Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K poluletna .	.	„	2 —
četrtletna . .	„	1*—
Posamezna št. „ 0*10
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Št. 53.
V Ljubljani, dne 28. novembra 1912.
Leto VII.
Pred novim letnikom.
O našem listu par besedi. Potreben je našemu delavstvu kakor oko v glavi. Organizacije imamo, ki se lepo razvijajo; treba jim je glasila. To bo vsak razumel.
Poskrbeli smo, da bo odslej za urejevanje lista več oseb na razpolago.
Za železničarski oddelek smo dobili posebnega urednika; ravno tako za novi oddelek Ju-goslovanska Strokovna Zveza; prinašali bomo tudi strokovne spise izpod peres zdravnikov in pravnikov.
Nas list mora biti strokovno delavski list; politika se v njem samo v toliko opisuje, kolikor se tiče strogo delavskih razmer. Zato prosimo tudi svoje dopisnike, naj v tem oziru gredo za nami. List se poveča; cena mu pa ostane enaka. Dobre podlistke imamo že zagotovljene. Obenem pričnemo izdajati delavstva se tičoče zakone in sicer tako, da se ta del lista lahko odreže in da celotno posebej vezati. V novem letniku pričnemo z zakonom o socialnem zavarovanju po Novem Letu, kakor ga je sklenil pod-oasek. 2e ta reč je jako važna, da list sama priporoča. Kar se bo izprememb sklenilo, preden zakon stopi v veljavo, jih bomo seveda kasneje dodali; obenem pa na koncu priobčili primerno razlago, tako da bodo op ti poti imeli naši delavci o pravem času ves zakon o socialnem zavarovanju z razlago vred v rokah.
Skratka: list bo imel v novem letniku popolnoma novo, vsestransko izboljšano lice. Delavci in prijatelji našega delavstva naročajte ga! Naročnina znaša 4 K na leto. Pošilja se pod naslovom: »Naša Moč« v Ljubljani.
Konzorcij »Naše Moči«.
ci je dne 31. oktobra t. 1. ta sloveči voditelj soc. demokratov to-le povedal: »Če bi strahopetni, od nevere razjedeni in zgodovinsko razoroženi višji sloji poljskega naroda hoteli zavirati g i -banje za svobodo in edinost, — bo poljsko delavsko ljudstvo samo bojevalo svoj veliki boj, dokler ne oživi enkrat združeno in neodvisno v rodbini narodov.«
To sc pravi po domače, da hočejo poljski soc. demokrati, če bi bilo treba, sami v boj za osvobojenje in zedinjenje poljskega naroda. Pri nas si je zapisala združena Vseslovenska ljudska in Hrvaška pravaška stranka svobodo in edinost našega naroda na svojo zastavo. Slovenski soc. demokrati pa nimajo za to nič druzega, nego jjuhlo zabavljanje.
Dašinjski ima to pot v njih naj hujše nasprotnike. Pobezajmo malo naše ljubeznive so-cije: Zakaj zatajite svojega Dašinjskega? — Odgovora na to pač ne bomo dobili. Ni ga nam tudi treba, saj ga vsi vemo. Naši soc. demokrat j e so ponižni hlapčki nemških voditeljev, ki jim tega n» puste. Dunajska centrala plačuje njihove tajnike in jim daje podporo za njihove liste; zato morajo tuliti kakor jim naroče na Dunaju in molčati, kadar se tako glasi nemška komanda.
Naši soc. demokrati pod nemško komando.
Poslanca Dašinjskega hvalijo slovenski so-ciji na vse pretege. Zato je menda tudi zanje prav, če povemo, da nam je njegovo poljsko narodno navdušenje zelo všeč. V državni zborni-
Socialna demokracija v pravi luči.
(P. M. H.)
Tako skrbi soc. demokracija še pravočasno za naraščaj, katerega tudi mi krščanski social-ci nič manj ne potrebujemo. Zato bodi tudi naša prva skrb in naj svetejša dolžnost, obvarovati mladino pred zastrupljenjem po soc. demokraciji. In to veliko nevarnost, ki preti naši mladini, bomo preprečili le z mladinskimi organizacijami po vaseh, trgih in mestih in s tem, da bomo poskrbeli ukaželjni mladini dobrega, poštenega in koristnega berila! Na delo torej brez odlašanja! Še nekaj je, kar sodruge posebno hudo bode v oči, in to je »militarizem«. Tudi tega morajo dobiti v svojo pest, tudi tega se morajo polastiti!
»Militarizem moramo smatrati kot obrambo zoper zunanje sovražnike in kot orodje za
krotenje in vsužnjenje notranjega sovražnika. Ne smemo mu dovoliti nobenih koncesij, ampak neprestano moramo delati, da ga premagamo. Dve poti pa vodita do tega cilja: Prva, da delujemo neprenehoma za demokratiziranje stalne armade . . .; druga pa je: da militarizem zvot-limo od znotraj po prekucijskem duhu. Neki visok častnik je baje rekel, da vlada ne more nobene nepremišljene vojske več začeti, ker so rezervisti vsi več ali manj socialistično okuženi. Mi moramo skrbeti, da bo mladina že v vojaščino tako socialistično prepojena prišla, da se ne bo hotela vojskovati proti notranjemu sovražniku.« (Protokoli des Parteitages zu Essen 250.)
Torej soc. demokracija hoče zanesti svoja načela v vojašnice med vojake in jih prepojiti z duhom nasprotovanja in nepokorščine; pa to bi bilo že malce kočljivo in prepozno, zato svetuje sodružica Zetkin, da naj se začne s takim duhom napajati že otrok v nežni mladosti in to ski-b naj prevzamejo v prvi vrsti matere. »Mi moramo ves vpliv porabiti, da vzgojimo svoje otroke za bojevnike svobode proletariata. Potem bodo naši sinovi tudi v vojaški suknji vedeli, kake dolžnosti imajo.«
Tako Klara Zetkin ob burnem ploskanju na strankinem shodu v Essenu.
Istega prepričanja je tudi v. Vollmar in Be-bel, ki svarita iz lahko umljivih vzrokov pred tem, da bi vojaki v vojašnici se pripravljali za pristaše soc. demokracije, češ:
»Alco bomo že mladino v našem duhu vzgo-jevali, bo vojaštvo tudi brez agitacije v vojašnicah postalo nerabno orodje proti proletariatu.« (Protokoli des Parteitages zu Niirnberg 539.)
Alco to doseže soc. demokracija, potem bodo sodrugi tudi v resni vojni bolj simpatizirali s proletarianci sovražnika, kakor pa z sodeželani, ki ne pripadajo soc. demokratični organizaciji!
To razvidimo jasno iz naslednjih besed:
»V veliko srečo se mora šteti, da se moti kdor misli, da bo nemška soc. demokracija zavzela v vojnem času narodnostno in ne medna-rodnostno stališče, da se bo čutila v prvi vrsti ko nemška, in še le v drugi vrsti ko proletarij-ska stranka. Nemški proletarci so solidarni s francoskimi.« (Sodrug Kautsky na strankarskem shodu v Essenu 262.)
Kako obsodbo zasluži to odkrito priznanje? Obsodbo veleizdajstva, s katerim se že zdaj ponašajo sodrugi.
Tempelj Modrosti Božje.
Leta 548 po Kristusu so takratni najslavnejši graditelji zgradili v Carigradu, kraljici dveh svetov, Azije in Evrope, tempelj Modrosti Božje. Gradilo ga je 10.000 delavcev celih 16 let.
Bizantinski cesar slovanskega pokoljenja Justinijan je navzoč, ko cerkev blagoslavlja carigrajski očak, takrat še katoličan. Res, krasno, umetniško dovršeno delo! Kupola je visoka 56 metrov. Vse se blesketa, stene so obdane s pisanim marmorjem, sto stebrov iz rdečega portirja nosi kupolo in galerijo. Sedem križev iz či-stego. ziata, ki vsak tehta cent, je cesar Cerkvi Modrogti Božje daroval. V žagredu je shranjenih 40.000 kellinih pregrinjalov, okrašenih z biseri in z dragocenimi kamni in 24 svetih pisem vezanih v zlato. Srebrn je glavni vhod, vrata so izdelana jz lesa Noetove barke.
Cesar •lustinian pade na kolena in zakliče: »Zahvalim se Bogu, ker me je smatral za vrednega, da to delo dovršim. Salomon, premagal sem te!«
Štirinajst dni slave Carigrajčani blagoslov-ljenje Cerkve Modrosti Božje! Med ljudstvo deli cesar srebrne novce in pogosti Carigrajčane.
Rodovi slede rodovom. V cerkvi zborujejo cerkveni zbori. Žal, da odpade zahodni katoliški svet od središča krščanstva, svete katoliške cerkve, ker ošabni carigrajski patriarh noče ubogati naslednika svetega Petra v Rimu.
Napoči 29. majnik leta 1453. Turški sultan s svojo armado po hudem boju osvoji carigrajsko zidovje. Prestrašeni Carigrajčani beže v Cerkev Modrosti Boži e. Mislijo, da tega bisera umetnosti kruti Turek ne oskruni.
Divjim Turkom pa ni nič svetega. Saj krivi prerok Mohamed uči, da se mohamedanstvo razširja z ognjem in mečem! Tudi v Cerkev Modrosti Božje kruti Turek vdere in opleni cerkev in jo onečasti.
Pri glavnem oltarju poje, ko že divjajo vte-lesene mohamedanske zveri po cerkvi, grški škof slovesno liturgijo in tolaži vernike. Ko vidi, da je sam, prime zlati kelih in koraka po stcprjicah na gornjo galerijo. Divji turški janičarji ga zapazijo in ga hočejo umoriti. A glej čudo! Stena se odpre, škof gre v odprtino, stena se za njim zopet zapre. Turek se prestraši, hoče steno podreti, a jo ne more.
Turki naprej po cerkvi plenijo, ko prijezdi na konju v spremstvu naš proti cerkvi sultan
Mohamed II. Mlad je, a resen. Peš koraka po tempelju Modrosti Božje. Vidi janičarja, ki razdira marmornasti tlak. »Zakaj?« ga vpraša. »Za vero«; s sabljo mu sultan prekolje glavo in zakliče: »Psi, niste li dovolj že plenili? Poslopja osvojenega mesta so moja.« Mrliča bacne proč in koraka na leco, kjer glasno izroči cerkev iz-lamu.
Križ na kupoli Cerkve Modrosti Božje na-domeste z mogočnim polumescom. S štirih minaretov, s katerimi so Turki cerkev pokvarili, kličejo zdaj že nad 400 let, da je Alah velik in da je Mohamed njegov prerok.
Bulgari stoje pred Carigradom. Radi bi zopet po Turkih oskrunjeno Cerkev Modrosti Božje vrnili krščanstvu in postavili zopet križ tam, kjer se še šopiri mohamedanski polumesec.
Sc li jim želja vsega slovanskega sveta izpolni? Čez nekaj dni znamo, če se vrne Cerkev Modrosti Božie krščanstvu že zdaj.
Nič prorokovati, a to je gotovo, da bodo kmalu šteti dnevi ko se ne bo več šopiril polumesec nad Cerkvijo Modrosti Božje v Carigradu.
Soc. demokracija hoče torej na vsak način mast) ljudstva že sedaj v mirnih časih tako preparirati, da bi v slučaju vojske bile nerabne in bi odpovedale pokorščino v najbolj kritičnem in odločilnem trenotku. To pa je zelo nevarno, a tudi zelo težko podjetje. Zato si žele sodrugi polastiti se politične moči s pomočjo večine v občinskih, mestnih, deželnih ali državnih zborih. Saj svetuje »teoretik« Kautsky: »Najbližji cilj je, polastiti se politične moči po delavcih. Zato se moramo potegovati za vse preosnove, ki protiutež delavstva povečajo.« (Protokoli des Parteitages zu Breslau 124.)
Sodrugi namreč dobro vedo, da so dobili vse, da so gospbdje situacije, kakor hitro dobe v svojo last postavodajo.
»Bojujemo se za moč, in ta boj se mora iz-vojevati na političnem polju, da zadobimo v svoje roke ves postavodajalni aparat, katerega se naši nasprotniki že stoletja na najbolj zviti način v zatiranje in izsesavanje proletariata poslužujejo.« (Internationaler Arbeiterkongress zu Zuricli, 45.)
A kaj potem, ko bo socialna demokracija imela v oblasti vso politično moč? Kako bo li to svojo moč porabila? Na to nam odgovori so-drug Lafargue: »Ko se bo proletarijat polastil vse občinske in državne uprave, bo posnemal Zgled, katerega mu je dala buržoazija v mino-lem stoletju; ko bo kapitaliste politično umoril, jih bo še v gospodarskem oziru razlastil« (Hu-munisrnus & Socialismus 25), po nazorih Bcbla pa jim bo »prejšnje premoženje odkupila«. (Protokoli des Parteitages zu Breslau 120) z rentami.
X X X
Znana so nam torej sredstva, katerih se poslužuje socialna demokracija, da bi dosegla svoj cilj, namreč sedanji družabni red izpreme-niti ne v smislu takoimenovanega »državnega socializma«, ampak v takozvano »državo bodočnosti«. In ta sredstva so: obljube, s katerimi slepe nerazsodno ljudstvo; kritikovanje obstoječih razmer in naj bodo te še tako času pri*-merne in dobre; laži, sumničenje, obrekovanje, natolcevanje, s katerim polni prazne predale svojih listov in »barva« svoje čitatelje; sovraštvo, katero cepi v srca njenih pristašev, sovraštvo do obstoječega reda in sedanje človeške družbe do vere, svete cerkve, do države; poslužuje se rudniških društev in konsumov, da po njih razliva svoj strup med človeško družbo; tiska, posebno za mladino, da bi si to pridobila, ker z mladino je pridobila vse; poslužiti se pa hoče tudi politične moči, da bi ta sredstva tudi toliko uspešnejše rabila in brez ovir stopala vedno bližje proti cilju.
Krščanski delavec, krščanska delavka’ Učita se od socialnih demokratov! Sredstev, katera služijo njim, se tudi vidva lahko poslužujeta, obljubita le, a le to, kar se lahko izpolni, kritizirajta, a vedno le pravično in resnično, ne samo socialnih demokratov, ampak pred vsem sebe in delovanje krščanskega socializma; ogibajta se vestno vseh laži, sumničenj, obrekovanj in vsega natolcevanja, ker vse pride na dan, resnica bo zmagala, ker mora zmagati; ogibajta se vsakega sovraštva in tudi nasprotno misleče ljubita, sovražita le to, kar je greh in krivično; agitirajta, pristopita h krščansko organiziranim društvom in skupinam; razširjajta knjige in časopise, pisan« v krščanskem duhu; posebno pa pazita na mladino, to varujta pred grabežljivimi rokami rdečih sodrugov, teh nenasitljivih pijavk srečo in zadovoljnosti, teh sramotilcov vere in r&zuiravcev miru; s ponosom stopita tudi vidva na volišče in ne dajta se prestrašiti pred nasilnostjo sodrugov, ne pre-vpiti od kričačev, prepričana, da vama stojijo vsi dobro misleči, vsi oni, ki resno mislijo na zboljšanje delavskega stanu, ki ne vpijejo in ne kličejo samo, ampak tudi vestno delajo in se resno trudijo, da bi to, po čemer hrepene, tudi v resnici dosegli.
Cilj, ki si ga je postavil krščanski socializem, se i>o po načinu, katerega si je izbral in po sredstvih, katerih sc poslužuje, gotovo dosegel, če prav se morajo premagati še mnoge ovire, odstraniti še velike zapreke, mogečni predsodki razjasniti in razpršiti. O cilju, katerega si je pa postavila rdeča demagogija, pa sodi sam sodrug Pfund tako-le: »Vzemimo, da se nam posreči dobiti socialno demokratsko večino v državnem /boru, kaj naj z njo počnemo? Hic Rhodus, hic salta. Pride trenutek, da se družba in država prelevita. Večina stori svetovnozgodovinski sklep; novi čas se rodi — o ne! Stotnija vojakov prepodi socialno demokratsko večino iz zbora, in če se gospodje (sodrugi) zoperstavijo, se jim utegne pripetiti, da gredo v spremstvu nekaterih policistov in žendarmeri-jo v mestne zapore, kjer bodo imeli časa dovolj premišljevati o njihovi don-kišotski budalosti.« (Unsere Taktik 33.)
IV.
Država bodočnosti.
Odstranjenje monarhične vladavne oblike in vsake premoči posameznih slojev.
Socialna demokracija je docela uverjena, da je glavna zaslomba sedaj še obstoječega monarhičnega državnega reda močna, zanesljiva, vladajočemu knezu zvesta in udana armada. Le te edine moči se še boje sodrugi, to edino jim še dela skrbi. In ne motijo se! Nobenemu namreč ne bo mogoče strmoglaviti prestola, dokler sc bo le-ta smel in mogel zanašati na svojo armado. Ker torej sodrugi na vsak način hočejo upeljati »republiko« in strmoglaviti »monarhije«, zato se prizadevajo na vse krip-lje odptujiti armado vladarju, jo prepojiti s prekucijskimi nazori in načrti! Pa o tem smo že govorili! Danes odgovorimo na vprašanje: Je-li res mogoče, da hoče socialna dedmokracija strmoglaviti monarhijo? Da, z vso resnobo, sistematično in po gotovem načrtu se prizadeva, mesto »monarhije« uvesti v vseh državah »republiko«, to je »ljudovlado«. To se jim dozdeva tako naravno, samo posebi umevno, da tega niti ne prikrivajo več. Naj v dokaz te trditve sami govore!
»Da je »vzor države« le država na demokratičnem temelju, da je »vzor države«, kakor si jo predstavlja stranka, ki stoji na podlagi enakosti in svobode le »ljudovlada«, to je za vsakega mislečega človeka samoposebi umevno.« (Protokoli des Parteitages za Halle 179).
Kaj ne, jasnejše in razločnejše bi ne mogli sodrugi razodeti svojih nazorov o kakovosti »socialno demokratične države«!
Nekateri so bili sicer mnenja, da se »revizi-jonisti« ne ujemajo z radikalno strujo socialne demokracije, ki se noče na noben način sprijazniti z monarhično državo in ki upa osrečiti človeški rod le po republiki ali ljudovladi.
A kmalu so prišli do prepričanja ,da so se varali. Kajti na strankarskem shodu v Magdeburgu leta 1910. je govoril sodrug revizijonist Noske ob splošnem odobravanju naslednje besede: »Skrbeli bomo za to, da bo zastopnikom ideje milosti Božje (duhovnikom in dobrim vernikom svete katoliške cerkve) postalo ozračje v nemški domovini soparno in neznosno. (Živahno odobravanje.) In ako bi si otresli prah raz čevljev, bi velika masa nemškega ljudustva gotovo nobene solze za njimi ne pretočila.« (Bravo!) (Protokoli des Parteitages zu Magdeburg 390.)
»Pri prihodnjih volitvah hočemo ljudstvo % podučiti, da naj več ne izroči svoje usode kronanim sredstvom nebes (to je cesarjem, kraljem itd.). (Bravo!) (Ravnotam 391.)
A tem besedam se ne bomo čudili, če pomislimo, da so sociji popolnoma o nepotrebi cesarjev in kraljev, ali recimo raje splošno, vladarjev prepuščeni.
Čemu knezi, ko jih ne potrebujejo!
»Mi vsi smo rojeni vladarji, med tem ko je vladar le slučajni voditelj vsakdanjih opravil, le navadni delovoditelj, kakršnih je v ljudstvu na izbero.« (Dietzgen, Religion der Sozialdemo-kratie 17.}
Nehote se nam vriva vprašanje, kako in ali misli socialna demokracija sploh kako določno obliko vladanja uvesti?
Gotovo! Vsaj tako pravi »Sozialdemokrati-scher Katechismus, Knon 37, v odgovoru^ na vprašanje 122! A ta oblika vladanja ali države bo posebne vrste, kajti »socialistična družba bo tej obliki vladanja utisnila tako bistveno drugačno vsebino in drugi značaj, da o republiki in monarhiji, kot pojmih kapitalistične družbe, ne bo niti govora.« (Knorr, Sozialdem. Kat. 37.)
Torej kakor razvidimo, monarhije v navadnem pomenu besede ne bodo sodrugi trpeli, kajti politična oblast v pravem pomenu besede je organizirana oblast enega sloja, ki ima namen, uničiti druge (sloje). Ko se bo pa proletarijat v boju zoper buržuazijo strnil v en sloj ali razred, ko se bo s pomočjo revolucije povzdignil do vladajočega razreda ali sloja in ko bo kot vladajoči sloj nekdanje produktivne razmere s silo uničil, bo s tem udarcem uničil obenem tudi življenjske pogoje in vire razrednega nasprotstva, sploh vse sloje in s tem svojo lastno vladanje kot gotovi razred.« (Kommuni-stsiches Manifest 24. Engels Friedrich, Berlin 1904.)
Dosedanja oblika države ali vladanja so-drugom torej ni všeč. Vendar hočejo uvesti gotovo obliko vladanja, ki pa ne sme spominjati ne na ljudovlado, ne na monarhijo, na noben državni ali vladajoči red v sedanjem smislu besede!
Bog jih naj razume, človek jih ne more.
Bebel sam je izgovoril to očitno vpričo nemškega državnega zbora: »Gre se za odstranjenje
države, za ustanovitev organizacije uprave, katere naloga bo, voditi procese proizvajanja in izmenjavanja, torej organizacijo, ki s sedanjo državo nima nič opraviti.« (Bebel und sein Zu-kunftsstaat 30.)
Kakor razvidimo iz teh besed, »vzor država«, katero mislijo naši ljubi rdečebratci ustanoviti, ne bo poznala več besede »vladati«, ampak le »upravljati«.
»Prvi čin, s katerim bo država v resnici kot zastopnica vesoljne družbe nastopila — prevzetje produktivnih sredstev v imenu družbe — bo obenem njen zadnji samostojni čin kot države take. Vmešavanje državne oblasti v družabne razmere bo polagoma na vseh poljih nepotrebno in odveč in bo samo od sebe zaspalo. Vladanje nad ljudmi se bo nadomestilo z upravljanjem reči in z vodstvom procesov proizvajanj. Država ne bo »odpravljena«, ampak bo izginila.« (Engels, Diihrings Umwalzung 302.)
Zato pa tudi ne smemo pričakovati, da bi socialna demokracija povzdignila delavca v vladajoči razred.
»Že smo rekli, da je pojem vladanja nedemokratičen in da ta pojem nasprotuje na,če-lom socialne demokracije . . ., ki je le dosledna demokraija. Ona hoče državni in družabni red, ki bo, sloneč na ravnopravnosti vseh ljudi j, zamašil vire neenakosti, ki ne bo trpel ne gospoda, ne hlapca in ki bo ustanovil bratsko družbo prostih, svobodnih ljudij.« (Liebknecht, Was die Sozialdemokraten sind, und was sie wol-len 9.)
Lepe res, prav lepe so te besede, ki jih izgubljajo sodrugi o svoji »vzor državi«! Lepe, pravim, ker nas spominjajo velike sreče, katera se obeta državljanom te »nove države«, lepe, ker nas spominjajo na srečo naših prvih stari-šev v raju, o kateri pa seveda sociji nočejo ničesar vedeti; lepe, ker nas spominjajo na blaženost svetnikov, katero pa »novodobni osre-čevalci trdovratno taje. A s tem, da so lepe, še ni rečeno, da se bodo tudi uresničile, zato pa sem dejal, da jih sodrugi izgubljajo, ker se ne bodo nikdar uresničile, in sicer zato ne, ker te »svoje države« nočejo zidati na božjo auktori-teto, na načela krščanske ljubezni in pravičnosti, ki so in bodo vedno edina podlaga, na kateri bi se zamogel izvršiti preobrat v srečo in vsestransko zadovoljnost vesoljnega človeštva!
Sodrugi si dalje domišljujejo, da v »vzor državi« socialne demokracije ne bo treba državnih uradnikov, policije, sodnij, armade, davčnih uradnikov, postav in odredb! To je trdil sam Bebel rekoč:
»Z državo (v našem pomenu) izginejo tudi njeni zastopniki: ministri, parlamenti, armada, policija, žendarmi, sodišča, državni, pravdniki, jetniški uradniki, davčna in carinska uprava, z eno besedo, ves politični aparat.« (Bebel a. a. O. 443.)
Kolikor besedij, toliko nevednosti,- zaslep-ljenja, hudobije in hinavščine.
Nevednosti pravita, ker se taka idealna, vzorna država, kjer bi ne bilo treba naštetih naprav, po načelih, katerim se uklanja socialna demokracija, nikakor ne more ustanoviti. V dokaz za to naj služi le statistika raznih hudodelstev in nerednosti v onih državah, na katere že sedaj sodrugi s ponosom kažejo, češ, to je naš vzor, tu je vse v redu! Vzemimo na primer samo blaženo in presrečno Francosko.
Francoska država velja, če se ne motim, za nekak ideal države pri vseh po pravi (?) sreči in svobodi hrepenečih ljudeh. In vendar se tam, kakor v nobeni državi, množc od leta do leta razna hudodelstva, kakor nam kaže sledeči pregled.
V	ti državi največje sreče je doma največja nezadovoljnost. Čudno se to glasi, a je vendar resnično. Vsaj drugače bi ne bilo samo v polovici leta 1910 reci G14 štrikov.
Glede pijančevanja nam podaja statistika francoske dežele žalostno podobo. Leta 1907 je bilo vsled pijančevanja sodnijsko kaznovanih 75.227 ljudi; v norišnico so jih odpeljali nekaj čez 9900 oseb.
Pravo sliko o »sreči« v tej vzorni državi nam podaja statistika o atentatih in samomorih. Leta 1901 je bilo 759, leta 1907 že 1434 atentatov. Slično je s samomori. Leta 1903 nam izkazujejo letna poročila 8716, leta 1907 pa že
9945 samoumorov.
Ako nam že te številke kažejo dosti jasno, kaka »sreča in zadovoljnost« vlad.a v oboževani deželi »enakosti, bratstva in piostosti«, nas o resnični sreči in blaženosti francoskega ljudstva še bolj lahko prepričajo številke ločitev zakonov. Leta 1900 je bilo 71o7, leta 1908 pa že 11.515 ločitev. In kake posledice ima ločitev zakonov za moža, ženo, otroke, za družinsko /iv ljenje, za družabni red, da, za državo samo, o tem mislim mi ni treba še posebej govoriti.
Te predstoječe številke so nam najlepša slika sreče, blaženosti in zadovoljnosti, ki bo kraljevala v »vzor državi«, ustanovljeni od socialne demokracije; so nam pa tudi dokaz, da človek, ki zapusti Boga, ki se oprosti božje aukto-ritete, ki se ne 'briga za božje resnice in zapovedi, zdivja in se poživini, da ne pride do sreče, ampak se nasrpotno vedno globokeje potaplja v hudobije in v nesrečo, in se tako samega sebe uničuje. Da je ta trditev resnična, nam priča jasno zgodovina izraelskega naroda. Le toliko časa in le tedaj je živel srečno, v blagostanju in zadovoljnosti, dokler in kadar je izpolnjeval božje zapovedi. O tem nam pričajo nadalje vsi sistemi in poizkusi nekdanjih poganskih, a tudi sedanjih modernih modrijanov, ki so se zaman prizadevali, z zgolj naravnimi sredstvi in pripomočki odpreti oči zaslepljenemu človeškemu rodu in ga osrečiti in zadovoljiti. V tem prepričanju nas tudi utrjuje slednjič nesmiselno kričanje in besedičenje sodru-gov, ki hočejo zatreti v srcih ljudij vero v Boga, ki se norčujejo iz milosti božje in božjega blagoslova, ki hočejo izbrisati zadnje sledove svete cerkve in njenega vpliva in potem brez Boga ustvariti že tu na zemlji raj, nebesa. Kaka zaslepljenost! Le en sam pogled po svetu bi jih lahko prepričal, da je ravno v onih slojih človeštva že sedaj največ nezadovoljnosti, največ nesreče, največ zla in gorja, v katerih se najde najmanj vere!
In ako bi se nadalje nepristransko vprašali in si odkritosrčno odgovorili, kateri so sloji, kjer je najmanj vere, bi prišli do pravega spoznanja, da tvorijo veliko, da, pretežno večino v teh slojih, kjer ni nič prave vere, rdeči naši bratici!
Bodimo odkritosrčni! Ali ni ravno med so-drugi največ nasilnežev, raznovrstnih ne-zmernežev in drugih razuzdancev?
Ali ni potem nespametno, misliti, da se bodo te že sedaj tako zdivjane mase v bodoči »vzor državi« kar čez noč prelevile v krotke ovčice?!
Z lastnimi močmi.
Umrl je v Tržiču zvest član J. S. Z. Frančišek Bankar. Pogreba se je udeležilo veliko članov in članic J. S. Z. Bodi mu lahka zemlja.
Izučeu tesar išče službe. Ponudbe naj se naslove na načelništvo Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani.
Idrija. Mestni proračun za leto 1913 je razpoložen in nas sili da tudi mi svojim čitateljem ° njem poročamo. Najbolj jih bo zanimalo zopetno povišanje doklad; ker imajo pa strah pred davkoplačevalci, so doklade razdelili po davku, tako da erar in konsumna društva povišano, ostali, posebno pa hišni posestniki, pa znižano doklado dobe. Ali bo erar, ki se že od-nokdaj mirno da izžemati, temu načinu pritrdil^ prepustimo vestnosti poklicanih gospodov, naše mnenje je to, da so poviški popolnoma nepotrebni, Če se pa sklenejo naj se porabijo za povračilo dolgov, da ne pridemo zopet v tako zagato kakor leta 1905, na kar posebno hišne posestnike opozarjamo. Pa tudi pri posameznih točkah so popolnoma pretirane vsote na primer za pavšal, tiskovine, časnike in kurjavo, ki od leta do leta rasejo, četudi so iste moči in prostori. O plačah mestnih uslužbencev pa toliko omenimo; da je v primeri z delom polovica preveč osobja, če jih je pa občinstvo voljno imeti, je pa tudi nam prav. Enako je z raznimi prispevki za nežno šolsko mladino v skupnem znesku 8100 K; mi poznamo mnogo krajev, kjer jc ljudstvo veliko bolj revno in ima manjše in nezanesljivejše dohodke, pa občina ne razsipa toliko denarja za razne podpore, ker bi se jih ljudje — sramovali. Pri nas pa imajo nekateri tako vajo v izžemanju, da zaslužijo vso pohvalo. Ali morda nimamo pri nas, če omenimo da znaša prispevek ubožnemu zakladu letos 15.974 K, ko je bil še pred štirimi leti polovico manjši in vemo vsi, da ga je marsikdo deležen, Četudi ga ne zasluži, ker ga ni potreben. Enako je s prispevkom za ljudsko šolstvo na Gorah: par idrijskih hiš pošilja otroke na Gore v šolo in zato naj občina 300 K plačuje, dolskih in iz drugih občin pa hodi cela vrsta v Idrijo pa ne dobi mesto nobenega prispevka. Podobno je z dijaškimi podporami: Mestna občina je z ustanovitvijo realke omogočila srednješolsko šolanj kdor si želi več, naj pa sam žrtvuje, saj v občini ne odločujejo le stariši, temveč tudi taki ki nimajo otrok, kajti vzgoja ne rodi samo veselje, temveč tudi stroške in za te morajo v prvi vrsti starišj sami skrbeti. Za službo pa dandanes ni samo tehnika merodajna, temveč se prav veliko tudi z maturo doseže, zato so take podpore popolnoma odveč, posebno ker se gre za tisočake pri popolno zadolženi občini. Na eni strani bi razsipali na drugi strani pa dolgove in do-
klado višali; ako bi se proračun v tem smislu izenačil, bi ne bilo treba doklad višati, pa tudi ne za ubožni zaklad takih vsot plačevati. Za »razne potrebščine« je ustavljenih 3500 K in »Zarja« se vbregne ob S. L. S. ker smo mi proti temu, češ, cestni odbor ki je v rokah S. L. S. pa tudi tako dela. Počasi! Pri cestnem odboru je odbornikom vsak znesek znan in pod rubriko »razno« se je samo radi preglednosti nekaj postavk ustavilo. Mestna občina pa ima to rubriko zato, da v njej razne nepotrebne izdatke skriva, saj so svoj čas iz »raznega« plačali za dijaško veselico 900 K in dali profesorski soprogi za potovanje v Opatijo nekaj sto kronic, katerih bi nihče ne bil dovolil. Kako lahko se razsipa se vidi iz prispevkov za otrokško varstvo: svoj čas še 3000 K ni bilo dovolj danes se z 200 K zadovoljijo ker ima sedanji načelnik zdra-vejše nazore od svojega prednika. In isto velja za razna društva, nadaljevalne šole, obleko itd., na eni strani baliaštvo, na drugi pa dolgovi! In to se imenuje občinsko gospodarstvo! Za h. št. 50i9, »novo« klavnico, regulacijo Nikove (ki niti občinska last ni), je določenih 56.000 K, d a s i ni nobenih načrtov, ne proračunov, pa jih tudi ni treba, ker so vse skupaj same pobožne želje, kajti novo klavnico je dežela prepovedala, pri Nikovi ima pa erar odločilno besedo in bi se morala zadeva vse drugače poprijeti.
Tobačno delavstvo.
O izhodu tobačnega delavstva se nam piše: Zadnjič ste pisali o našem izhodu še premalo, kako da je slab. Prav bi bilo, če bi sami naš izhod ogledali, da bi videli, da pravzaprav niti izhodov nimamo, marveč da so to prave katakombe. Vrat je toliko, da mora imeti človek dobro glavo, da bi vse si jih zapomnil. Kakšne so pa tista naša vrata! Take, da ljudi kar po glavi bijejo. Res obstaja nevačnost, da se ob slavnih naših izhodih še kdo ne ubije. Skrajni čas je, da se, kar ni prav, popravi. Pri nas je res narobe svet, ravno tistih reči, ki so najslabše, ne vidijo, naj pa kakšna delavka zakašlja, so pa vsi križi doli. Imamo pa še marsikaj povedati. Res potrebno je, da pridete enkrat v tvornico. Morebiti boste naleteli na mikaven prizor, da vidite, kako neki gospod stoji na mizi, pa maha z rokami in se z delavkami na mizi stoje krega. O tem našem gospodu, ki je izjema med vsem tovarniškim uradništvom, labko izveste take »kunštne« štikelce, da bi jih še Boltatu Pepe zavidal, ker jih je pregledal.
V	ponedeljek se vrši v Ljudskem Domu sestanek naše tobačne organizacije in sicer po § 2 shodne postave. Pričakujemo, da bo sestanek sijajen. Udeležita se ga tudi naša poslanca Gostinčar in dr. Krek.
Vun z našimi pravicami!
Plombiranje zob in bolniške blagajne Nekdo se je obrnil na ministrstvo notranjih reči, ki ima vrhovno nadzorstvo nad bolniškimi blagajnami s tem-le vprašanjem: Ali delajo bolniške blagajne, ki plačajo, da se izdere delavcu zob, ki pa nečejo plačati za plombiranje zob, prav ali ne. Te dni je prišel od ministrstva odgovor, ki pravi, da mora bolniška blagajna plačati tudi za plombiranje, kadar gre za pomoč zoper zobno gnilobo. Tako-le beremo v tem odloku: »Plombiranje zob gre proti zobni gnilobi, ki iz-votluje zunanje plasti na zobeh, povzroča bolestna vnetja zobnega mozga in večkrat tudi čeljustne kožice; vsled tega zob izpade in s tem se oslabi prebavljanje. Pri zobni gnilobi ima zdravnik v vsakem slučaju posebej presoditi, kdaj se mora zob, namestu da bi se izdrl, plombirati, ker se s plombiranjem bolezen odstrani in zobovje ohrani.«
Krvoses kapitalizem.
Nemci love slovenske delavce. V št. Rupertu na Koroškem, čisto slovenskem kraju, je nemški šulferajn letos dne 12. maja 1912 otvo-ril ljudski otroški vrtec. Za ustanovitev je dal 600 K; poleg tega pa zagotovil še 1200 K letne podpore. V vrtcu je zdaj 80 delavskih otrok, ki jih hoče, še preden se zavedajo, da so na svetu, pogoltniti nemška požrešnost. — Iz zadnjega poročila nemškega šulferajna zvemo, da je v njihovih šolah in otroških vrtcah 73-6 odstotkov vseh otrok, torej skorej tri četrtine iz revnih slojev in sicer 30 6 od poljedelskih in obrtnih delavcev, 96 odstotkov od dninarjev in poslov, 22’3 odstotkov od revnih državnih uslužbencev, deželnih, občinskih in zasebnih podjetij. Potem pa vpije naš soc. demokrat, da je naš naroden boj nespameten in psuje naše poslance, ki ne-
čejo molčati ob takih razmerah. Seveda: vse boljše službe imajo Nemci pri nas, v tovarnah in rudnikih je naš delavec samo za najtežja in najslabše plačana dela; nemški priganjači ga zmerjajo in ga silijo, naj bi celo svojo mater zatajil. Na vse to naj pa molči in naj se da na duši in telesu mirno odreti! Jugoslovanska Strokovna zveza bo brez vsakega dvoma prodrla v vrste poštenega slovanskega delavstva, ker drugače biti ne more. Kri ni voda!
Okno v svet.
Nemška soc. demokracija nazaduje. Iz zadnjega poročila, ki ga te dni priobčuje nemška soc. demokracija v naši državi, je razvidno, da je letos prvič njeno število padlo. Lani jih je bilo 146.623; letos jih je 145.524, torej za 1099 manj. Samo na Češkem in na Dunaju jih je več. Na Koroškem jih je za 588, na štajarskem pa za 1209 manj. Omeniti pa moramo, da se je za 2500 zvišalo število soc. demokratičnih žensk in da je tudi mladinska organizacija precej na-rastla. Tudi soc. demokratje bodo izkusili na sebi, da vse mine. Sama surovost in tisto neokusno, od liberalcev prevzeto protiversko psovanje jih ne bo držalo. Že to, da vkljub najlju-tejši agitaciji, ki se zanjo izda na leto stotisoče kron, soc. demokracija ni vstanu ohraniti, kar ima, je presneto slabo znamenje zanjo. Najslabše se pa brez vsega dvoma obnesejo tisti tisočaki, jih požro slovenski soc. demokratični agitatorji. Tu je mizerija, še mnogo hujša, nego pri Nemcih. Poskušali bomo, da te mizerije še ne bo konec.
Kako se godi delavstvu na Fracoskem.
Rdeča lažnjiva časnikarska zalega je vselej zamaknjena, kadar piše o razmerah na Francoskem. Ti sodrgi namreč ni nič za to, kako da se godi delavstvu, marveč gre ji le za to, da zabavlja proti veri, proti duhovnikom, da se njim samim dobro godi, nič ji pa ni mar, če delavstvo strada. A tudi med rdečkarijo je še nekaj poštenih ljudi, veliko jih res ni, lahko jih vse na celem svetu seštejemo na prstih ene roke. V stuttgartski socialno demokraški zalogi Dietze-vega naslednika se je objavilo poročilo o strokovnem gibanju na Francoskem, ki je naravnost uničevalno za socialno demokraško posla-niško pakažo, ki gospodari na Fracoskem. Poročilo izvaja: Take nazadnjaške socialne posta-vodaje ni nikjer v Evropi, kakršna je na Francoskem. Razmerje med posrednimi in neposrednimi davki je še krivičnejše kakor v Avstriji. §e danes obstaja sovraženi davek na sol in carina na njo, davek se mora plačati od vrat in od oken, monopol je na tobak in na vžigalice. Veliko se govori o splošnem dohodninskem davku, ne stori se pa nič. Carine so na Francoskem v celi Evropi največje. Francoski delavec kolne francosko republiko? Tako torej skrbe socialno demokraški ministri na Francoskem za delavstvo! Hujskati proti krščanstvu umevajo socialni demokrati, ne store pa za delavstvo ničesar niti tam ne, kjer imajo vso moč v rokah.
Vojska na Balkanu 1. 1912.
Sestavila profesorja dr. Vinko Šarabon, in Anton Sušnik. Prvi sešitek smo razposlali 28. novembra, zakasnil se je radi raznih priprav in obilice slik. Prvi sešitek priča, da bo zgodovina izredno zanimiva in vsestransko dovršena, sicer se bavi ta sešitek s predzgodovino in zemljepisnimi podatki, kar je pa za ume vanje poznejših dogodkov potrebno Najzanimivejša tvarina, ki govori o sedanjih vojnih dogodkih sledi v prihodnjih sešitkih, ki izidejo v tedenskih presledkih. Cena za vsak posamezen sešitek znaša 40 vin, celo delo bo pa veljalo 3 do 4 krone. — Katoliška Bukvama v L j u b 1 j a n i.
fflBuaanBsa
toiirjiili ul fetalni te ilisili
„Našo Moč“.
la za
Denarni promet
1.1911. čez 82 mllljonou K.
Stanje vlog čez 22 milijonov K.
Lastna glavnica ■ K 704.939*27. ■
reoistr. zadruga z neomenjeno zavezo
MiklošKeva cestaB
pritličje v lastni hiši nasproti hotela,Union* za franč. cerkvijo
prejema
hranilne vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure
pop. ter jih	Va	tl O/	brez
obrestuje	/7 /n kakega
po	m	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih
100 kron čistih 4a50 na leto.
Hran ine knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanie kaj prekinilo. Za nalaganje po pašti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. posl. predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Dr. Josip Dermastia; Anton Kobi, pos. in trg., Breg pri Morovn.; Karol Kauschegg, velepos. v Ljub-Ilani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posest, in blag. „Ljudske posojil."; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku.
trfim&riJco Jfatirri telijo -dvt>ru, po ceni in “ xu ntxsl/iis&-potovali rui/ se oi’mey'c>
rSimon^c/Oriete/^
t> J^fubl/ani kolodvorske ulice20. "bstifcourstrujCPo/asnilti da/b sv l)nryilač/W.
♦♦♦♦
X
j Maček&Komp.
Franca Josipa cesta št. 3. Založniki c. kr. priv. Južne železnice. Solidna postrežba! Znižane cene!
Bogata zaloga ženskih ročnih del In zraven spadajočih potrebščin.
Ljubljana
Pred škofijo 19.
P Mpršnl LJUBLJANA
■	Mestni trg št. 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika lzber vezenin, čipk, rokavic, nogavio, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, snkanoa itd.
Predtlskanje In vezenje monogramov In vsakovrstnih drugih risb.
cvelljični salon p.Irančo z, vrtnarija Iržašlia c.34
Izdeluje šopke, vence, trakove z napisi. Tovarniška zaloga vencev, prepariranih In umetnih rastlin In cvetljic.
Zunanja naročila z obratno pošlo. Brzojavi: Bajec, Ljubljana
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Novosti v konfekciji za dame.
I. UECCHIET
urar in draguljar, Ljubljana
Selenburgova ulica 7, nasproti glavne poSte.
Sprejema popravila, izvršuje zlatarska dela po naročilu. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, dija-mante in druge bisere. — Zaloga precizij-i skih žepnih ur. — Postrežba točna in solidna, j
naaaanaaanaananaanna
Dežnike in solnčnike
domačega izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
Incin U riman tovarna dežnikov, Ljubljana Pred Škofijo St.I9. JOSIP V.UMldr, - Stari trg St. i - Prešernova ulica St. 4.
Popravila se izvršujejo točno in ceno.
jaaannnaaaonnaanaaannannnaannaannnn£
sodarski mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5.
Priporoča svojo veliko cnrlfivr Prevzema tudi vsa v zalogo vsakovrstnih oUUUV. njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih oenah. Solidno delo. Točna postrežba.
Iv. Bussenii,
LeKarna »Pri Kroni" Mr. Pl A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta St. 24.
Priporočajo sc sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.	j h k
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju noo, škatljica 50 v.	a’
Ribje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože steklenica 70 v.	'
,,Sladin" za otroke škatlja 50 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v.
Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steki, i krono Zeleznato vino, steklenica 2 kroni 00 v, in 4 krone 80 v.
nnnnnnnnnnnnnnnnnnu
jj 71. Žibert. Ljubljana!
Prešernova ulica	[J
D	s	priporoča svojo ^	D
□ veliko zalogo čevljev D
|J ::	domačega izdelka :: j|
nnnannnnnnnnnnnnnnn
Igitiralte za naše časopisje, po sebno za del. list »Našo Mor*
Pozor slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani ln priporočljivi domači manufaktura! trgovini
JHNKO ČESNIK
(Pri ČeSniku) LJUBLJHI1H Lingarjeua ulica - Strifarjeua ulica
v kateri dobite vedno v veliki Izberi najnovejše blago za ženske ln moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
Edina ln najkrajša črta v Ameriko! Samo 6 dni!
Havre New-York
francoska prekomorska družba
Veljavne vo2ne liste (Sifkarte) za francosko linijo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna
d$asSanmo ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta St. 18 v novi hiši «Kmetske posojilnice. nasproti gostilne pri .Figovcu*.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Sfražel"
TE©P>. K@RN
pokrlvalec streh in klepar, vneljalec	‘eI	Inštalater
vodovodov, LJUBLJANA, POLJANŠKA CESTA 8.
Priporoča se za Izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim Skriliem z asbest-ce-mentnim skriljem (Eternlt) patent Hatschek z Izbočno in ploščnato opeko lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galan-’ terijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Ivan Jax in sin
priporočata soojo bogato zalogo raznourstnih
voznih koles in finalnih strofeu
za rodbino in obrt.
' 1'ijatelj in odgovorni urednik Mihael Mojkerc.
Tisk Katoliško Tiskarne.