirati za vse člane delovne skupnosti „NOVOTEKS“ predavanje o ravnanju z ročnimi gasilnimi aparati. Na seji je bila imenovana komisija požarne varnosti. Njena dolžnost je, da vsake 3 mesece pregleda vse obrate in prostore v tovarni ter obvesti samoupravne organe in upravo podjetja o ugotovljenih pomanjkljivostih. Svojo prvo sejo je imel tudi novoimenovani operativni štab. Člani so razpravljali o delu in preventivnih ukrepih v podjetju in v ostalih obratih izven Novega mesta. V Trebinju, Vinici in Dobruški vasi je namreč nujno potrebno ustanoviti in usposobiti gasilske desetine, ki bodo skrbele za požarno varnost in preventivo v teh obratih. Vse obrate, počitniške domove in trgovine bo morala pregledati požarnovarnostna komisija in inšpektor pri občinski skupščini. Leta 1947, ko je bilo v Novo-teksu zaposlenih 200 ljudi, je imelo gasilsko dmštvo eno motorno brizgalno. Danes, po 27 letih, ko je zaposlenih 2.200 ljudi in imamo najmodernejše tekstilne stroje v Jugoslaviji, pa imamo ravno tako samo eno brizgalno. Samo s to razliko, da smo imeli takrat motorko z vozičkom, danes pa še tega nimamo! Cilj slehernega člana naše delovne skupnosti mora biti, da našo imovino zavarujemo pred kakršno koli nesrečo. Vse premalo se namreč zavedamo, kaj bi se lahko zgodilo, če bi nas požar zalotil nepripravljene. Med nami so ljudje, ki pravijo: „Kaj rabimo v naši tovarni gasilce, saj v Novoteksu še nikdar ni gorelo." Za takšnje ljudi lahko trdimo, da še nikoli niso prebrali časopisa in člankov o strahotnih požarih, ki se iz dneva v dan vrstijo pri nas in v drugih državah. Požari v tovarnah, blagovnicah, šolah in stanovanjskih četrtih terjajo vsako leto na tisoče mrtvih. Tudi pri nas so požari neusmiljeni: v TAM-u, Laškem, Krškem, Kartonažni tovarni in drugod je ogenj uničil cele obrate in tovarne. Pri tem pa nastaja ogromna materialna škoda in, kar je še huje — izgubljamo dragocena človeška življenja! S. V. Na zadnjem občnem zboru Industrijskega gasilskega društva „NOVOTEKS“ so številni gasilci sprejeli novi upravni odbor Porast tekstilne industrije Po statističnih informacijah je dosegla slovenska industrija v marcu za 14,6 % večji fizični obseg proizvodnje kot je znašala lanska poprečna mesečna, za 8,6 % je bila proizvodnja v marcu nad februarsko in za 10,5 % nad lansko marče-vo. Poprečnega lanskega mesečnega obsega proizvodnje nista v marcu dosegli dve panogi: industrija gradbenega materiala in tobačna industrija. Največji indeks pa ima proizvodnja in predelava nafte. V primeijavi z lansko poprečno proizvodnjo v marcu se je povečala tudi tekstilna proizvodnja, in sicer za 16 odstotkov! NOVOTEKS STRAN 3 Ob prvem trimesečju v konfekciji Običajno je, da se vsako poslovno leto razdeli na kvartale ter da se vsake tri mesece naredijo zaključki o poslovanju. Tokrat bomo primerjali rezultate prvega trimesečja letošnjega leta z istim obdobjem v letu 1972 in v letu 1973, da bomo dobili jasnejšo sliko o porastu prodaje in porastu denarnega priliva. Plačana realizacija v izvozu Teh podatkov ne moremo primerjati med seboj, ker je bil izvoz tkanin in hlač v letu 1972 in do aprila 1973 še združen in šobila tudi plačila knjižena skupaj. Fakturirana realizacija na domačem trgu Izkoriščeni kasa skonti 1972 1973 1974 1972 1973 1974 januar 51.519 151.167 395.827 januar 2,479.097 1,569.359 9,421.782 februar 100.473 177.996 735.599 februar 1,795.399 3,938.512 9,034.429 marec 137.046 203.104 695.085 marec 2,913.062 6,086.384 10,548.516 SKUPAJ: 289.038 532.267 1.826.511 SKUPAJ 7,188.558 11,594.255 29,004.727 Izrazimo te številke še z indeksi porasta in vzemimo za osnovo leto 1972: Pa poglejmo te številke tudi na diagramu: 1972 1973 1974 januar 100 63 380 februar 100 219 503 marec 100 209 362 Vidimo, da je največji indeks porasta fakturirane realizacije glede na leto 1972 dosežen v mesecu februarju 1974, v absolutnem znesku pa smo rekord prodaje na domačem trgu dosegli v mesecu marcu 1974, ko smo presegli 1 staro milijardo mesečne fakturirane realizacije. Plačana realizacija na domačem trgu 1972 1973 1974 11 januar 838.466 2,430.653 6,447,471 februar 1,453.185 1,803.605 8,037.589 marec 1,972.339 2,873.469 8.805.954 10 SKUPAJ: 4,263.990 7,107.727 23,291.013 Izrazimo tudi te številke z indeksom porasta plačane realizacije ** glede na osnovo 1972. * « 1972 1973 1974 U januar 100 290 769 * februar 100 124 553 M marec 100 146 446 Največji porast indeksa plačane realizacije na domačem trgu je v januarju 1974, v absolutnem znesku pa je najuspešnejši mesec letošnji marec. Fakturirana realizacija v izvozu 1972 1973 1974 januar 1,504.760 2,933.480 2,045,273 februar 2,205.810 2,123,339 1,630.020 marec 780.107 2,107.754 2,614.049 SKUPAJ: 4,490.677 7,164.573 6,289.341 Izrazimo to še z indeksom: 1972 1973 1974 januar 100 195 136 februar 100 96 74 marec 100 270 335 Največji porast izvoza zasledimo v mesecu marcu, vendar moramo ugotoviti, da izvoz konfekcijskih izdelkov pada. Temu je krivo tudi stanje tekstilne in konfekcijske industrije na svetovnem trgu. milj. nd cm cm wn cm m* cm ms ms im m* '»tv Iz dela samoupravnih organov V zadnji mandatni dobi, ki je trajala od 13. aprila 1971 in je bila po dveh letih zaradi reorganizacije podjetja v skladu z ustavnimi dopolnili podaljšana še za eno leto, je podjetje vodil 56-članski delavski svet, 7-članski upravni odbor in 14-članski odbor za medsebojna razmaja. V delovnih enotah podjetja: predilnici Metlika, predilnici N.m., tkalnici, investicijsko-vzdrževalnem sektorju in Strešniku so bili izvoljeni sveti enot, ki imajo 9 do 21 članov. Poleg tega pa sta imeli pletUnica in menza svoja sveta, v katerih so bili vsi zaposleni. V triletni mandatni dobi je imel delavski svet 21 rednih in eno slavnostno zasedanje ob 25-letnici podjetja. Delavskega sveta, ki je zasedal poprečno vsakih 50 dni, se je udeleževalo okoli 65 odst. članov. Na svojih sejah je obravnaval in sprejel pravilnik o knjigovodstvu, pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah, sklep o pristopu v članstvo podpisnic samoupravnega sporazuma o načelih in merilih za delitev osebnega dohodka ter v skladu s spremembami le-te vnašal v naše interne akte. Nadalje je sprejel spremembe pravilnika o delovnih razmerjih, o dodeljevanju in odpovedi stanovanj ter o dopolnitvi pravilnika o varstvu pri delu. V zadnjih dveh letih je podjetje ustanovilo nove dislocirane obrate. Tako sedaj v Dobruški vasi deluje obrat za izdelavo peščeno-cementne opeke, v sklopu TOZD Konfekcija pa delujeta dva nova obrata, in sicer v Trebinju in na Vinici. Ker se je prodaja prek lastne mreže pokazala kot zelo uspešna, so bila ustanovljena prodajna mesta v Čačku, Vrbasu, Kosovski Mitroviči, Karlovcu, Boru, Zenici in na Vinici. Delavski svet je na svojih zasedanjih tudi sprejemal gospodarske načrte za leti 1972 in 1973 ter potrdil zaključne načrte za leta 1971, 1972 in 1973. Iz vseh poročil je bilo razvidno, da je podjetje v teh letih poslovalo zelo uspešno. Če pogledamo nekaj pokazateljev poslovnega uspeha, vidimo, da je bilo leta 1971 proizvedenih 2,7 milijona metrov tkanin in pletenin, leta 1972 3,3 in lansko leto že 3,4 milijona metrov. Konfekcija je pred dvema letoma izdelala 245.000 hlač, v naslednjih pa 400.000 in 458.000. Vzporedno s proizvodnja je ra-stla tudi prodaja na domačem in tujem trgu. Podjetje je v letu 1973 doseglo do sedaj največji porast izvoza, saj je izvozilo za 82 odst. več izdelkov kot v letu 1972. Število zaposlenih se je v teh letih dvignilo od 1481 na 2229. Celotni dohodek se je zvečal za 83 odst., ostanek dohodka za 106 odst., poprečni osebni dohodki pa so se povečali od 1.585,00 dinarjev (1971) na 2.242,00, ki smo jih dosegli lani. Na enem izmed zadnjih zasedanj je delavski svet sprejel investicijski program povečanja metražne proizvodnje. Program zajema povečanje proizvodnih zmogljivosti predilnice v Metliki in prilagoditev ostalih faz proizvodnje. V skladu z ustavnimi amandmaji je delavski svet že ob koncu leta 1972 razpravljal o reorganizaciji podjetja in sprejel smernice za uvajanje temeljnih organizacij združenega dela v našem podjetju. Po teh smernicah je bila izdelana analiza pogojev, na podlagi katere so bili konec 1973 ustanovljene TOZD: Predilnica Metlika, Tkanina, Konfekcija, Trgovina in Strešnik. Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo NOVOTEKS je bil podpisan 25. decembra 1973. Upravni odbor je imel v tem obdobju 29 sej. Razpravljal je o predlogih internih aktov, njihovih spremembah in dopolnitvah ter jih predlagal v sprejem delavskemu svetu. Sprejemal je operativne načrte podjetja ter načrte reklame in propagande. Razpravljal je o ukrepih, ki so potrebni za napredek proizvodnje, produktivnosti dela, ukrepih za znižanje stroškov in izboljšanje kvalitete proizvodov. Vsako leto je razpravljal o gospodarskem načrtu in zaključnem računu ter ju predlagal v sprejem delavskemu svetu. Mimo tega je odločal še o cenah proizvodov in storitev, o prodajnih pogojih, o razpisu in oddaji investicijskih del ter o nabavi osnovnih sredstev. sestal 25-krat in na svojih sejah razpravljal o zadevah s področja delovnih razmerij, izobraževanja, stanovanjskih zadevah, varstva pri delu, družbenega standarda, rekreacije delavcev in o disciplinskih zadevah. V treh letih je bilo 173 prosilcem dodeljeno 3,863.000,00 din posojila za gradnje, adaptacije in nakup stanovanjskih hiš ali stanovanj, 11 prosilcem pa so bila dodeljena stanovanja. V letu 1971 so delavci podjetja in njihovi svojci v počitni-ških domovih podjetja imeli 3.008 nočnin, v letu 1973 pa že 5.922 nočnin. Takšno povečanje gre predvsem na račun zgraditve počitniških domov v Sa-bunikah in Selcah, kjer je podjetje pridobilo 52 ležišč. Odbor za medsebojna razmerja je v svoji mandatni dobi odobril 12 štipendij na poklicni šoli oblačilne stroke in 81 štipendij na srednjih, višjih in visokih šolah ter za 18 delavcev povrnil štipendijo, ki so jo prejemali od drugih podjetij. V tem času so bili obravnavani 303 primeri kršitve delovne dolžnosti, izrečeno pa je bilo 217 disciplinskih ukrepov, od katerih je največ javnih opominov (100), opominov (80), zadnji opomin (javni) pa je dobilo 33 kršiteljev delovnih dolžnosti. Izrečni so bili tudi 4 ukrepi izključitve iz delovne skupnosti. Največ kršitev je bilo zaradi izostanka z dela, odklonitve nadurnega dela in nedovoljenega zapuščanja delovnega mesta. Zaradi stalnih pritožb o kvaliteti hrane je odbor za medsebojna razmerja na zadnji seji na predlog delavskega sveta in osnovne sindikalne organizacije sprejel sklep, da se vse storitve menze zaračunajo po ekonomskih cenah in da se za naprej pripravljajo samo dve kvalitetni enolončnici. Podjetje bo menzam regresiralo 100,00 din na zaposlenega, za kritje razlik pa bo vsak, ki bo malical v menzi v Novem mestu, plačal še 20,00 din. Sveti enot so imeli v tem času 4 do 6 sej, na katerih so v glavnem razpravljali o proizvodni problematiki, kvaliteti proizvodov, doseganju norm in delovni disciplini. Pa Odbor merja se je za medsebojna raz-triletnem obdobju 23. aprila je bilo v Dolenjskih Toplicah zadnje zasedanje starega Novoteksovega delavskega sveta. Po končanem sestanku pa se je konstituiral nov DS. Za novega predsednika je bil izvoljen Franc Žunič, za podpredsednika pa Stanko Jelenič iz Metlike. Na seji sta bila izvoljena še izvršilni odbor, v katerem je 12 članov ter odbor za SLO DelavskemukvefuTIdlele prvič sestal v Dolenjskih Toplicah, želimo v novem mandatnem obdobju kar največ sreče in uspehov . .. Komunisti so zborovali Od 3. do 5. aprila so se zvrstili v počastitev 7. kongresa ZKS sestanki osnovnih organizacij ZK tekstilne tovarne Novoteks. Po informaciji o kongresu ZKS so sekretarji podelili spominske značke 7. kongresa ZKS. Vse OOZK so soglasno sklenile, da pošljejo s svojih sestankov 7. kongresu pozdravna pisma. O kongresu je bilo rečeno naslednje: V vseh republikah in pokrajinah SRFJ se bodo v mesecu aprilu zvrstili kongresi ali volilne konference ZK, razen v Bosni in na Kosovu, kjer so jih že imeli. Ti kongresi ali konference pa ne bodo pomenili le vrh nekajmesečne razgibane idejnopolitične aktivnosti v ZK - nedvomno bo to tudi začetek obdobja, v katerem bo beseda delavcev odločilno vplivala na vsebino vseh glavnih družbenih odločitev. V dneh sestankov naših osnovnih organizacij je v Ljubljani 7. kongres ZKS, ostali pa se bodo zvrstili takole: najprej bo v Črni gori, nato pa v Hrvat-ski, Makedoniji, Vojvodini in Srbiji. Kot logično nadaljevanje in ustvarjalna sinteza pa bo od 27. do 30. maja 10. kongres ZKJ - najvišji forum in najbolj avtoritativen dogovor enotne Zveze komunistov Jugoslavije. Kongresi pokrajin in republik bodo ali pa so nekateri že razpravljali in odločali o stvareh, ki so specifične za določeno pokrajino ali republiko, poleg le-teh pa tudi o stvareh, ki so pomembne za vso jugoslovansko družbo. Na vseh kongresih bodo potrdili opredelitev delovnih ljudi in občanov v boju za razvoj socialističnega samoupravljanja, za neposredno oblast delavskega razreda in za to, da bo delavski razred postal resnični gospodar presežnega dela. Na kongresih so bili izraženi trajni in življenjski interesi delavskega razreda, narodov in narodnosti vsake pokrajine in republike ter Jugoslavije kot celote. Ponosni smo, da so bile vse revolucionarne pridobitve v naši družbi dosežene pod vodstvom ZKJ — to pa je postala materialna sila in eden izmed pomembnih dejavnikov jugoslovanske skupnosti. Ljubljana, gostitelj 613 delegatov in okoli 250 gostov iz Slovenije, Jugoslavije pa tudi zamejstva, je v teh dneh praznično razpoložena. Na kongresu, ki ga spremlja tudi 200 novinarjev, se to praznično vzdušje izraža v izredni aktivnosti, kar je popolnoma razumljivo, saj tu sprejemamo izredno pomembne odločitve za vso našo družbo. Za obdobje med 6. in 7. kongresom je značilno, da je porasla družbena in idejnopolitična moč ZK. Pa še en podatek je značilen: KPS je imela leta 1941 1200 članov, pred koncem vojne okoli 8000, danes pa je včlanjenih v ZKS 67.000 občanov. Prav zaradi tega je dolžnost vseh komunistov, da pozorno sledijo vsem dogajanjem doma in v svetu, da se borijo za samoupravni socializem, skratka, da so na vsakem mestu ne samo člani ZKS, pač pa tudi komunisti z vso potrebno revolucionarnostjo in borbenostjo. Za mlečnozobce ni bilo nikoli mesta v ZK, posebno pa ne v sedanjem trenutku! Zaupanje ljudi v ZK ne izhaja samo iz njene vloge v revoluciji. Njena moč sloni predvsem na izražanju potreb vsega delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Prav zaradi tega se 7. kongres bistveno razlikuje od 6. Že dejstvo, da je na njem aktivno udeleženih več kot polovica delegatov iz neposredne proizvodnje, potrjuje težnjo naše družbe - VODILNO VLOGO DELAVSKEGA RAZREDA, NJEN PREVLADUJOČ VPLIV V CELOTNI DRUŽBENI REPRODUKCIJI IN DRUŽBENEM ŽIVUENJU SPLOH. Zatem so komunisti OOZK sprejeli akcijski program, ki vsebuje 13 točk in začrtuje delo ter obvezuje komuniste, da bodo dosledno izvajali zadane naloge. V tretji točki dnevnega reda je sekretar OO podal zgodovinski pregled dogodkov na področju Istre in Slovenskega primorja. Med drugim je dejal: „Od tajne pogodbe 24. aprila 1915 v Londonu med Anglijo, Francijo in Rusijo na eni strani ter Italijo na drugi pa do danes vnaša italijanska vlada na isti poziciji z neofašisti, iredentisti in drugimi reakcionarnimi silami v Italiji z njeno nerazumljivo politiko in zahtevami nemir med vse miroljubne sile sveta. Posebej pa še preseneča dejstvo, da je bila ta poteza storjena v času, ko si napredne sile povsod v svetu in še zlasti v Evropi prizadevajo za trdnejši mir, varnost in sodelovanje.“ Pri nas smo že imeli protestna zborovanja, bila so tudi v vsakem kotičku naše zemlje, od Soče do Djevdjelije. Povsod je bila izražena misel: nikoli več ne bomo dovolili fašističnim osvajalcem — pa naj si nadenejo takšno ali drugačno ime, tudi če govorijo skozi usta nove italijanske vlade, zapleteno ali dvoumno, v bistvu pa sovražno — da bi teptali našo svobodo in ovirali svoboden razvoj naši državi. Preveč je bilo že prelite krvi, preveč je bilo solza in gorja. Želimo v miru delati in ustvarjati. Delo v svobodni domovini bomo znali braniti, in prav v tem smo vsi enotni! DeKa Komunisti OO ZK — skupne službe med slavnostnim zasedanjem, na katerem so razpravljali o delovanju 7. kongresa ZKS Poškodbe v letu 1973 Iz statističnih podatkov je razvidno, da je bilo službi za varstvo pri delu prijavljenih lani 111 poškodb. Od tega je bilo 97 poškodb pri delu, 13 poškodb na poti na delo in z dela ter ena poškodba na službenem potovanju s smrtnim izidom. Poškodbe pri delu po delovnih enotah: predilnica II tkalnica priprava oplemenitilnica IVS skupne službe predilnica I konfekcija N. m. Strešnik 18 poškodb 9 7 6 16 4 12 23 16 Konfekcija Vinica ni imela poškodb, za konfekcijo v Trebi-nju pa nimamo podatkov. Zaradi vseh omenjenih poškodb je bilo 1.444 dni izostankov z dela, kar znese poprečno 13 dni na eno poškodbo. Največ poškodb (46) se je pripetilo pri strojih in raznih napravah. Vse ostale poškodbe pa so se pripetile z najrazličnejšim orodjem in pri raznih priložnostnih delih. Vzrok za poškodbe je bilo največkrat pomanjkanje delovnih izkušenj in kršitev varnostnih predpisov (74 primerov). Ostale poškodbe pa so se v glavnem pripetile zaradi neurejenih delovnih prostorov. Največ poškodb je bilo na rokah (66 primerov); to je tudi razumljivo, saj je znano, da so v tekstilni industriji roke najbolj izpostavljene nevarnostim in poškodbam. Kakšno je bilo število nesreč po dnevih v tednu? V ponedeljek 23, torek 16, sredo 20, četrtek 17, petek 20, soboto 11 in nedeljo 4. Iz prijav o poškodbah pri delu je razvidno, da se je poškodovalo največ mladih delavcev z delovnim stažem do enega leta (38 primerov ali 39 odstotkov od skupnega števila poškodb). Če tem poškodbam prištejemo še ostale poškodbe do treh let delovnega staža, je bilo skupno 66 poškodb ali 69 odst. vseh poškodovanih v No-voteksu. Ti podatki so toliko bolj zanimivi, ker nam pokažejo, daje strokovna raven mladih delavcev z majhnim delovnim stažem zelo nizka. Priporočljivo bi bilo, da bi odgovorni ljudje po posameznih oddelkih posvetili več časa strokovni vzgoji mladih delavcev, ker je dobra strokovna usposobljenost prvi pogoj za varno delo. Zamisliti se velja še ob podatku, da je bilo v letu 1973 259 poškodb zunaj Novoteksa in da je bilo zaradi teh poškodb približno 2.440 delovnih dni izostankov z dela! Verjetno pa je bilo teh poškodb še nekoliko več, vendar nimamo točnih podatkov iz dislociranih Novo-teksovih obratov. M. JAKŠA 8. maj - mednarodni dan krvodajalcev 8. maj je za organizacijo Rdečega križa pomemben praznik. Na ta dan se je rodil ustanovitelj te humane organizacije, Švicar Henry Dunant. Ta dan praznujejo v 117 državah, v katerih deluje organizacija Rdečega križa, Rdečega polmeseca in Rdčega leva s soncem (to so namreč znamenja za mednarodno organizacijo RK). Vanjo je včlanjenih okrog 230 milijonov ljudi. Prav zato govorimo, da je Rdeči križ velika in plemenita organizacija, saj vedno pomaga ljudem, ki sojih doletele naravne ali druge nesreče. Rdeči križ Jugoslavije je včlanjen v mednarodni RK. Na današnjem ozemlju Jugoslavije so nastala društva Rdečega križa že pred 100 leti. Prvo društvo za pomoč ranjencem je bilo ustanovljeno 3. avgusta 1875 v Črni gori, 1879. leta pa je bilo v Ljubljani ustanovljeno Deželno pomožno društvo za pomoč Kranjski. Med okupacijo Jugoslavije je bilo društvo Rdečega križa razpuščeno. 9. maja 1944 leta pa je bil v Drvarju ustanovljen Rdeči križ nove Jugoslavije. Rdeči križ Jugoslavije je danes v svetu za primer dobre nacionalne organizacije s številnimi aktivnostmi. Iz ozkega pojmovanja medvojnih de- Podaljšan porodniški dopust Republiški zbor naše skupščine je pretekli mesec sprejel tudi zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci. Glavna razprava je tekla predvsem o podaljšanju jporodniške-ga dopusta in njegovi uveljavitvi. Glede pravice matere do porodniškega dopusta so bila upoštevana mnenja republiške skupnosti otroškega varstva. Sprejeto je bilo namreč določilo, s katerim je mogoče delavki po preteku porodniškega dopusta v trajanju najmanj 105 dni (kar je pravica matere po zveznem zakonu) zahtevati še 141 dni dopusta ali pa delati 4 ure na dan do 12. meseca otrokove starosti. Nadalje je dana možnost, da lahko v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih iz- koristi podaljšan dopust namesto matere oče otroka, če otroka neguje in če sta se roditelja tako sporazumela. Novo na področju ureditve porodniškega dopusta je tudi določilo, da pridobi v primeru smrti matere pravico do preostalega porodniškega dopusta oče otroka oziroma tisti, ki otroka neguje. Prav tako naj bi omenjeni zakon določil, da ima delavka, ki izrabi „dodatni“ porodniški dopust - se pravi omenjenih 141 dni - pravico do nadomestila osebnega dohodka po posebnih predpisih. Zato naj bi obveljalo, da bodo lahko izkoristile pravico do podaljšanega porodniškega dopusta tiste delavke — matere, ki bodo s 1. januarjem 1975 že na porodniškem dopustu. -m Poškodbe pri delu Od 25. marca do 25. aprila 1974 je bilo službi za varstvo pri delu pripravljenih 5 poškodb pri delu, ena poškodba pa se je pripetila na poti z dela. Pri delu so se poškodovali: v menzi Anica Križman; v skupnih službah Marija Bučar; v oplemenitilnici Nikola Reba; v konfekciji Marjeta Progar in v obratu Strešnik Vinko Gradišar. Na poti z dela se je poškodoval Jože Adlešič iz konfekcije. Tudi v tem obdobju je bilo VOJAKOVO PISMO Za našo novo rubriko sta nam tokrat pisala kar dva naša delavca, ki sta na odsluženju vojaškega roka. Prvo pismo je prispelo iz Sombora, od kjer nas pozdravlja Franci Kulovec, ki je delal v konfekciji. Napisal nam je, daje vsak mesec vesel, ko vidi znane obraze in ko lahko v domačem jeziku prebere najvažnejše o dogodkih v Novoteksu. Še ta mesec bo odšel Franci v drug kraj; takoj nam bo seveda poslal novi naslov, da mu bomo lahko tudi v bodoče pošiljali glasilo ,,NO-VOTEKS“. Na koncu je po- javnosti se je uspešno prebil v razvijanje dejavnosti za krepitev telesnega in duševnega zdravja ljudi. Zato je RK pri nas množična družbena organizacija, vtkana v družbeno življenje, ki ga oblikuje in se z njim vred spreminja. Z razvojem družbenih služb in drugih samoupravnih oblik pa je Rdeči križ osredotočil svoj program in delovanje na zdravstveno in socialno vzgojo prebivalstva, na ustanavljanje in usposabljanje ekip za prvo pomoč in ekip za socialno de-io, na usposabljanje kadrov za vodstvo tečajev za nego bolnikov, za nego mater in otrok, organiziranje pomoči starejšim in osamelim ljudem, razvijanje krvodajalstva, skrb za letovanje zdravstveno in socialno ogroženih otrok ter na priprave za primer naravnih in drugih nesreč. Vse bolj pa postaja Rdeči križ tudi pri nas glasnik boja za mir, za spoštovanje osnovnih človekovih pravic in plemenitejši svet. Tudi pri nas v Novem mestu imamo svojo organizacijo Rdečega križa, ki deluje zelo aktivno. V to organizacijo so vključeni mnogi občani, od šolo obveznih otrok, ki so orga-nizrani v podmladku RK, mladih članov Rdečega križa do starejših občanov. V organizacijo Rdečega križa je včlanjena tudi naša delovna organizacija kot podporni član. Vse vloge občinskega odbora za pomoč v takšni ali drugačni obliki so naši samoupravljala z razumevanjem odobravali. V okviru dejavnosti RK smo dosegli največ uspehov na področju krvodajalstva. Tako smo v letu 1973 dali kri kar 774-krat. VČLANJUJMO SE V ORGANIZACIJO RK! POSTANIMO PODPORNI Člani rdečega KRIŽA! f PRIŠLI Nhi ODŠLI A T_a/ Od 25. marca do 25. aprila so v tekstilno tovarno „Novo-teks“ prišli: v konfekcijo: Ko-sta Talevski, Jože Božič, Branko Fartelj, Slavko Može, Anton Puš; v investicijsko-vzdrževalni sektor Ivan Dragan; skupne službe; Milan Stare, Angela Pavlič, Justina Stare; v trgovino: Ljudmila Zakrajšek, Marica Štrumbelj; v tkalnico: Anton Muhič, Janez Umek; v predilnico: Ljubomir Skupek, Franc Kavšek; v oplemenitilnico: Anton Florjančič, Boris Udovič in Janez Bečaj ter v pripravo Ivan Žunič. V istem obdobju pa so „No-voteks“ zapustili naslednji delavci: iz konfekcije: Verica Bi-škupič, Ivan Goričar, Matjan Sluga, Jožica Staniša in Marjeta Urekar; iz oplemenitilnice: Ana Vrščaj, Frančiška Šiler in Rudolf Lokar; iz investicijsko-vzdrževalnega sektoija Milan Glinšek ter iz predilnice Martin Jenič. največ nesreč zaradi nepazlji-vc~ti, prekratkega delovnega staža 'i premajhnih delovnih izkušenj ter neupoštevanja varnostnih predpisov. Zaradi omenjenih poškodb je bilo približno 100 dni izostankov z dela, kar je okoli 17 dni na eno poškodbo. Ta podatek nam pove, daje bila resnost poškodb precej večja kot v prejšnjem obdobju. Zato DELAJ PREVIDNEJE IN UPOŠTEVAJ VARNOSTNE PREDPISE! M. J. VX\\XXXV\\XXXXX\XXXXXX\VXVX\X\XVXVXVXXXXXXXXVXX\XXXX\X\XXXV\XXXX\VVVXXXX\XVXXVNXXXXXVVV 5» I wxvvvxxxvxxxxx Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! zdravil vodstvo konfekcije in vse prijatelje. Iz Šlavonskega Broda pa se nam je oglasil nekdanji „tkalec“ Jože Edah. Tudi on je vesel, ko prebira o znanih stvareh v slovenščini. Glasilo prejema redno, in prav z njim si nekoliko preganja domotožje. Najbolj pa mu je dolgčas po delu v naši tkalnici. Dragi Jože, tako kot drugim, želimo tudi tebi lepe vojaške trenutke in oglasi se še kaj. Če te bodo premestili, nam sporoči svoj novi naslov. Pozdrav vsem vojakom uredništvo „NOVOTEKSA“ Od 5. marca do 2. aprila so na novomeški transfuzijski postaji darovah kri naslednji Novoteksovi delavci: Jožefa Pate (do sedaj že 10-krat), Cveta Pureber (1), Vida Senica (5), Bogdan Zupančič (11), Bojan Pureber (1), Milena Kumer (1), Stane Hočevar (11), Marija Golob (4), Jože Mežnar (3), Franc Luzar (4), Jožica Rifelj (1), Alojz Urbič (6), Viktor Aysec (14), Jožica Jeglič (2), Vera Jarc (11), Darinka Hudo-rovac (3), Jože Udovič (26), Draga Kajtazovič (21), Jože Blažič (6), Jože Novak (22), Fani Šušteršič (2), Marija Resnik (5), Martin Sekula (8), Anica Željko (4^, Antonija Ljubi (3), Ana Bedek (1), Milena Zupančič (7), Štefka Kranjčič (2), Franc Zupančič (7), Anton Ravbar (3), Rizalija Planinšek (10), Jožica Krevs (10), Majda Arko (5) in Jože Lužar (1). Prav tako pa so darovah kri naslednji delavci obrata „Strešnik“: Alojz Keglovič (2), Anton Tršinar (3), Anton Tramte (1), Ivan Krašovec (2), Alojz Hočevar (2), Anton Mrgole (3), Fani Hočevar (2), Alojz Bergant (3), Janez Šteblaj (2), Vlado Jalovec (3), Anton Barborič (2), Franc Kranjc (1), Darko Oberč (3), Martin Peterlin (17), Marjan Mlakar (4), Lado Martinčič (2), Ivan Matoh (5) in Franc Gruden (1). Jožefa Kolenc (16), Jože Kavšček (5), Fanika Pršina (8), | Dušan Vasič (8), Zlatko Vidic (1), Milan Stipič (4), Anton & Ajdišek (5), Avguština Stipič (6), Jožica Kocjan (3), Ivo | Hidek (9), Anica Mamič (2), Beti Radež (7), Stane Kastelic g (10), Janez Ravbar (12), Ljuba Avguštin (12), Halid Kadra- ^ gič (5), Slavko Čečelič (3), Zlatko Božič (6), Martin Brudar i (6), Stanko Stanič (1), Darinka Jerič (2), Ana Cesar (8), g Marjeta Turk (2), Milivoj Zadkovič (4), Vinko Hribar (6), l Miran Hočevar (5), Mirko Ferbežar (23), Jelica Spasovski | (5), Jože Škufca (6) in Anton Kaferle (3). Končano klubsko prvenstvo posameznikov Na pravkar končanem prvenstvu posameznikov kegljaškega kluba ,JSfOVOTEKS“ so bili doseženi naslednji rezultati: pri ženskah je v disciplini 4x100 lučajev dosegla 1. mesto Mari Kacin, ki je podrla 1.377 kegljev (v enem nastopu poprečno 344 kegljev). Vrstni red ostalih tekmovalk: 2. Joži Zupančič (1375, 343), 3. Pavla Koprivnik (1362, 340). Pri moških pa je z zelo dobro igro v vseh nastopih (2x100 in 2x200 lučajev) zmagal Štefan Klobučar z 2.468 podrtimi keglji (poprečno 823 kegljev). Vrstni red ostalih: 2. Slavko Dravinec (2.460, 820), 3. Vinko Istenič (2.374, 791), 4. Jože Mohorič (2.323, 774), 5. Henrik Lužar (2.319, 773) itd. Tekmovanje je zelo uspelo, tako po številu nastopajočih (35), kot tudi po rezultatih. Istočasno pa je tekmovanje pokazalo, s katerimi kegljači lahko računamo za letošnjo tekmovalno sezono. Zaradi velikega zanimanja za interna tekmovanja bo kegljaški klub razpisal v juniju prvenstvo v parih, in sicer v disciplini 2x200x2. Jutri, to je v četrtek, bo na sporedu prijateljski dvoboj med prvo in drugo ekipo Novoteksa. Ob tej priložnosti bodo obdarjeni tudi najboljši posamezniki letošnjega klubskega prvenstva. Klubsko prvenstvo Novoteksovih delavcev je bilo tokrat še v Mimi peči, od sedaj naprej pa bomo lahko tekmovali na novem kegljišču na Loki Urnik treningov Obveščamo vse lastnike avtomobilov, ki parkirajo svoja vozila pred gasilsko orodjarno, naj v bodoče upoštevajo prometni znak „prepovedano parkiranje". Kljub večkratnim opozorilom se še vedno dogaja, da je ta prostor zatrpan z vozili. V primeru požara ali nesreče gasilci ne bi mogli odpreti vrat orodjarne. In ravno zaradi takšnih malomarnosti lahko pride do velikih katastrof in še hujših posledic. Letos bomo lahko letovali tudi v našem počitniškem domu v Selcah pri Crikvenici. Dom je oddaljen od morja približno 200 metrov, v njem pa je 36 ležišč. Vsaka enota ima dva prostora z ležišči, sanitarije in čajno kuhinjo z vso potrebno opremo. Delavci podjetja in njihovi ožji sorodniki plačajo na dan 10 din, ostali gostje pa 20 dinaijev. Na sliki: pogled s terase na moije Na novem kegljišču v Novem mestu bomo pričeli trenirati že v maju. Ekipa NOVOTEKSA bo imela treninge v ponedeljek na dveh stezah (od 18. — 20. ure) in v sredo na vseh štirih stezah (od 16. — 19. ure). Ker bodo treningi po skupinah, bomo na oglasni deski KK obvestili člane o tem, kdaj kdo keglja- Prosimo vse tiste, ki se še žele prijaviti v klub, da to store čimprej, da bomo laže sestavili umik treningov. Sodelovanje z mladimi LABODA V počastitev 50-letnice tovarne perila ,,Labod" iz Novega mesta prireja 24. maja mladinska organizacija tovarne „La-bod" športno srečanje ženskih ekip v rokometu, gasilskih veščinah in streljanju. Na tem srečanju bodo sodelovale tudi predstavnice aktiva mladih delavcev tekstilne tovarne JiOVOTEKS". Želimo jim veliko športne sreče! Ob pričetku tekmovanja Pred dnevi so se pričela tekmovanja v I. slovenski košarkarski ligi, kjer nastopajo tudi ko-šarkaiji NOVOTEKSA. Na prvenstvo so se igralci čez vso zimo vestno pripravljali, prve sadove pa smo lahko opazili že v poskusni zimski ligi. Novoteksovci so se uvrstili v zaključni turnir tega tekmovanja, kjer so najprej izgubili s Triglavom iz Kranja z 91:78, nato pa šele po dveh podaljških z Vrhniko 100:98. Osvojeno tretje mesto je vsekakor lep uspeh in dobra spodbuda za nadaljnja srečanja. Fructal - NOVOTEKS 85 : 63 Novoteks se je tokrat slabo izkazal: igralci so bili nezanesljivi v izvajanju prostih metov, neborbeni, v odločUnih trenutkih pa jim je še športna sreča obrnila hrbet. Nekoliko boljša sta bila le Ivančič in S. Kovačevič. Koše za NOVOTEKS so dali: Splichal 7, Cukut 2, Ž. Kovačevič 9, Kopač 1, S. Kovačevič 12, Ivančič 19, Poljšak 2, Pirc 8 in Piletič 3 Radenska - NOVOTEKS 81 : 82 Tokrat so gostje domače igralce presenetili s hitro in borbeno igro, ki se jim je ob koncu srečanja obrestovala. V prvem delu je bila igra dokaj enakovredna, v nadaljevanju pa so Novoteksovci zaigrali tako kot znajo in povedli z 12 koši prednosti. V zadnjih trenutkih srečanja so sicer po nepotrebnem izgubili nekaj žog, vendar so zasluženo zmagali. Uspešni so bili: S. Kovačevič 15, Piletič 6, Poljšak 2, Ž. Kovačevič 22, Ivančič 23, Splichal 12 in Kopač 2. flovotokč NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako prvo sredo v mesecu v nakladi 2600 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet: Franc Pavlin, Teodora Kovačič, Konrad Mehle, Marinka Miklič, Anton Pezdirc, Andrej Počr-vina, Slavko Polak in Miran Simič. Odgovorni urednik: Miha Gošnik. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foerster jeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, tiska Knjigo-tisk Novo mesto.