>' - Meciđ^isOTi političen list mm slOTsmsko ljudstvo« i* Maribor, dne 3. oktobra 1919. Letnik XI. Za Raku, Mesto Reka je sedaj v rokah; D’Annunzia, in njegovih vojakov, ki so po pravilih laški uporniki. — Pravzaprav bi imela sedaj laška vojaška oblast dolžnost, da kaznuje svoje vojne upornike po vojaških postavah. Toda laška vojaška oblast ne samo, da ne kaže k temu nobenega veselja, nego še celo trdi, da so vsi laški generali in oficirji ih celo laški najvišji poveljnik, kraljev bratranec Duca d’Aosta, na strani upornikov. Položaj je sedaj v resnici zanimiv. Del laške armade je uporen, ostali del drži z uporniki. Ta stvar bi bila za nas brez pomena, ako bi uporniki ne bili zasedli ozemlja, do katerega si lasti pravico naša država. Pravzaprav bi imeli sedaj mi to pravico, da primemo inJkaznujemo te upornike. Govori se res marsikaj, pravijo, da se zbirajo prostovoljci, da bo nastopila naša armada na lastno pest. Govoriti je lahko, vprašanje je, ce je pametno razširjati neute -meljene in neinogoöe govorice. Alo stoji za P“Annun-zijem cela laška armada, bi pomenil nastop zoper u-pornike boj zoper Italijo in potem so posledice nepre-raöunljive. Stvar je pa notzv ršlpva tudi iz. formalnega ozira. Naša armada je del splošne ententine ar -made in sicer spada k takozvani vzhodnji armadi , kateri stoji na čelu menda general Franchet d’Espe-ray. On pa zopet ne more ničesar brez dovoljenja feldinaršaia Focha, glavnega poveljnika vseh enten -tinih čet. A tudi general Foch ne more privoliti, da zasedemo Reke brez pritrditve sveta petorice. V tem svetu pa zaseda tudi laški zastopnik, ki pač ne bode privolil brez soglasja svoje vlade. Laška vlada pa ne ibo pritrdila, če je nasprotno laško mnenje in laška vojaščina;' Nahajamo se torej v kolobarju, katerega je mogoče raztrgati samo, ako izstopijo Lahi iz sveta te petorice, to se pravi, ako se razbije Zveza Narodov, še preden se je pravzaprav osnovala, in razleti en -enta. Vprašanje je, če bo hotela ententa podpirati naše zahteve po Reki in Dalmaciji tudi proti odporu laške armade in javnega mnenja, ali pa bo raje izbrala za sebe manjše zlo, da stori krivico državi SHS, in povzroči godrnanje njenih državljanov? Bo hotel Wilson razbiti svet petorice ali ne, to je sedaj vprašanje. Reško podvzetje D’Annunzija se torej ne sme podcenjevati v svojih posledicah in si ne smemo predstavljati, da zamoremo razvozljati zadevo sami z nekoliko polki. Lahko se iz te pustolovščine razvijejo dogodki, ki so v svojih posledicah nedogledni. Drugi način razvozljanja pa bi bil, da izbruhne na Laškem revolucija proti vojaški pustolovščini, toda taka revolucija je zelo neverjetna. V modernih .Časih so revolucije uspešne samo, ako se jim pridruži vojaštvo in sicer ne samo nižje, ampak vsaj delo- ma tudi višje. Na Laškem pa ne izgleda, da bi zna - j teh del vojaštva in častništva imel tako voljo. Obratno: ča.stništvo in del vojaštva je odločno nacionalistično razpoloženo. A tudi drugače ni verjetno, da bi laški socijalisti hoteli nastopiti za naše nacijonalne težnje in vzeti na sebe očitanje, da so preprečili u -resničenje laških nacijonalnih teženj. Vodja laških zmernih socijalistov, Bissolatti, je sam najodločneiši zagovornik aneksije Reke. Skrajni socijalisti so pa v zbornici slabo zastopani. Opazovati moramo torej mirno, kako se bodo te stvari razvijale. Wilson je s svojo besedo tako silno nam zastavljen, da se ne more lahko odtegniti, na drugi strani je pa tudi laški zastopnik v svetu petorice in Italije ni lahko vreči iz Zveze Narodov. Slednjič je treba Še povdariti psihološki moment in zna -čai italijanskega naroda. Lah je rojen pustolovec in pustolovščina D’Annunzija ga gotovo podžiga. S tem je postal D’Annunzio ..erve“ (junak) naroda in srca plamte zanj. Toda laško navdušenje je slamnati o-genj in se lahko hitro ohladi ali izgori. Naj pride le ~ kakšen nepričakovani dogodek, ki povzroči preobrat v mišljenju in pozabili bodo D’Annunzia ali ga celo obmetavali s kamenjem. Potem zamore priti pripra -I ven trenutek tudi za nas. m raššeno mlaifiiio« Povsod po Sloveniji opažamo pri vsakem koraku nekako posurovelost naroda, kar -je seve žalostna posledica preveč krvavo-krute in dolgotrajne vojne . j Surovosti pa ne kažeje-same•• ftvši in sedanji vojaki. | ki so sami doživeli in pretrpeli vso nepopisno gorje svetovne morije, ampak tudi oni, ki so bivali za dobo vojne v domovini in so samo čitali ali slišali, kar se je doigravalo in godilo po bojnih poljanah. Sedajne občne surovosti, ki je bila nam Slovencem pred vojno tujka, ne smemo pripisovati samo nasledku vojne — ampak tudi prisilnemu prekinjenju naše pred vojno j tako lepo, blagonosno in koristno delujoče krščanske j organizacije. Saj našo slovensko obojespolno mladino j je dičila pred izbruhom vojne nežna milina na zunaj, \ na znotraj pa srčna nepokvarjenost in globoka vernost, ki se je zrcalila v slovensko-prijaznem obnaša- j nju. Za ves ta ljubko mili, prijazni in dobrosrčni zu- ; nanji nastop se je imela naša mladež zahvaliti krš -čanski organizaciji, ki je delovala vsestransko uspešno in koristno v raznih Marijinih družbah, mlade - j niških in dekliških zvezah, orlovski organizaciji in v j strokovnih zvezah, ki niso skrbele samo za temeljito j duševno izobrazbo naše mladine, ampak jej tudi nu- « LISTEH» Er. Leopold Lenart. Uradovanje v Prekmurju» Ogromna dvorana v I. nadstropju velikega in starega židovskega hotela. Za madžarskih časov se je tu nahajal madžarski uradniški kazino, gospodarji Prekmurja so tukaj kvartali, popivali in počenjali ne .vem kaj še vse ter si tako v ponočnih urah sladili življenje in lajšali breme svojega delovanja, ki je obstajalo v odiranju ljudstva tekom dneva. Na steni je Sdvoje velikih slik. Prva predstavlja grofa Szecheny-ia, druga Deaka Ferencsa, dva slavna madžarska patrijota. Skozi Qkno razgled na prostorni glavni trg, kjer se v dolgi vrsti sprehajajo ponosne mursko-so-footske gosi, zatopljene v svoje tajnostne pogovore. V tej dvorani v Murski Soboti se vrši uradovanje civilnega komisarja za Prekmurje dr. Srečko Lajnšiča . Po dvorani dolge mize, tudi v kotih manjše mizice, a pri njih uradniki, povrh še dve gdč. tipkarici, pa si lahko predstaviš vso opremo. Iz dvorane vrata v neko manjšo sobo, kjer opravlja g. civilni komisar bolj izključne zadeve. Pred vhodom stoji na hodniku dvoje kmečkih žensk, ena starejša, druga mlajša, gledate, kam bi vstopile. Mimogrede jih vprašam, vstopajoč v dvorano, kako jim kaj gre v Prekmurju. „Sedaj smo zadovoljni“, odvrne starejša s smehljajem, „samo da smo se iznebili teh Ogrov.“ To je bila prva prekmurska oseba, s katero sem govoril in njene besede so se mi zdele srečen znak. Vstopim v dvorano in moje oči ob- j vise na sledečem prizoru. Med vratini, ki peljejo iz i dvorane v drugo manjšo sobo, stoji naš civilni komi- { sar z nekim človekom, po zunanjosti sodeč boljšim j kmečkim možakom. Menda sta ravno uredila zadevo ? v manjši sobi in .komisar ga je spremil vun, kjer sta \ se med vratini poslavlja Ja. Mož potegne iz žepa denarnico, vzame iz nje nekaj bankovcev ter jih hoče stisniti pri slovesu v roko civilnemu komisarju. Dr. Lajnšič odkloni smehljaje z odločnim mahljajem roke. Zanimivo je bilo, kakšne obraze je delal možak: najprej presenečenja, potem začudenja, potem prestra -šenja, slednjič je pa vendar razumel, da se pri nas uradnikov ne plačuje ter se je pričel prisrčno smejati. V dvorani sem potem mimogrede vprašal domačine kmete, če so morali madžarskim uradnikom pla -čevati in odgovorili so mi smejoč se, z veliko Živah -nostjo: „Pa čisto vsem, .za vsako najmanjšo stvar!“ V dvorani je bilo oseb gotovo čez sto, vsako -vrstnih, moških in ženskih, kmetov in drugih, po večini so bili pa vendar slovenski kmetje iz različnih strani Prekmurja. Eni stoje v gručah sredi dvorane s klobuki v rokah, študirajo položaj in gledajo, kam bi se obrnili. Ljudstvo se očividno z veseljem in z zaupanjem obrača k našim oblastim, ter je z izpre -membo razmer zelo zadovoljno. Seveda ima pa' tudi razne bolečine, katerim ni mogoče naenkrat odpomo-či , » . Najbolj se gnetijo k mizi, kjer se rešujejo apro-vizacijske zadeve. Tukaj je gnječa res neprodirna , dasiravno se odpravljajo stranke jako naglo. Prišle so reči, katere je prebivalstvo že dolgo pričakovalo: sladkor, žveplenke, petrolej. Ko sem bil v dvorani , Sd ravno nakazovali sladkor, kmetje so ga bili veseli, dile pravo, nepokvarjeno, prisrčno in koristno žaba -vo. Vso to blagonosno delovanje naših krščanskih organizacij nam je vojna ali popolnoma ustavila ali pa zdatno zavrla. Mesto predvojne dušne šole iu za razvitek mladih teles koristno potrebne zabave nastopilo je med -vojno razuzdano, surovo popivanje, ples in zabavljanje nad vsako oblast. Vse te divje orgije končevale so se z medsebojnimi prepiri, pretepi in z uradno-na-silnimi izgoni fantov na fronto. Fant vojak, ako se je vrnil na kratek dopust iz bojne črte, kdo bi mu za -» meril, da je popival v domovini v krogu svojih dra -gili in pripovedoval domačinom, kaj vse da je dovoljeno na fronti, kakor: tatvina, rop, opustošenje, nečistost in to večkrat po vzgledu in ne na izrecno povelje predstojnikov. Nekdaj dober krščanski fant, ki je zapravil med vojnimi tovariši svojo nepokvarje -nost, okuževal je s svojim surovim obnašanjem in pripovedovanjem pri povratku v domovino tudi svoje še dobre domače in bližnjo okolico. Surovost bojnih poljan raznesla in razpregla se je po naših očetih, sinovih in bratili tudi po naši nedolžni domovini. Nehala. je vojna z vso svojo grozoto in pohujšanjem, o-stala nam je kot posledica teh prežalostnih, komaj še minulih časov notranja pokvarjenost in posurovelost naše mladeži. Kot vojno nagrado nismo prejeli samo svobode in samostojnosti, ampak tudi kazen — občno podivjanost med ljudstvom po deželi in mestih, ki se nam javno kaže v nezmernem popivanju, razuzdanih plesih in zabavljanju na nedolžno in tako težko pri -čakovano Jugoslavijo. Naša podivjanost ter surovost je rakrana našega osvobojenega naroda, katero bode treba izrezati iz naših mladih src, jo izleeiti in zaceliti za vsako ceno. To prepotrebno zdravniško pomoč bode morala ponuditi in izvesti na naši sicer še dobri mladini krščanska organizacija. Ce kedaj poprej, ja gotovo sedaj oni važni čas, ko se moramo poprijeti vsi, ki smo v to poklicani, da izvedemo in spravimo naše mladinsko organizacijo v oni preblaženi, pred -vojni tir. Predvsem morama na plan z našimi Marijinimi družbami, mladeniškimi in dekliškimi zvezami, da očistimo in očedimo z vkorenitvijo krščanskih na -čel zaprašene in s pokvarjenostjo omlakužene duše naše jugoslovanske nade — mladine. Da se pa ne bo naša v vojni glede pokvarjene zabave razvajena mladina samo dolgočasila v naši duševni organizaciji, treba jej je poskrbeti razvedrila v: telovadbi, petju, godbi in dobrih predstavah. Naša vsestranska kršč. organizacija, s katero smo držali in obvladali mladino pred vojno, da nam je bila v ponos, mora zdaj v Jugoslaviji zopet na dan, med ljudstvo, osobito med mladino, da jo rešimo, dvignemo iz močvirja propa -da in jo popeljemo na trdo in varno cesto edino spas-nih krščanskih načel. Vsa naša krščanska inteligen- a ena stvar jim ni šla v glavo: Tobaka že dolgo časa niso videli nobenega, a sedaj je prišel sladkor še prej ko tobak. Neki možak se obrne k meni in mi reče: „Ce so ženske dobile sladkor, moramo tudi moški dobjti tobak.“ A mu res nisem vedel pojasniti, zakaj imajo v Jugoslaviji prednost ženske pred moškimi. Aprovizacija, potne izkaznice, dovoljenje za o -rožje, obrtne zadeve itd. so seveda najbolj navadne reči, ki se rešujejo v tej dvorani. Vmes se pa doga -jajo neprestano izvanredni prizori. V dvorano pride neka razmeroma še mlada kmečka mati z dojenčkom v naročju, pogleda okrog in potem se približa meni, odgrne otroku glavico,, kakor je rekla, je imel šest tednov in je lepo spal kljub ropotn v prostoru; prišla je z njim iz neke oddaljene vasi. Vpraša me, če bi ne mogla dobiti kile sladkorja z ozirom na otroka. Pokažem ji mizico, h kateri naj se obrne, tudi tam je takoj uradniku pokazala otroka in bila vsa vesela, da ji ga je prijazno pogledal. Potem je pa dobila sladkorja več kot je prosila, da je bila vsa presenečena. V dvorano stopi čedno oblečen človek, jud. Gre takoj k uradniku in prične samozavestno razlagati svojo storijo:. Utihotapil je iz Avstrije blaga, robcev, predpasnikov itd. v vrednosti, kakor je sam natanč -no izračunal, ravno 268.000 K ter ga hotel spraviti na Madžarsko. Naši financarji so ga zalotili, blago mu odvzeli in neki nadporočnik mu je menda povrhu ne vem iz kakšnega razloga, dal še nekaj zaušnic . Naš uradnik pojasni judu, da je bilo to čisto pravilno in ni proti temu nobene pomoči. Jud pa ni bil za* dovoljen, ampak se obrne z veliko samozavestjo še do civilnega komisarja. Dr. Lajnšič je pa kar na krat ko, tako mimogrede naredil sledečo razsodbo: Blago ca duhovnega in svetnega prikroja mora sedaj na j delo, da popravimo in vrnemo mladini, kar nam je o- | ropala vojna in trinoška Avstrija. Ako bUs&l^&drz- | nil kdo izmed nas poklicanih vodnikov spati in pre - S pustiti narodno zdravilno delo drugim — našim nas - j protnikom, on bode kriv vnebovpijočega greha narod- | nega pogrezanja v greli in sovraštvo do vere in cer- f kve. Torej na dan in neustrašeno na plan, da reši - ! mo z našo cerkveno in svetno organizacijo mladino , I ki nam je pred vojno zaupala, nam je. bila vdana to I di med vojno, a nam jo hočejo iztrgati v sedanji narodni 'svobodi in prostosti naši politični in verski nasprotniki. Mladinskega dela je neizmerno veliko; dobrih in idealno požrtvovalnih delavcev malo, pa ti morajo svoje neumorno delo potrojiti, da ne bo prepozno. Naši nasprotniki, ki lezejo iz vseh kotov, v katerih so tičali strahopetno med vojno, lezejo na dan, se bližajo naši mladini z opojno pijačo zapeljivosti, da nam izvijejo naše najmočnejše hranilno orožje — naša verna in nepokvarjena, mladinska srca. Krščanski in slovenski inteligenti, na neizprosen boj do zmage za naš narod edino rešilnih krščanskih idej in načeli Kakili* en mož. Čimdalje bolj nam je očito, da moramo biti ka toličani pripravljeni na kulturni boj. Ne le pri nas , ampak tudi po drugod. Katoličani v Nemški Avstriji, združeni v dveh društvih, „Piusverein“ in „Volks - | bund“, so se zdaj proti kulturnobojiiikom združili v 1 eno samo, tesno strnjeno društvo „Yolksbund.“ Nje -gov namen je, da zajezi kulturni boj, ki hoče katoličanom vzeti pravice in svobodo, ter da se v javnem in političnem življenju bori proti židovstvu in brez -boštvu. Njegov program je pa: velikopotezna organizacija katoliškega časopisja, neumorno prosvetno delo in probujanje katoliške zavesti med ljudstvom, Tudi pri nas se že čujejo prvi streli kutturno-bojrrikov: Omenim le novi šolski načrt, z njim v zvezi naravnost kulturnobojni članki dr. Lotriča v „Na-preju“, napadi na samostanske šole, od naših libe -ralcev s tako vnemo podpirani shod svobodomiselnega dijaštva v Celju. Katoliška zavest je, hvala Bogu, v našem ljudstvu globoko vkoreninjena. Naša katoliška organizacija, prosvetna, gospodarska in politic -na, je močna in. je zlasti zadnji čas mladostno zaži - | vela. Treba le vse mogočne sile naše katoliške organizacije zbrati in jim dati enotno, skupno smer: Boj kulturnobojnikom! Vsa naša društva: izobraževalna, dijaška, delavska, Orli, ženske in dekliške zveze ter kmetske zveze, naše katoliško časopisje, pa tudi vsak posameznik: vse, prav vse, kar čuti katoliško, mora odslej prešinjati in voditi in tesno družiti enotna in skupna zavest in odločna skupna volja. Boj, ki nam ga vsiljujejo kulturnobojniki, moramo in hočemo vo -jevati kakor en mož, po enem načrtu! Gotovo nam v tem boju bodo stali krepko in bratsko ob strani tudi pravoslavni verniki. A za ta boj je treba temeljite priprave! Malenkostna sredstva ne zadoščajo! Tudi samo dobra volja in velika množica borilcev ni do -volj! Za uspešen boj je treba predvsem d e n a r n i h sredstev! Čudno, da smo ravno glede te točk« tako nezavedni! Denar trošimo za nepotrebne reci , sami si delamo nepotrebne potrebe, na misel nam ne pride, da bi nam bilo žal denarja, ki ga izdamo za pijačo! A kadar treba dati za katoliška društva, za Kmečko Zvezo, za katoliško podjetje, za naše liste: kako smo takrat"stiskavi, kako obračamo in obračamo papirnati denar in premišljamo, ali ne damo mo -rebiti preveč! In a ko se vsled draginje podraži tudi naročnina za naše katoliške liste: s kako nevoljo to vzamemo na znanje, kar najraje bi list vrnili in opu- se zapleni, jud plača 10.000 K kazni, dobi tri tedne zapora, a zaušnice mu ostanejo za spomin. „Kaj pa, če ne morem plačati ?“ vpraša jud nekega uradnika čisto ravnodušno, ne da bi kaj pri -šel iz ravnotežja. „Po naši postavi je za vsakih 10 K en dan zapora. potem pa lahko izračunate sami, koliko bo za 10.000 K“, odvrne uradnik. „Potem pa se obrnem na advokata.“ „To lahko naredite, opozorim vas samo, da je v Murski Soboti sicer sedem advokatov, ki so vsi vaše vrste, toda od naše vlade niso priznani. Obrniti se morate do našega advokata.“ „Torej prosim, povejte mi, kje je najbližji dober vaš advokat.“ Uradnik mu napiše na listek: ..Dr. Stajnko v Ljutomeru“, rekoč: ..Tu imate naslov. Vam sicer ne bo pomagal, toda njemu bo morda koristno.“ Tihotapec vzame listek, se zahvali in hitro odstrani. V dvorani stoji skupina treh mož: Prvi rdečkastega obraza, po obleki in zunanjosti iz takozvanih malomeščanskih krogov, drugi velik ponosen gospod iz male inteligence, tretji priprost kmet. Pozneje se je razodelo, da je prvi krčmar, drugi madžarski občins -ki notarjuš, tretji župan občine, od katere ima krčma]“ gostilno v najemu. Stoje mirno in čakajo, da pridejo do komisarja. Gdč. tipkarica jih opazi in vpra -ša, kaj žele. a oni nič, govoriti hočejo samo s komisarjem. Energična gospodična opazi, da ima notarjuš v rokah neko pisanje, ter mn ga izpuli iz rok in pogleda. Bil je odlok našega komisarijata, kjer je sta-lo zapisano, da se mora gostilničarju Mikali zapreti gostilna, ker hujska zoper našo državo. Ako mu ni prav, se lahko pritoži v Ljubljano. „Za take reči je ta-le gospod“, reče gospodična in pokaže referenta. Gospod uradnik pogleda odlok , stili. A brez denarja no gre! Tudi katoliška stvar, len ima gotovo obljubljeno božjo pomoč,, brez dengrja ne gre! Pomagaj si sam in Bpg,pomore! Pokaznu.: najprej, mi svojo požrtvovalnost m storimo, kar je v naših močili! Potem bo tudi' Bog; dal svojo pomoč- ir." svoj blagoslov! Važnost denarnih sredstev za organizacijo naši nasprotniki vse bolj spoznavajo in, upoštevajo! Nasprotne organizacije nalagajo svojim elanom neprimerno večje denarne žrtve! Pri socijahstik n. pr. plača zadnji delavec-sodrug za organizacijo 76 K na leto! V požrtvovalnosti so nam lahko vzgled. Tudi v tem oziru so otroci tega sveta moetrejši kakor otroci luči! Požrtvovalnosti za versko, katoliško stvar nam je treba ! Za razširjanje in probujanje katoliške misli je treba tudi denarnih žrtev! Gre se za to, ali bodo vzgojo otrok, šolo, družinsko in pa tudi javno življenje vodila verska ali protiverska načela! 3pi*awa meti stanovi» iz dejstva, da živi človek na zemlji in od zemlje. da priklepa zemlja človeka nase z gladom in žejo. da je odvisen človek od zraka ter solnca, je do -volj razvidno, da si pač ne moremo predstavljati kulturnega naroda brez raznih stanov. Vsak posameznik ne more obenem sejati in presti, zidati slikati in študirati: to razno delo se mora razdeliti, z razdelitvijo dela so ustvarjeni tudi stanovi. Presojevanje stanov po njih vrednosti v človeški družbi se še le začne. kakor hitro vpliva raznovrstno delo različno na ljudi. Bodisi da človek orje ali žanje, trguje* raziskuje. zida, vsako delo' pač vpliva na njega samega. Lovec in kmet obolita v mestu vsled hrepenenja po gozdu in polju, vojakovo oko zablisne v navdušenju pri pogledu na orožje, Z učiteljem, učenjakom, advoka -tom in trgovcem je isto. Znanost imenuje ta prav za prav nekako kvarni vpliv dela na človeka stanovsko deformacijo. Kako je pa v tem. oziru z delavskim stanom, nam je najlepše označil Ruskin, ko pravi — ...Med stroji postane človek sam stroj.“ Pri vseh teh različnih stanovih pa opažamo pri kulturnih narodih, da hrepenijo, stremijo in se potegajo z vso silo nižji sloji navzgor ter kvišku. Ako bi prenehalo to stremljenje navzgor, hi bil tak pojav javno znamenje in dokaz bolezni in počasnega propada dotičnega naroda . . . Kljub tej razdelbi stanov v: višje, srednje in nižje, pa se nikakor ne sme vgnjezditi med nas ono brezobzirno preziranje, zapostavljanje, zatiranje, 6 -deruško izkoriščenje in zloraba drugega stanu, ki je nižji in različen od, mojega. Že pravičnost sama nas sili -in tira k prijaznosti ter strpnosti med stanovi, a ljubezen pa tirja mnogo več, da se namreč tudi vsakemu. ki je spodaj,-pomaga navzgor,. Takozvana.previsoka stanovska zavest (ponos), ki se ustavlja vsaj duševno in po srcu premostiti prepad razlike med stanovi, izvira iz treh slabih korenin: nevednosti , krivice in pomanjkanja ljubezni. Preoster stanovski ponos škoduje v isti meri višjim kot nižjim slojem , ker vodi in končuje V enostranosti. Pogubonosni vpliv previsoko zaplankane stanovske samozavesti lahko o-pazujemo v Indiji, kjer so se izobraževali: duhovnik, vojak, poljedelec in, trgovec samo vsak izključno le v svoji stroki. Radi fe stroge enostranosti med stanovi je pa tudi indijska kultura že stoletja na eni in isti stopinji. Mi Jugoslovani sipo primeroma z drugimi mlad narod bodoče, gotovo velike kulture, ki se bo razvila in razevela pod svobodnim šolneem--samostojnosti. Ce pa hočemo, da bomo res dosegli pravi vzor jugoslovanske kulture, potem ne sme niti učenjak niti kmet, ne trgovec in ne delavec, ne bogatin in tie siromak vdihavati in živeti samo od zraka svojega stanu, ampak naš dosedanji premrzli stanovski zrak, ki sicer ne more izginiti, se mora ublažiti in pogreti, naša stanovska, brezdna se morajo premostiti. Naša nalo -i!ga v bodočnosti bodi: obvarovati razne stanove pred prestrogo in pedautično omejitvijo. Stanovsko razliko popolnoma odpraviti in iztrebiti, je želja in stremljenje revolucije, je pa neizpeljiva. Svetovna vojna je razne stanove med seboj pomešala, jih tudi zbližala in tesneje navezala enega na drugega. Med vojno ni bilo opaziti, vsaj med srednjimi in nižjimi sloji ne , one prestrogo ostre, bahačasto zagrizene stanovske enostranosti. Skupni cilji, skupna nevarnost, boj za življenje in obstanek, vse to je premostilo ona brezdna med stanovi, ki so zevala in ogrožala človeško družbo pred vojno. Komaj pa je nehala vojna, komaj so oblasti nekako porinile na stran razne življenske nevarnosti, podrli so se tudi vsi mostovi med stanovi, imamo tildi 5- Jugoslaviji zevajoča brezdna med sloji. Da je temu res tako, nam dokazujejo vedno sveži pojavi novih strank, ki imajo le eden cilj r-stanove med seboj še bolj razdvojiti in jih odtujiti. Ta med-bojni stanovski boj širijo predvsem Samostojna kmetijska in socijaldemokraška stranka. Edina stranka , ki se je trudila in si tudi prizadeva na vso moč tudi po vojni, da bi združila pod svojim okriljem vse stanove, od najvišjega do najnižjega, da bi ublažila in pobratila stanovsko razliko, je Slovenska Ljudska Stranka in naša Kmečka Zveza. Ako pa hočemo, da od Slovenske Ljudske Str. započeta stanovska sprava ne bo samo beseda na shodih in skupnih zborovanjiIg se mora ponuditi od naše sirani zadnjemu delavcu prilika, da se povspne tudi on do vzora človeštva. Koliko očetov naših sedanjih j ovojnih milijonarjev, ki posedajo vso moč in lipi iv tudi v Jugoslaviji, je snažilo še pred vojno čevlje drugim ali gonilo ter nadziralo tovarniški stroj. Kar je bilo mogoče moči denarja, mora biti po naši težko izvojevani svobodi in prostosti mogoče tudi kulturi in krščanskemu, napredku. Ne samo slepi denar, ampak volja kulturno-krščanskega naroda mora ustvariti nekaj boljšega, kakor smo se naučili in žalit,og tudi privadili v nemški sužnosti, ki je načelo-ma gojila pogubonosna enostranost, da, sovraštvo med našimi posameznimi stanovi. Povsod po naši os-vobohni Jugoslaviji se razlega in odmeva klic: Delavci, 'združite' se! Ne. ta klic, dasi splošen, je preveč enostranski. Mi pristaši SLS in naše KZ pa kličemo vsem in moramo tudi udejstviti to naše bojno geslo krščanske ljubezni: Jugoslovanski stanovi — združite se, ne sovražite se! Ostanimo različni po stanovih, a bodimo si bratje v skupni organizaciji in stranki, ki si je stavila cilj: združiti in zbrati v svoje okrilje vse. stanove! Za isesgunske dijake« Naši dijaki in dijakinje zapuščajo trumoma zasedeno ozemlje in prihajajo v Jugoslavijo. Previdni študira pod tujo vlado, da naše ljudstvo nekoč ne listane popolnoma brez inteligence. Boljše je imeti in -teligenco, ki se je šolala v laških šolah, kakor pa nobene. Vsi se v laških šolah ne bodo poitalijančili. — Svetovati je lahko, a težje izvršiti. Lahi so zaprli vse naše cvetoče srednje šole, obetajo samo, da bodo odprli učiteljišče, toda gori v oddaljenem hribovskem trgu Tolminu. Poduk v srednjih šolah je vsepovsod! laški. Naša mladina je nevešča laškega jezika ^ in vsled tega je prestop v nove laške šole popolnoma ne-, mogoč. S svojo polovično izobrazbo ne more dobiti nobene službe, ker se vsepovsod zahteva znanje italijanščine in imajo povsod prednost Italijani. Ne pre- vzame v roke akt, katerega je imel med drugimi akti pred sabo na mizi ter mu pojasni: ..Orožniki so naznanili, da ste govorili zoper nas to ih to in da ste sploh nezanesljiv. Torej šmo vam zaprli gostilno, pa odprto imate pot pritožbe na ljubljansko vlado. Notarjuš prične pojasnjevati, da to ni res in da bo imela občina znatno škodo, ker je gostilna občinska. Uradnik ponovi še enkrat svoje pojasnilo, a gospodje niso zadovoljni in hočejo na vsak način k gospodu civilnemu komisarju. Med tem se je zadeva raznesla med kmeti, ki so bili v dvorani slučajno navzoči ter so se pričeli zanimati za zadevo. Med tem, ko je dr. Lajnšič za -slišaval stranko, se je med kmeti dvignil odpor proti krčmarju. Pričeli so pojasnjevati, da je krčmar v istini velik hujskač in kriv še hujših reči, kakor so v aktih. Ko je notarjuš opazil, da se stvar obrača za njegovega varvancä slabo, se je zbal za svojo službo in še sam potegnil zoper krčmarja. Župan je pa stal poleg kot popolnoma nedolžna priča in k vsemu samo pokimava!. Razsodba je bila zelo kratka, krčmarja naj odpeljejo takoj v zapor, župan pa naj da gostilno v najem drugemu človeku. Veliko pozornost sta vzbudila dva stara hrvaška cigana, pristojna v Čakovec. Sivi lasje, velika brada ob straneh obraza, a po sredi obrita, na telovnikih velikanske srebrne gumbe, tudi druga obleka seveda temu primerna. Priklanjata se globoko jugo -slovanskim gospodom in gospodičnam in prosita, da uslišijo njuno prošnjo. Zoveta se Gjurgjevič G juro in. Gjurgievič Tštva.n, po poklicni jlikata kotlje in prosi-ta. .'m bi siÄla: vsaj dy§jdjffip*ggnfski Soboti fa&ne ševaift svoje^okodelstvo. V »kalifimata knjižice^f#!* je.napisano,,.,da sta že v tejsdn oni občini delal nekaj dni. „Mi pošteni ljudje, mi pošteni ljudje“;'Zatrjujeta cigana na vse plati. Gospodičnama so pred - vsem bili všeč gumbi in toaleta sploh. Pričnete ju o-gledavati prav od blizu. Vsi uradniki vstanejo s stolov ter ju obstopijo. Bila sta v resnici zanimiva tipa. Gospod uradnik je z ozirom na to zanimivost razsodil jako velikodušno: „Napišite“, reče gospodični — , „da imata dovoljenje za 14 dni. Saj sta naša držav -liana in Jugoslovana.“ Cigana se priklanjata na vse strani, zahvaljujeta dobre jugoslovanske gospođe, a prihodnji trenotek sta že iz dvorane. Sredi dvorane je gruča očividno revnih žensk. Prišle so vprašat, kaj bo s podporo? Nekatere so v-dove po možeh-vojakih, druge imajo može ali sinove še v laškem vjetništvu, a že toliko mesecev niso do--bife nobene podpore. Zadeva, katero je treba v resnici nujno urediti. Sredi med drugimi stoji visok starejši kmet ter se rine k mizi. kjer piše uradnik. Mož je očividno zelo prebrisan in precej dober go vo rnik-samouk. Pove, da ima osem otrok, a zemlje čisto ma&* Pri njih je pa neki grof. ki ima mnogo zemlje, a jo* je dal v najem drugim. Naj bi mu torej tukaj napisali neko nakazilo, da sme vzeti grofu toliko zemlje, kolikor ravno potrebuje, da preživi svoje otroke skozi leto. Zadeva je nujna, ker je treba sedaj obdelati za prihodnje leto. Uradniki so mu pojasnjevali, naj še nekoliko potrpi, dokler ne sklenejo poslanci v Beogradu take postave. Mož je bil obljube vesel, vendar je pa ostal mnenja, da bi bilo vsaj zanj najbolje, ako bi mu takoj napisali na listek, koliko in kje da lahko vzame zemlje. ; Tako gre od jutra do večera, prizori se vrste v pestrem redu, kakor v kalejdoskopu. Ljudstvo je pri vsej svoji priprostosti videti zelo brihtno. In srčno dobro in zaupljivo je. Te zaupljivosti ne smemo zlorabljati in v svojem pričakovanju ne sme biti' razočarano. ostane torej drugega, kakor da se ali pobarabi in da propade, ali pa zbeži študirat v Jugoslavijo. Pozdravljati moramo torej naše mladeniče in mladenke, ki imajo v sebi toliko energijo, da se podajo na pot z velikimi nevarnostmi, čisto brez vsakih sredstev in samo zaupajoč na dobra srca v Jugoslaviji. Ljubljanske šole so prenapolnjene, stanovanja dobiti ni mogoče, tor se porniče jo od Ljubljane proti Mariboru, kot drugemu velikemu mestu Jugoslavije. Tako pride tak mlad nič — še otrok — iz .Trsta in ostalega Primorja v Maribor, nevede, kam bi se dal. Dobri ljudje , ožji rojaki, se zanj zavzamejo, radi bi mu pomogli na no e. A kaj storiti ? Treba je hrane in stanovanja, a io pa stane denarja, veliko denarja. Mnogo dijakov že imamo, vedno prihajajo novi, obvestili so nas, cia je še 400 dijakov nepreskrbljenih. Vlada da vsakemu jAi K mesečno begunske podpore. To je velikodušno, ker vlada pravzaprav nima do teh dijakov nobenih obveznosti in dolžnosti. Toda za življenje je še vedno premalo. Vrše se sestanki, snuje se begunska organizacija, toda preden se bo razvila v zadostni meri, treba časa. A zadeva je zelo nujna. Ko pride dijak, izmučen in lačen, ga je treba najprej peljati v najbližjo kavarno ter mu kupiti kave, potem preskrbeti za prvo silo prenočišče. Ce ni drugače, se prosi rojake, da ga vzamejo s sabo v vojašnico. Za prvo silo, dokler ni oskrb begunske mladine postavljena na boljšo podlago, bi prosili, da bi dobri j ljudje pošiljali prispevke zanje na uredništvo „Straže.“ Priobčili bomo imena darovalcev, denar pa izročili svojemu namenu. O stvari ni mogoče nič več debatirati in nič premišljati, treba je naglo nekaj sto -riti in več kot dvojno da, kdor v tej veliki zadregi nujno da^ _ _ , Oipfg ^niseacija socijalne demokr&cije* Da ima socijalna demokracija najbolje izvedeno organizacijo, je priznano. V organizaciji je njena moč, V naslednjem podam organizacijo socijalne de- ! mokracije v Nemčiji. Podlaga vesoljne strankine organizacije je 'I socijaldemokratično društvo posameznik volilnih olcro- : žij. 397 oocijalno demokraških okrožnih društev je združenih v 40 okrajev, ki jim načeluje eden ali več i plačanih tajnikov. Tajniki so odgovorni za vse agi- • tacijsko m organizacijsko delo v svojih okrajih. Ra-zun tega je leta 1914 imelo 106 volilnih okrožij pla- ; čane, okrožne tajnike. Vso stranko vodi strankino načelstvo, ki ima svoj sedež v Berlinu. Sestoji iz 11 oseb, 9 izmed njih je stalno in pošteno plačanih. Načelstvu stoji šele od leta 1912 ob strani strankin odbor, sestoječ iz 40 delegatov okrajev. Sestaja se vsaj vsako četrt, leta enkrat. Prvotno je bilo njegovo delovanje zamišljeno zgolj kot posvetovalno in presojevalno. Med vojsko pa se je delokrog in pomen strankinega odbora politično dokaj dvignil. Ker namreč od leta 1913 do 1917 stranka ni mogla prirediti nobenega shoda, je marsikaj, kar je spadalo v področje strankinega shoda, samo ob sebi prešlo na strankin,odbor; ne sicer iormelno, pač pa, kar zadeva ‘moralični vpliv na stranko in , javnost, — Razun strankinega načelstva m odbora ; ima stranka, še nadzorstvo, ki šteje devet udov in i nadzira poslovanje vodstva. . Najvišje zastopstvo stranke je strankin s h o d, ki se ga udeležujejo delegatje posameznih vo- j lilnih okrožij. Volilno okrožje, ki šteje do 1500 članov, j lahko voli enega delegata, do 3000 dva, do 6000 tri, j do 12.000 štiri, do 18.000 pet in za vsakih nadaljnih j 6000 zopet en delegat. Na zadnjih, strankinih shodih j je bilo povprečno 400 do 500 udeležencev. Kar zadeva iinančno stran stranke, bodi samo j omenjeno, da je imela v volilnem letu 1912 samo o- = srednja blagajna v dohodkih in izdatkih 3,329.971.85 j mark obrata. Pri tem pa so volilni okraji dolžni od- ; dati osrednji blagajni le 20 odstotkov svojih dohod- j kov. Resnični dohodki in izdatki stranke so torej j mnogo večji od zgoraj omenjene vsote. % Krepke, do slednje vasi razvite organizacije je j treba tudi naši Kmečki zvezi! Da to dosežemo, morajo delovati vsi: Okrožni odbori, okrajni odbori in župnijski odbori! Pa z vnemo delovati, prešinjeni s Kmečko organizacijsko mislijo! In enotno, res organizirano! Sklepe in navodila okrožnih odborov morajo okrajni odbori takoj predelati, jih krajevnim razmeram prikrojiti ter jih takoj zopet razposlati na župnijske odbere! In v župnijskih odborih je glavno, podrobno delo, od katerega je odvisno vse. Vsak zaup- j nik župnijskega odbora mora imeti pazno oko in gor- I ko srce za njemu odločeno vas ali kraj! Tu mora ne- j umorno nabirati ude, jih držati skupaj in Sirili med I njimi naše liste! Jih ob vsaki priliki navduševati in j vnematLza Kmečko zvezo! I Zlasti na nekaj ne smejo pozabiti odbori, bo- ] diši okrožni, okrajni ali župnijski: mesečne seje! Do- j kler bodo odbori prirejali mesečne seje, bo Kmečka ! zveza rastla, ker bo življenje v njej! Kakor pa se j bodo začele seje opuščati, bo Kmečka zveza jela pro- j padati! j Po vseh vaseh in krajih razpletena, v okrajne i in okrožne Kmečke zveze združena organizacija, ki j jo enotno vodi osrednja Jugoslovanska Kmečka zve- j za: to bo naša moč, moč združenega krščanskega ju- ; goslovanskega kmečkega ljudstva! j Slovenci širite naše liste! Nikar tarnati» Naši ljudje tožijo nad razmerami v Jugoslaviji, nad davki, draginjo, pomanjkanjem, oderuštvom, ve-rižništvom. Po pravici! Toda pozabiti ne smemo, da so vse to posledice vojske, ki se javljajo v vseh državah, v nekaterih še vse hujše in občutnejše, kot pri nas. Zlasti v Nemčiji in v Nemški Avstriji. Nemški listi sami to odkrito priznavajo. „Draupost“ dne 30. septembra t. 1. opisuje razmere po nemškem delu Koroške in v Celovcu. — Pred približno dvema mesecema so Jugoslovani za -pustili Celovec. Zdaj že nekaj tednov manjka mesa , ne le v Celovcu, ampak tudi po ostalem nemškem Koroškem. Kmetje tisto malo živine, kar je še imajo, nočejo dati, ker vedo, da avstrijska krona kmalu sploh ne bo imela nikake vrednosti. Isto je z moko. Komaj so odšli Jugoslovani iz Celovca, naenkrat je cena moki skokoma rastla in kmalu je zmanjkalo moke. Prišle so karte in — -glad. Eutenfa 'je dovažanje moke in žita ukinila, iz -'estate N eniške Avstrije v sled pozne žetve' in agitacije poljedelcev za zvišanje žitnih cen nič ne dobe, nemška Koroška sama pa od letošnje žetve niti enega vagona ni pripravila. Prvi trgovski list v SviCj „Neue Züricher Zeitung“ razpravlja v zadnjih številkah o mirovni po -godbi in bodočnosti N e m š k e A v stri j e. Z Avstri,o* pršev so ustvarili državo, ki se no more sama prehraniti, ki mora' njena trgovska in plačilna bilanca ostati vedno pasivna in ki je n’eno glavno mesto bližu pogina. Potem govori o dolgu Avstrije. Samo Nemčiji je Avstrija dolžna 6 milijard. Vsak Avstrijec, bodisi mož ali žena ali dete ali starec mora samo Nemčiji plačati 1000 K; od vsega dolga sploh pa pride na osebo 10.000 K dolga. Mirovna pogodba vodi k • državnemu bankrotu in finančnemu polomu. Iz Berna poročajo, da ponujajo tam avstrijske 'krone po 414 centime, torej polovico manj, kot za jugoslovansko krono, pa ne dobijo kupca. V Celovcu se za 1000 jugoslovanskih K dobi 1040 avstrijskih. Dunajska „Devisenzentrale“ je strogo naročila, naj fin. ravnateljstvo in avstrijsko-ogrska banka-pokupi vse jugoslovanske bankovce, izdati pa ne sme prav no -Lenega. Pred enim mesecem je sicer Nemška Avstrija z Jugoslavijo sklenila kompenzacijsko pogodbo, po kateri bo dobivala za svoje večjidel industrijsko blago od nas v zameno 23.000 vagonov živil. Ker v Nemški Avstriji obrt precej počiva, je težko verjetno, da bi nam mogla dobavljati dogovorjeno množino kompen -zacijskega blaga. Seveda tudi od Jugoslavije dogo -vorjene množine živil ne more zahtevati. Dasi v Jugoslaviji res še ni vse urejeno in kakor hi moralo biti: -če se ozremo v Nemčijo in Avstrijo, moramo biti veseli, da so pri nas življenjske razmere - še tako ugodne. A Nemci si bodo opomogli iz sedanjih neznosnih razmer! Nekaj imajo, za kar ph moramo zavidati: silno voljo in požrtvovalnost. Pred kratkim smo čitali, kako so na Nemškem uvedli za delavce na dan po eno uro dela za državo. Ce je na : eniškem samo' 20. ''milijonov : delavnih moči in se vsaka delovna ura računi po 1 marko,- zaslužijo nemški delavci svoji domovini vsak darf 20 milijonov M za odplačevanje dolga! To jn domovinska zavest in požrtvovalnost! Pri nas take zavesti in požrtvovalnosti ni. A ljudstvo moramo k temu vzgojiti! Ne jamrati, ampak delati in žrtvovati! TABOR mm muropoljskega in prekmurskega kmetskega ljudstva sklicuje Slov. Kmečka Zveza * nedeljo, dne 5. oktobra nb 14. uri (2. popoldne) na Cvenn pri Ljutomeru. Govorijo: dež. poslanec Ozmec, Žebot, Rajh, Novak in drugi. ::: Vabimo k obilni udeležbi. Okrajni odbor K. Z. Politični pregled® Prestolonaslednik Aleksander je odločil Protina, da sestavi on novo vlado. Protič se je podvrgel tej nalogi s pridržkom, da se odreče temu mandatu , ako se mu ne posreči sestaviti kabineta tekom 48 ur. Protič je začel takoj s pogajanji z raznimi parlamentarnimi strankami in pozval tudi demokratsko zajednico, naj pošlje svoje kandidate v njegovo vlado. A klub demokratov z Davidovičem na čelu se je izjavil proti Protieu kot sestavitelju vlade z utemeljitvijo glede Protičeve osebnosti izza njegove minule politične dobe. Demokratom so sledili seveda socijalisti, ki so tudi odklonili udeležbo pri Protičevem kabinetu. Crnogorci so se pa izrekli, da bodo sodelovali z novo vlado za in proti po njihovem mnenju, kakor se. jim bodo nudile in prijale politične razmere. Protičev kabinet bi imel torej 135 glasov in nova opozicija 127. Protičeva vlada bi imela le tedaj svoj kvorum, ako bi vsi Črnogorci bili na strani vlade. Iz vseh izjav nove opozicije je dovolj jasno in razvidno, da so demokrati s socijalisti vred proti koncentraciji. Saj Svetozar Fribičevič je takoj izjavil, da ne gre v kabinet brez socijhlištov ;• socijalisti so pa proti vsaki vladi , v kateri bi bil zastopan Jugoslovanski klub, torej tudi demokrati. Socijalisti in demokrati so pač kakor mož in žena, druži jih strankarska sebičnost in njih postopanje onemogočuje koncentracijo vlade. Po trenutno prevladujočih razmerah se ne da skovati in zvariti nikakšen koncentracijski kabinet. Vladni posli se bodo morali izročiti ali stari opoziciji ali pa demokratično-soeijalistični skupini. Ako se na posreči Protiču pri vsem prizadevanju doseči sporazuma med demokrati, socijalisti in radikali, bo pai obveljala možnost, da se odloči regent Aleksander za vodstvo vlade na eno ali drugo stran. Italijansko zbornico so razpustili in odločili a t. Volilni okraji bodo dne 16. novembra t. 1. izvolili ono število poslancev, ki je zanje določeno. 2. Senat kraljestva in poslanska zbornica sta vpoklicana dne 29. novembra t. 1. Ta dekret razpusta je podpisan od kralja in ministrskega predsednika Nittija. Italijanski vojni dolgovi znašajo 80 milijard lir, saj je zvišala Italija svoj dolg od decembra 1918 do avgusta 1919 za 20 milijard lir. Italija je po tej vojni se pogreznila v dolgove prav do grla. Tudi premirje, v katerem se nahaja, jo uničuje valutno in gospodarsko od dne do dne. Pri vsem tem valutnem in gospodarskem polomu je še Italija sirota brez suro -v:n, premoga in živeža. V Italiji so se začeli močno gibati in dvigati glave socijalisti, ki so smrtni sovražniki nacionalistov,- njihovega slabega gospodarstva in zavlačevanja oboroženega stanja Italije. Italijan -ski socijalisti in njih somišljeniki med vojaštvom bodo v bližnjem času preustrojili Italijo po prikroju ruske sovjetske vlade in Troekija. Ako se posreči po -seči po italijansko vladnem krmilu socijalistom, po -tein ne bodo reševali jadranskega vprašanja Italijani in D’Annunzio, ampak mi Jugoslovani. Franclja je sklenila umakniti svoje čete iz Reke. 13'Animiralo je zasedel na Reki podružnico av-si: o -ogrske banke in bo izdajal papirnat denar. Italijanska vojaška stranka se trudi, da pride do nasilnega in krvavega spopada med D’Anxmnzijevo bando in jugoslovansko armado in to še pred novimi italijanskimi volitvami. V Milanu so zasledili skrivno zbos ovarije lahkih anarhistov. Aretiranih je bilo veliko anarhistov, ki so hoteli razstreliti milanski kolodvor, odrezati to mesto od javnega prometa in uničiti z bombami vsa javna poslopja. Slovenski in italijanski socijalisti Julijske Benečije so se združili. Dne 21. t. m. so se v Trstu sestali slovenski socijalisti Julijske Benečije. Dr., Tuma je predlagal, da se naj združijo z italijansko socijalisti c uo stranko. Sklenili so, da začno izdajati lastno sooijalistično-glasilo. Resolucija, ki so jo sklenili, naglasa vzajemnost slovenskega proletarijata Julijske Benečije z revolucionarnim proletarijatom vsega sveta. t Cehoslovaška in Ogrska ste sklenili pogodbo s sledečimi določili: Cehoslovaška ljudovlada da Ogrski 20.000 vagonov kurilnega lesa, za kar odstopi O-grska Cehoslovaški volno in usnje. Množina tega blaga se bo določila pozneje. Pri pogajanjih, med zastopniki Gornje Slezije in pruske državne skupščine se je dosegel sporazum vseh strank. Gornja Slezija dobi pokrajinsko avtonomijo v okvirju dalekosežnih določb, ki bodo veljavne za pruske pokrajine. Mirovna konferenca v Parizu je pridelila Pred-arelsko Avstriji proti ljudski volji. Na predlog generala Focha bodo pregledovali izvedenci vsako četrtletje nemško armado. Stavka jeklarjev v Ameriki še traja nadalje . Sedaj groze že amerikanski rudarji, da stopijo tudi v stavko. Istočasno so stopili v stavko angleški jek -larji in sedaj groze tudi angleški premogarji in železničarji. Vlada se pripravlja, da onemogoči uspeh' stavke. Tedenske novice» Cenjenim naročnikom! Zopet se je začel nor mesec in upravništvo „Straže“ mora cenjene naročnike opozoriti na modri križ na ovitku in priloženo položnico kot znamenje, da je naročnina s 1. oktob rom t. 1. potekla. Potekla je naročnina tudi vsem o -nim naročnikom, ki so sicer v začetku leta plačali. naročnine 12 K, oziroma pred 1. majem dokonča leta, a še do sedaj niso poslali doplačila za zvišano naročnino od 1. maja t. 1. naprej. Tisk, papir in vse drugo se je tako* podražilo, da bi bil brez tega povišanja obstanek naših časnikov nemogoč. Naši listi so primeroma z vsemi drugimi listi n a j c e n e j š i. Ne gre za dobiček, gleda se samo na dobro s#var. — List „Straža“ stane od t. maja 1919 naprej za Jugoslavijo celoletno 18 K, polletno 9 K, četrtletno 5 K (ne pa 4.50 K!); za inozemstvo celoletno 24 K, polletno 12 K. Kdor je ob novem letu že plačal 12 K, mora hopla-č a i d o k o n c a 1 e t a s e d a j š e 6 K. — Pri današnjih poštnih razmerah potrebujejo denarne ; ošil-jatve včasih do en celi teden, preden pridejo na u -pravništvo. Brez plačila se pošilja list še samo dva-do trikrat, p o t e m p a se ustavi. Iz gospodarstvenih ozirov se tiska vedno le omejeno število izvodov, tako da starejše številke navadno niso več na razpolago. Vsakemu naročniku je torej le v lastno korist,: da naročnino takoj ponovi, ako hoče nepretrgano .imeti lišt. Naročniki! Ostanite nam zvesti in razširjajte pbidno naš list! — Upravništvo „Straže." JDS-arjem v poduk. Gospodje te stranke se razburjajo po svojih glasilih radi nečega pisma dr. Jteismana iz Celja in radi telefona. Uredništvo mariborskih listov iz Cirilove tiskarne izjavlja, da pri celi zadevi ne zadene niii pošte in ne telefona nobena krivda. Kaj pa ko bi gospodje malo bolj pregledali vrste svojih sobojevnikov? Bodo morda naleteli tamkaj na koga, ki nam je prinesel cel kulturen škandal še na' toplem krožnikui naravnost iz; celjske liberalne kuhinje, kjer vrejo in se pečejo kulturni škandali. Redno maturo so v jesenskem roku dne 29. septembra napravili na mariborski državni gimnaziji sledeči abiturjenti, bivši vojaki: Bezjak Jožef iz Samu-šan, Prane Ernest iz Ponikve, Gajšek1 Karol iz (Konjic, Turin Ivan iz Poljčan, Zidanšek Jakob iz Spita-lišča, Zorec/Franc iz Partinj. 1 Nova banka v Mariboru. Eskomptno banko v Mariboru je prevzela naša slovanska Jadranska banka, ki ustanovi podružnico Jadranske banke v Mariboru. i i i;.; * Cestna policija. Kolesarenje po drevoredih in obstranskin potih. Ponovno ugotavljam, da se kole-sarjfne držijo predpisov cestne policije in se vozijo po drevoredih in obstranskih potih. Opozarja se, da je tako vozarenje prepovedano. Prestopnike se bode kaznovalo v smislu obstoječih tozadevnih naredb. Obmejno slovensko ljudstvo čisla svoje voditelje. Neumorno delavnemu narodnemu borcu in vodi -telju obmejnih Slovencev č. g. Evaldu Vračko, žup -niku v St. Iljg v Slov. gor., je priredil obmejni rod dne 2. oktobra zvečer kot na predvečer njegovega godu sijajno bakljado. Močen pevski zbor mu je zapel vrsto narodnih pesmi, mladi in stari pa so prikorakali v dolgi vrsti z lampijoni v rokah. V imenu obmejnih Slovencev je izrazil iskrene čestitke gerent g. Franjo Frajham. Tako slavi naše ljudstvo one može, ki so narod probujali, ga vodili v težkih časih in bili radi tega preganjani. - Dr. Gorišek, ta „najčistejši“ značaj in neumorni osrečevalec Slovenskih goric, ta priljubljen slav -ček, se huduje v zadnjem „Slov. Narodu“ z dne 27. sept. t. L, „da je nekdo smatral za potrebno, da je lepo izza grma intrigiral zoper imenovanje dr. Weix-la za gerenta pri Sv. Trojici v Slov. gor. in to sa -mo radi tega, da ustreže svoji osebni osvetaželjno-sti.“ Gospod doktor pravi, da so to dognale poizvedbe. Mi pa imamo pismene dokaze, da je šentlenartski general izza grma intrigiral naravnost pri knezoško-fu zoper g. kaplana in ga v dopisu z dne 28. junija t. L popolnoma na neresnični domnevi zločestno ovadil izza grma „postajno poveljstvo“ Sv. Lenart“, „in to sämo radi tega, da ustreže svoji osebni osvetaželj-nosti.“ Drznili bi se vprašati g. odvetnika, kdo je pri bivšem ministru dr. Kramerju intrigiral, da je ta zahteval prestavo 'g. poštarja pri Sv. Lenartu, ki še tukaj službuje le par mesecev in je bil na to mesto definitivno nastavljen? Kaj ne, g. general, to je seveda strankarsko popolnoma brezpomembno?! Morda nam še g. doktor odgovori na vprašanje: Kdo se je skril za druge firme in ovadil g. notarja Stupica pri poverjeništvu za pravosodje?! Radovedni smo, kdo je tisti; gospod, ki zna sedaj prav spretno plezati po lestvici na kvišku? Stari so govorili: Kdor ima maslo na . glavi, naj ne hodi na solnce. n Prijatelju v Radgoni. Ob zadnjem obisku sem .Ti razkladal jugoslovanske dogodke pri Sv. Lenartu ter o onem tihotapcu J. D. Danes, dne 27. septembra, pa se je zgodila taka zanimivost, da Ti moram takoj v pismu sporočiti: Oni trgovec in pek J. D. pri nas — eh, saj Ti ga lahko s polnim imenom povem, da si ne boš po nepotrebnem tri butice — Janez Dimnik je ta, lanes torej je s svojim sinčkom poslal proti Cmu-rekü v Avstrijo težko obložen voz živil. Svinje, teleta, klobase in polno kruha in žemelj je bilo na vozu, tako da so se osi šibile in so konjički pešali. Nemcem .so se gotovo že sline cedile po tako imenitni menaži. A! smola in nesreča je hotela, da so voz zasačili na-Si vrli orožniki in vso blago zaplenili. Sedaj je seve-idaijm Dimnikovih vse razočarano in pobito. To so listi, „Jugoslovani“, ki znajo tudi malo bindiš. Zadnji tgas-je že, da se da Dimnik pod nadzorstvo. Naj pa pri; tem ne pozabijo na onega mesarja v trgu in gostilničarja z bledimi slovenskimi trobojnicami obenem, zvestega Jugoslovana, ki se je zmotil ter dal Dimniku naložiti mesa in klobas, mesto da bi naš trg bolje preskrboval. Menda bo brez dvoma, da je Framčan tudi zapleten v tihotapske skrivnosti. ,, Izjava nemških protestantov na Slovenskem. Dne 29. junija so se v Celju zbrali župniki evangeljskih občin na Slovenskem. V svoji izjavi, ki so jo v-poslali ministrstvu za verstvo, prosijo vlado, da jim zakonito jamči popolno svobodo evangeljske veroizpovedi in s tem avtonomen red, upravo in vodstvo njihovih cerkvenih zadev. Zlasti se jim naj po posebnem zakonu ohrani pravica, da pri skupnih javnih -verskih vajah, pridigi, veronauku in dušeskrbju rabijo-materni (nemški) jezik, kstotako naj jim vladane omejuje pravice, da smejo za cerkev in š&lo poklicati jžupiiike in učne moči iz inozemstva, ako v lastnem kraljestvu ni za to službo sposobnih moči. Naj dalje vlada določi, da imajo evangeljske cerkvene občine , kakor doslej pravico, da si zakonitim potom pridobivajo lastnino in neovirano posedajo zavode, ustanove in fonde, ki so določene za cerkvene, naučne in dobrodelne namene. Tudi prosijo za svoje občine in za župnike financijelne pomoči vlade. Slednjič zatrjuje -jo Vladi, da hočejo biti novi državi zvesti v besedi in dejdnju. Vzajemnost bančnih uradnikov. V znak popolne Vzajemnosti s stavkajočimi zagrebškimi tovariši so bolgrajski bančni uradniki dne 25. t. m. uprizorili e-jsodnevHO stavko. -1 ■ . V Pojasnilo. Mnogo gg. tovarišev in tovarišic in tudi učiteljskih vdov me povprašuje, ali in do ka. terega dne v mesecu da jim je vpošiljati knjigovodstvu deželne vlade v Ljubljani pokojninske, oziroma vdovninske pobotnice. Tozadevno naznanjam naslednje: V drugi polovici meseca septembra t. L obrnil sem se potom okrajnega Šolskega sveta mariborskega do knjigovodstva deželne vlade za notranje zadeve v ljubIjani s prošnjo, da naj blagovoli kratkim potom v naših časnikih objaviti, ali in do katerega dne je vlagati navedene pobotnice. Knjigovodstvu pa se ni zdelo vredno, upoštevali vljudne moje prošnje,, kajti došel mi ni tozadevni odgovor, in tudi v, časnikih se ni objavilo ničesar. Gospoda pri knjigovodstvu mora biti brščas preobložena z delom, da ne vtegne sestaviti par vrstic. Toliko v pojasnilo. Ali je to mogoče? Kakor smo čuli, plačuje naša deželna vlada pomožnim pisarniškim močem, za-posljenim pri mariborskem okrajnem glavarstvu, dne-vninG 3 K 20 v za dnevno osemurno delo. Neverjetno, a če jo res, je to prava sramota za mlado našo državo. V tem znesku se je uslužbencem izplačevalo, že.pred dvajsetemi leti, ko so bile življenske potrebščine in njih cene drugačne od sedanjih. Pričakujemo, cla bode deželna vlada nemudoma odpravila to sramotno dnevnino in jo času primerno zvišala. „Papeški koleg“. S tem naslovom je odlikovan apostolski zavod, ki ga vodijo jezujitje v .Velehradu na Moravskem. Papež Benedikt je podelil to odlikovan an j e v trdni nadi, da utegne Velehrad, češko narodno svetišče,, kjer se je že toliko storilo za versko ujedinjenje vseh Slovanov, postati središče za vzgojo sposobnih misijonarjev, ki bodo postali apostoli slovanskih narodov. Zoper uživanje in nravno propalost na Francoskem je spisal nadškof Andrien v Bordeauxu (Bor-do-u) postirski list. Škof se zgraža zlasti nad nekim novim plesom, ki je zašel v mesto od nekega daljnega obrežja. „Francija žaluje“, pravi škof, „kljub zmagi“. Žaluje za poldrugim milijonom svojih sinov, ki so padli. Nedostojno je, če se zabava in še na tako nedostojen način. To priliko porabljam. — pravi škof -- da se zavarujemo proti nedostojnosti v obleki, ki se pojavlja pri nekaterih ženskah,1 katere so tako drzne, da si upajo tako nastopiti še celo v cerkvi. Nravnost, čednost, propada; rešimo jo! % Zgradil in dovršil se je te dni ladijski most čez Savo. To je prvi most, ki veže Srem in Utačvo in sploh prvi most za pešce in vozove, ki veže Srbijo s Hrvaško in Slavonijo. t Na sprednjem delu savskega mosta se je porušilo v torek sedem jarmov. Poškodovan je bil samo en delavec. Delo se nadaljuje in ni pričakovati radi tega kake zavlake dovršitve mosta. Potvarjenje poštnih znamk v Prekmurju. V Prekmurju so se začele spravljati v promet potvorjene poštne znamke, na katerih so čez sliko natisnjene črke: SHS. Opozarjamo občinstvo, da se strogo kaz-: nuje ne le potvarjenje poštnih znamk, ampak i njih spravljanje v promet. Občinstvo naj v interesu dr -zave naznani ponarejalce in razpečevalce potvorje -nih poštnih znamk bližnjemu poštnemu uradu ali pa osebam javne varnosti. Nemška Avstrija zvišala tarife. Državne železnice zvišajo s 1. oktobrom železniške tarife za tovorno blago za 100%. S 1. januarjem 1920 bodo pa vnovič zvišale vse železniške tarife zopet za 100%. Promet na Dunaju — ustavljen. Vsled velikega pomanjkanja premoga je na Dunaju ustavljen ves promet. Ustavljen je obrat dunajskih železnic, tram -vaja, obrat v tovarnah in industrijskih podjetjih. Dunaj je zavit popolnoma v temo, ker nimajo nobene — razsvetljave. Pomanjkanje premoga na Dunaju. Z Dunaja Izročajo, da električna cestna železnica zaradi pomanjkanja premoga že teden dni ne vozi; šele danes prične z omenjenim obratovanjem zopet' voziti. Zvišanje svetovne poštnine. Po poročilih iz Madrida se bo vršil v mesecu decembru t l. svetovni poštni kongres v Madridu, na katerem se bo sklenilo, da se v mednarodnem svetovnem poštnem; prometu zviša poštnina od 25 na 40 centimov in sicer že 1. januarja 1920. Brzojavni promet s Poljsko se je otvorit Pristojbina. za besedo znaša 68 v. Poleg redne pristoj -bine je plačati še pribitek 3 K za vsako brzojavko. Češka prodala svoje sladkorne zaloge. Praški listi poročajo, da je Češka prodala ne£i češko-nizo-zemski banki vse svoje odvišne zaloge sladkorja za 300 milijonov frankov v zlatu, da na ta način povz -digne svojo valuto. Vsa znamenja torej kažejo, da — nam bo za sladkor huda predla. Cene sladkorja so določene do preklica takole: kristalni sladkor in sladkor v grudah po 12 K, sladkor v kockah pa po 12 K 30' v za 1 kg. Pričakovati je do novembra znižanje cen, ker je bila na Češkem letina sladkorne pese prav ugodna. Slovenski milijonarji. Iz pisarne za zasedeno ozemlje v Ljubljani so pisali sto pisem na sto slovenskih milijonarjev-vojnih dobičkarjev in sicer 80 za -sebnikom in 20 velikim denarnim zavodom, kjer so prosili, da bi kaj prispevali za revne begunske dijake. Uspeh je bil sledeči: nekateri niso odgovorili ničesar, drugi so dali po 20 K, vsega skupaj je ta zbirka prinesla 1765 K, torej je povprečno vsak sloven -ski milijonar „daroval“ 17 K!!! Trgovci slovenjebistriškega okraja imajo zbo -rovanje svoje stanovske zadruge v nedeljo, dne 5. t. m., popoldne v dvorani hranilnici v Slov. Bistrici. Poleg važnih dnevnih vprašanj, kakor ustanovitve o~ brtne in trgovske zbornice, valute itd., je na dnevnem redu tudi volitev predstojništva. Tako bo tudi v tej važni stanovski korporaciji vendar enkrat odklenkalo jerobstvu nemčurskega trgovca nad slovenskim, potisnjenim dosedaj v najskrajnejši kot! Pozdravljamo torej najtopleje trgovce slovenjebistriškega okraja v trenotku, ko v svojem stanovskem združenju stopajo na lastne noge! S 1. oktobrom t. I. se je izločila poštna nabi-ralnica Staravas (z dostavljalnim okolišem Starava«, Gregorce, Dramlje) iz okoliša poštnega urada Bizeljsko in se prideli okolišu poštnega urada Brežice. Izpremeniba uradnih imen poštnih uradov. Is-premenila so se sledeča uradna imena poštnih uradov: Miklavčevo (Koroško) se imenuje odslej Žitara vas; Bela cerkev pa Bela cerkev na Dolenjskem; Zagraflec-Fužine je Zagradec na Dolenjskem;: Šmartno pri Gornjem gradu se imenuje zdaj Šmartno ob Dreti; Sent lij se je izpremenil v SenLIlj v Sloven« skih goricah; Sveti Andraž v Leskovcu pa v Sveti Andraž v Halozah. Babiški tečaj na porodniškem oddelku občne i» javne bolnice v Ljubljani se prične dne 4. novembra 1919 in ne 1. oktobra, kakor je to bilo prvotno raz --glašeno. Za društvo „Vrtnarska šola“ v Kranju vljudno vabim vse posestnike in najemnike vrtov ter enako tudi vse ljubitelje prelepe vrtnarske stroke k sodelovanju in podpiranju skupnih smotrov, ki naj pomagajo pri gospodarsko strokovnem povzdigu našemile nam domovine. Naša ozganizacija se nahaja v najlepšem razvoju. Vsakdo je vabljen, da pomaga k še hitrejši pomnožitvi potrebnih moči, da .nam bo naše podjetje toliko preje moglo služiti v naš lastni blagor s tem, da se splošno skrbi za razvoj vrtnarstva ter prav posebno dela'na; to, da se bo tudi v mladini budilo veselje do tega najbolj idejalnega ročnega dela. Društvo „Vrtnarska šola“ ima nalog, ustanavljati v vseh posameznih krajih, koder sega naš delokrog vzorne vrtove, iz katerih se bode razdeljevalo: semena, sadike, podtaknjence, drevesca in drugo. V teh društvenih vrtovih se bode mladina učila koristnega dela. Ob enem bodo te društvene postaje tako urejene, da bodo služile kot zavetišče primernemu številu invalidov. Kako velikega pomena je^präMmm. organizacija za vse posestnike in najemnike vrtov, j& razvidno že iz' tega, ker bo društvo vzdrževalo posebne strokovnjake in izurjene vrtnarske delavce, ki naj bi dajali strokovne nasvete in bodo sploh na razpolago za vzorno oskrbovanje vrtov. Vrtnarska znanost je tako obsežna, da je k vspešnemu razvoju te stroke potrebno celo krdelce strokovnjakov. Vzdrževati iste je posamezniku nemogoče, pač pa bo primerno razvita in v to poklicana organizacija lahko nastavila zahtevam odgovarjajoče moči. Umetno vrtnarstvo je najprimernejše razvedrilo za invalide. Ob e-nem je vzorno urejeno vrtnarstvo že iz/ svojega lastnega obrata zmožno, vzdrževati marsikaterega siromaka, kar bode gotovo v odpomoč bremenu, ki sc nam ga naložile razmere preteklih let. Izpeljava naših lepih vrtnarskih načrtov nam vsem za gotovo prinese v gospodarsko-trgovskem, kakor tudi v dobro* delnem oziru koristi. Saj po( mnogoletnem delu raču< nam na zaupanje vseh tistih, ki ne stavijo nemogočih zahtev in upam, da se priglasi še večje število sotrudmkov, članov in podpornikov. — Goik. Prodaja lesa. Pri šumarskom odseku zemaljske vlade v Sarajevu prodalo se bo dne 21. oktobra 1910 ob 10. uri potom pismene dražbe 2000 bukovih drevo» na panju, ki bode dal 10.000 kubičnih metrov lesa, dalje 1.900 jelk, ki bodo dale 2.500 kubičnih metrov lesa. Izklicna cena je skupno K 335.900.—, vadij znaša K 34.000.—. Razglas je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice,v Ljubljani na vpogled«,. Gnoj se bo potom licitacije prodajal v nedeljo* dne 5. oktobra ob 10. uri predpoldne v konjički (dra* gonski) vojašnici v Mariboru. V nedeljo. dn£5- oktobra 1919. ki se vrši ob vsakem vremenu pri Sv. Križu nad Dravogradom. (1 Va km od postaje Dravograd—Meža). [Dopoldne: Ob pol 10. uri sv. maša. Sodelujejo mariborski gg. pevci. Po sv. maši tabor. Nastopijo razni gg. govorniki iz Korotana, Štajerske, Kranjske in Primorske. Popoldne; Ob pol 3. uri narodna veselica: petje, govori», dražbanje in domače zabave. Tople in mrzle jedi ter pijača na razpolago. Mili Slovenci in mile Slovenke iz slovenskega Korotana, iz Labudske in Dravske doline, i» Mežiške, Mislinjske, Šaleške, Savinjske doline im Celja! Prihitite v obilnem številu na ta 'velepomembni tabor! Tužni Korotan vas vabi in kliče. Slavnostni odbor» Dopisi. Sv. Križ nad Mariborom. Pri nas vam imamo Solnika, ki ni prav za prav „šulmajster“, da se rar zumemo, ker smo ob meji, ampak kak raznašalec „Mariborskega delavca“. Vam bega od hiše do hiše, od bajte do bajte in sili ljudi, da si naročajo ta listič, ki je protiverski in niti ne strogo, slovensko naroden, ampak je pobratim stare „Marburgarice“. Drugo vprašanje pa je: Ali ima ta list kako vrednost za kmeta? Ta listič vendar ne zasluži naslova „Delavec“, ampak „Mariborski advokat“ ali zagovornik mariborskih Nemcev in nemškutarjev. Tega časnika ' Se Mariborčani nočejo, ker sploh ni v njem nič, pa bi ga naročali mi\ obmejni zavedni Sv. Križani. Verni in slovenski Križani, vrnite „Delavca“, šolnika pa poženite, kadar vam pride k hiši in vas sili, da izmotavate denar za časnik, ki ni za zadnjega mariborskega pobalina, pa bi ga naj čital kmet od obmej- j nega sv. Križa. Mi imamo vendar „Slov. Gospodarja 1 in Stražo“, ker smo Slovenci, ne pa bratci Nemcev | in nemškutarjev kot „Delavec“ in naš šolnik, saj ! spada on in njegov list v Avstrijo in ne v Jugoslavijo. Rdeči breg pri Sv. Lovrencu na Pohorju. No, v našem kotu se nam danes godi in postopa bolj zagrizeno nemškutarsko kot v sami Prusiji. Mi ne boste verjeli in vendar je res, naš občinski urad ima dva pečata: enega slovenskega, drugega pa trdo nemškega za naše nemškutarje. V rabi sta oba v uradnih poslih. Kako to? Hm, naš tajnik, bivši učitelj Moge je nemškutar od pet do glave. Njegovo nemšku-tarijo pa še podpirajo in hujskajo znani: lesotržec JGermut, Vezonik in Sabati Ernst z raznimi darovi: ikakor vreča bele moke ali sploh kaj za pod zob in za po grlu. Ti darovi se delijo Mogiju samo z namenom in pod pogojem, da se pri občini nemški uraduje in je v rabi nemška štampilja. Kaj pa naš župan g. Val. Pečovnik, kaj pa ta poreče k tej uradno izzivalni nemškutariji ? Kaj bo? Ko je pa sam bolj na nemško ’ stran in misli da je že prav, če se nemškutarjem po-streže z blaženo nemščino; Slovenci v rdečebreški občini pa razumejo itak oboje. Ali pa to, postopanje te občine ni znano okrajnemu glavarstvu v Slov., gradcu? Naša občina mora dobiti vendar slovensko zavednega gerenta. Ribnica nad Mariborom. Rani sneg je napravil tukaj občutno škodo na, ajdi, prosu, koruzi in v planini tudi na še ne požetem žitu in ovsu. Sneg je večinoma zginil. Iz ormoškega okraja. Med vojno so gotovi lju-aje na račun patrijotizma in pangermanizma narav -nost sijajno živeli in obogateli. Kričali so „dol s Srbi !.“, ovajali in denuncirali so zavedne Slovence ter jih pomagali spravljati v ječe. To so bili zanesljivi renegati, ostali so lepo doma in delali na vse strani mastne kšeite, med tem ko so pravi Slovenci kot vo -jaki trpeli in krvaveli, povrh pa bili brez vsake pravice. Take so bile razmere v stari Avstriji. Vsak pošten Slovenec bi pričakoval, da mora biti v Jugoslaviji drugače. Naši nekdanji rablji bi pred svojimi žrtvami vsaj ne smeli imeti prednosti. Žal moramo opazovati, da jo pod patronanco brezznačajnih glavačev imajo. Renegat-rabelj si nadeje slovansko obleko, prikima, glavaču in namah se najdeta v prijateljskem objemu. Pošten Slovenec pa če ne kima in maže, je — brez pravice, ako to zahtevajo višje strankarske ko -risti. Pravica, kje si? Smo se li za to borili za našo {Jugoslavijo in bili preganjani, da nas sedaj naj tlačijo vlade- in častiželjni demokrati skupno z renegati ? — V noči na 2. oktober so tatje vlomili pri posestni -kn Jožefu Keček v Ormožu. Ukradli in odpeljali so mu 10 drevenk žita, 8 pšenice, 1 ponjavo, 5 praznih vreč in nekaj žganja. Na sumu so cigani Bogdanoviči iz Čakovca, ki so nekaj dni poprej pri Kečeku prenočili, Kmetje, čuvajte se pred cigani, kjer se pojavijo, naznanite takoj županstvu ali pa orožništvu, da je prhne. Laško. Dne 22. septembra smo si na ustanovnem občnem zboru osnovili Narodno čitalnico za Laško. Obisk je bil povoijen. Odobrena pravila nam je prečital in razložil odvetnik dr. Roš, ki nam je v poljudnih besedah predočil vzgojevalne in narodne cilja tega društva. Priglasilo 36 jih je koj 65 članov. Društvo bo skrbelo za čtivo, gledališke-predstave,) godbo in poučna predavanja. Prvi odbor'se je sestavil ta-ko-le: Predsednik: poštar Ivan Slavec; namestnik: dr. Cede; tajnica: učiteljica,Stegenšekova; blagajničarka: dr. Roševa; gospodar: nadučitelj Cetina; knjižničar; Stanko Pleskovič; odborniki: finančni re-špicijent Ferenčak, čevljarski mojster Kokol in učitelj Kislingar. Društvo čaka mnogo dela, trud bo hvaležen in laško prebivalstvo upa najboljših uspehov. i S Književnost. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgo-Hovino. Prvi in drugi snopič II. letnika tega znanstvenega slovenskega lista izideta v začetku novembra t. 1. Iz bogate in mnogolične vsebine naj bodo navedene nekatere razprave. Dr. Fr. Weber bo objavil razpravo „K fenomenologiji jezika“, ki bo podala psi-hološko-spoznavno teoretično analizo besednih in sintaktičnih oblik pod vidikom njih relativne okamenelo-sti in njiH razvoja. Razprava bo za znanost velevaž-aega pomena ter odkriva za raziskavanja razvoja }e-»flcov sploh povsem nove temelje ia metod«. Dr. Fr. Kidrič bo nadaljeval svoje prispevke k zgodovini slovenske reformacije, dr. Prijatelj pa bo objavil zelo zanimiv članek o razmerju med Kopitarjem in Vodnikom. Ramovšev članek o sorodstvu staroindijskega sama bo prinesel marsikako novo etimološko razlago in pojasnil izraz uzmazi v brižinskih spomenikih. Važen donesek k poznavanju jugoslovanske zgodovine bo članek dr. M. Kosa „Poslednji Brankoviči in go-riški grofje.“ Prva dva snopiča bosta prinesla tudi večje število ocen, tako o Niederlejevih Slovanskih Starožitnostih (Ramovš), o izdanjih „Tiskovne zadruge“ (Jurčič I. in Stritarjeva antologija) izpod peresa dr. Kidriča ter o več, za zgodovino Slovencev važnih publikacijah izpod peresa dr. Milka Kos. „Male vesti“ bodo vsebovale manjše referate in kratke raz -pravice iz posameznih strok. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino je važen borec za našo mlado kulturo. Zavedajoč se te važnosti, ga je prev -žela Slovenska Matica v svoje založništvo in upravo. Upamo, da bo slovensko izobraženstvo z vnemo seglo po njem. Naročnina za II. letnik znaša 25 K in jo je pošiljati na Slovensko Matico v Ljubljani, kjer je tudi še nekaj izvodov J. letnika po 20 K komad na razpolago. Anton Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prvi del. Izdala v zbirki Pota in cilji Tiskovna zadruga v Ljubljani 1919, tiskal Maks Hrova-in. Cena K 10, po pošti 80 v več. Tiskovna zadruga je začela izdajati zbirko poljubno znanstvenih spisov Pota in cilji. Prvi zvezek je pravkar izšel v jako elegantni in prikupijivi obliki’ ter podaja Melikovo Zgodovino Srbov, Hrvatov in; Slovencev. M njej nam pisatelj riše precej natančno vso našo zgodovino od najstarejših časov pa do konca srednjega veka. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se zanima za našo preteklost. O srbski in hrvatski zgodovini ne podaja nobeno slovensko delo tolike kot Melikovo. Drugi del knjige, v katerem bo opisana naša zgodovina od srednjega veka pa do današnjih dni, izide okoli novega leta., M. E I i z a b' e t a O. S. U r s.: Cvetje na poti življenja. Ravnokar so pisali časniki, da so ljublj . Uršulinke hude nemškutarice. Tu pa dobimo pod gori navedenim naslovom zbirko poezij za naše razmere precejšnjega obsega in v zelo lepi slovenščini. Pes -niča — redovnica iz ljubljanskega uršulinskega sa -mostana — ima v oblasti jezik in pesniški govor, nune menda ne hodijo po kavarnah, glediščih in javnih zborih, torej se je morala tega igranja z jezikom, ni-jansiranja z izrazi, žuborenja period navaditi med tihimi samostanskimi zidovi. Večkrat dobimo v roke spise doktorjev, narodnih voditeljev, tudi profesorjev, ki imajo neprestano opravka s slovenskimi strankami in stoje v žarišču narodnega vervenja — a kakšen jezik, kako okoren slog! Torej se preliva tok slovenske govorice in sicer žive, kipeče neposredno iz sr -ca. ne pa vklenjene med platnice knjig, tudi med temi samostanskimi zidovi. Tukaj nimamo prostora za slovstvene ocene in umetniške študije. Opozoriti hočemo samo na praktični pomen te knjižice zlasti za naše kraje. Ljudstvo, tudi polinteligentni, deloma celo inteligentni krogi, obvladujejo le s težavo slovenščino, beseda- teče okorno, hrapavo, manjka nijans v izrazih, pointiranja v povdarkih. Ni čudno, ker je šola bila deloma nemška, nemško občevanje se je vgre-zalo globoko med ljudstvo* stik z živo slovenščino je bil težak. Ljudstvo bo z veseljem govorilo slovensko, če bo videlo in občutilo vso prožnost našega jezika. Poezije sestre Elizabete bodo vršile zelo hvaležno u-logo. Naj bi jih priporočili naši voditelji po izobraževalnih društvih, Marijinih družbah, šoli odraščajoči mladini. Naj bi se deklamirale te pesmi pri malih veselicah na deželi, šolskih slavnostih, priprostih ljudskih zabavah. Dekle, ki je deklamiralo v Marijini družbi, bo drugič nastopilo v javnem zboru. Učimo ljudstvo prav od začetka jezika in nastopa in ta namen bo zelo dobro služila navedena knjižica. Prešerna, Ketteja, Zupančiča, Albrechta ne morete dati v vsake roke, ta knjižica pride lahko v roke vsaki naši mladenki in mladeniču in uspeh za jezik bo isti. S tega stališča torej zelo toplo priporočamo navedeno knjižico. — Dobi se v ljubljanskem uršulinskem sa -mostanu. Nor list. Državno odelenje za zaščito dece začne s 1. oktobrom t. 1. izdajati službeni list za zaščito dece ter strokovni list za razpravljanje vprašanj, ki se tičejo dece. Izdajatelji lista žele, da izčrpajo ta celi problem in vse njegove panoge posebej ter zadete zainteresirajo družbe vse kraljevine. V strokov -nem delu se bodo objavljale bodisi razprave in obvestila načelnega značaja, n. pr.: vrednost deteta, zaščita dece in rodbine, vsa načelna vprašanja vzgoje in pouka itd. bodisi strokovne razprave ia članki o poedinih specijalnih vprašanjih tega problema, n. pr. pravna zaščita deteta, poedine ustanove, razne šole, domača, inozemska in primerjevalna statistika, lite -ratura (prigodne in instruktivne zadeve), poročila (državnih in privatnih ustanov), beležke iz naših in inozemskih listov, navodila, bibliografija, javna vprašanja itd. V službenem delu se bodo objavljala uradna oznanila, razpisi, adrese, oglasi (za deco in ču -varje) itd. ter listnica uredništva. Odpira se torej zelo široko, zanimivo in nad vse važno polje za delo vsem našim zdravnikom, pravnikom, pedagogom, literatom in socijologom, ki jim teče pero in jih ljubezen do dece ter pravi patrijotizem navdušuje za delo, „kajti kdor hoče poboljšati človeštvo, se naj obrne do dece.“ — Iz državnega odelenja za zaščito decfc v Beogradu. Jugosl. vinogradar i voiar (Jugoslovanski vi -aogradnik in sadjar) j« pričel izhajati v Zagrebu . Lišt izhaja vsak mesee, obsega 8 strani v obliki „Go- spodarja“ in stane na leto 24 K. Naroča se v Zagre“-bu, Strossmajerjeva ulica 6, 1. kat. Razgled po «Teta. Kuj so bili očetje slavnih mož? Oče slavnega starorimljanskega pesnika .Virgila je bil suženj in pozneje navaden sluga. Oče najslavnejšega angleškega dramaturga je bil majhen trgovec z drvami. Oče najslavnejšega prvoboritelja za svobodo Amerike, Abrahama Licoln je bil dninar. Oče najslavnejšega grškega govornika Demostena je bil kovač, Kolumbov oče je bil tkalec, Faradayev oče istotako kovač. Faradaya prištevamo med največjo kemike na svetu. Francoski senat je odklonil žensko volilno pravico. Prevladuje pa/ v Franciji mnenje, naj se podeli ženska volilna pravica vsaj vdovam in materam v vojski padlih vojakov. , ’ / , Vestnik S.RS. Z. Krčevine pri Mariboru. V nedeljo, dne 5^ oktobra, popoldne ob 145. uri se vrši v krčevinski šoli zborovanje Jugoslovanske Strokovne Zveze. Delavci in viničarji iz Krčevin in Lajteršberga, kakor tudi vsi drugi, ki se zanimate za to organizacijo, v nedeljo na svidenje! SKSZ vabi danes ob pol 8. uri zvečer Jc predavanju v Flo-sarslci ulici, Predava dr, Slavič. Kmečka Zveza. Shodi Kmečke Zveze. Dne 5. oktobra po ran: sv maši gospodarsko-politično zborovanje pri Sv. A n t o n u v Slov. gor. (Goleč), pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža (urednik Marko Krajnc) pri S m a r t i n u n. P. (dr. Jerovšek), po rani sl. božji v Sveči n i (dr. Leskovar), po pozni pri Sv. Juriju ob Pesnici (dr. Leskovar), pri Sv. Trojici (Goleč). Na C v e n u ob 14. uri tabor muropolj-skih kmetov (Pušenjak). Prosimo, da agitirate povsod za številno udeležbo. V Posavju se vršijo dne 5. oktobra shodi Kmečke Zveze po tem le vsporedu: Pišece: ob 8. uri v prostorih Kmečke posojilnice; govorita dr. O-grizek in deželni poslanec kmet Jakob Vrečko. — D o b o v a: ob pol 8. uri pri Negovcu. V Kap e-1 ah: po večernicah pri Vidmarju; na obeh shodih govorita dr. Stanonik iz Ljubljane in župan Krajnc iz Gornje Pirešice. Videm: ob pol 8. uri, v kapla-niji; govorita kmet Ivan Hlebič in urednik Stupah. Brežice (zaupen) popoldan po večernicah; govorijo kmeta Ivan Hlebič in Jakob Vrečko ter dr. O-grizek. — Rajhenburg: po rani božji službi: govorita kmet Bore in poslanec Pišek. Koprivnica: po drugi službi božji; Pišek in Bero. Shodi Slovenske Kmečke ZvezeuiB nedeljo, dne 12. oktobra: po rani sv. maši: Sv. 'A,-nav Slov. gor. (dr. Juvan in Zebot), Sv. Benedikt v Slov. gor. (dr. Leskovar), popoldne po v lo naše Bralno društvo, osnovala se je pa tudi Kmečka Zveza. Obe organizaciji ste jasno dokazali,'da ni zamrl društveni čut še pri nas. Toda veliko premalo zanimanja se še opaža. Pri nas smo imeli že vsa mogoča društva in zadruge, toda vsled malobrižnosti razpala so razen Posojilnice vse. Današnji časi so pokazali pa zopet jasno, kako potrebna je organize cija, saj pojedinec ne premore nič, le,v združenju je moč. Ze stari Slovani so se družili v zadruge, ker so spoznali, da se drugače ne bodo mogli' ubraniti nemškemu jarmu. In mi pa moramo iti še dalje;!, snovati moramo nakupovalne in prodajalne zadruge ter gledati, da dobimo s časom vso trgovino v naše roke. Predvsem pa nam je treba gledati, da ne zaspe dose-daj ustanovljena društva. Posebno naše Bralno društvo nam bo kazalo potom knjig podučne vsebine, pot ki nas bo izvlekla izpod jarma kapitalizma in oderu-šlva. Na nog« mladeniči! Bi se le sramovali bili.za* cliiji pri tem delu za narod? Glejte da se Bralno društvo še bolj poživi, saj je vaša dolžnost gledati, da to društvb uspeva, vas zadene pa tudi 'krivda ako ono z;i spi. I Pustite medsebojne prepire, današnji časi so pretežki in predragoceni, da bi jih zapravljali s tem; noša občina je bila pred nedavnim še v zgled dru-g m iir ali naj se to danes obrne? Podpirajmo našega voditelja č. g. župnika pri njegovem delu! Njemu in g. županu in pokr. poslancu gre vsa zahvala za ves dosedanji napredek in vsi upamo, da nam tudi v bodoče pe bosta odrekla pomoči. Na noge! St. Iljčani, d i se,nam ne bo treba sramovati! ra WYSKEZYES B ratonci. Dne 28. septembra smo ustanovili ttfdi mi odsek Orlovske organizacije v Bratoncih. i ridftižilo se je za začetek zelo lepo število 24 mla-oeniččv. Navdušeni so in veseli, da se je tudi v njihovi Sredi ni začelo to delo, ki ga vrši orlovska;organizacija tehnično in organizatorično. Naši -fantje šo šo pijštem in vneti za izobrazbo in v tem jim bo najbolj pomagala ravno ta organizacija, da ostanejo tudi za'liaprej. Spored je bil ta-le: Razlaganje: kaj je orlovska organizacija sploh in, da odločno stoji na versfem stališču. Potem smo izvolili odbor. Vmes jo bilo Veselo narodno petje. Nazadnje smo pa še zaorili ..HejjSlo venci". Fantje so obljubili, da bodo zvesti in Gi-gahizaciji z vso dušo udani. Z veselimi jugosl. orlovskimi pozdravi Prekmurski Orel. Na zdar! GLEDALIŠČE, Repertoire slov- mestnega gledališča v Mariboru. V soboto: „Veriga“ izven abonnementa- V nedeljo: „Tugomer“ abonnement „B“. V torek: „Veriga“ abonnement „A“. Pripravlja se igra „Ugrabljene Sabinke“. Gledališke vesti. Premijera „Verige“ se vrši, kakor se je že opozorilo, v soboto in sicer izven abortementa. Omerdfi se še mora, tla igra vlogo Lize (Me.ihjčove žepe) gos; a '.’lika šTanmškova, kar je prvotno; pomoloma izostalo v prejšnjih vesteh. Pri sobotni predstav- „Verige" izide 2. štev. gledališkega lista, ki j^.golövo razveseljiv pojav čvrstosti našega čilega novega gledališka, Pr-, oir.ni se, da je Id prv; n o an: slovenski list, ki hode prinašat samo gledališko vesti in ki' utegne postat' ob koncu sezone najlepša in naj-bo,, ša zgodo vina celega gledališkega delovanja v Mariboru. List urejujeta dr, Ivan Lah in dr. Lenarti, a izdaja ga ravnateljstvo gledališča. k V nedeljo zvečer „Tugomer" na B abonement. Da so vse predstave „Tugomerja“ dobro uspele, je nam nov dokaz, kako potrebno je za narodni prospeh dobro urejeno gledališče, posejano za našo obmejno postojanko. Ker je ta predstava „Tugomerja“ zadnja v tej "sezoni, se opozarjajo vsi, osobito gosti iz okolice, ki žele prisostvovati še tej igri, da se polnoštevilno udeleže večerne predstave. Radi sedanjega lepe -ga vremena se začno nedeljske popoldanske predstave šele prihodnjo drugo nedeljo. Predstava se prične točno ob %20. uri (y28.), končuje pa ob 1423. uro (1411. uro), 'tako da se še vsakemu nudi obiskati veselico v Nar. domu. .4 Prireditve. ročalo, v nedeljo, dne 5. oktobra. Začetek tabora ob 9. uri dopoldne. Korošci, pridite vsi na to veliko na-rodno manilestaoijo! Vsa društva po širni Sloveniji naj bodo zastopana». Pokažimo, da so Želje Korošcev naše želje, da čutimo ž njimi. Vsi dne 12. oktobra v Labud! — Dne 12. oktobra se vrši pri V e 1 i k i N e d e 1 j 1 velik dekliški in ženski tabor. Spored: ob pol 10. uri dopoldne pridiga za Marijine družbe in slovesna sv. maša. Po maši zborovanje zunaj cerkve . Popoldne po večernicah priredijo domača društva igro s petjem in godbo. — Gospodarsko bralno društvo v Sv. Urbanu pri Ptuju priredi v nedeljo, dne 12. t. m., popoldne ob pol treh na dvorišču g, Simoniča igro „Deseti brat.“ Slovenska Imena prek murskih občin Sestavil dr. M. Slavič. V nedeljo, dne 5. oktobra: Slovensko katoliško izobraževalno društvo v E r e V a 1 j a h priredi Krekovo slavnost. Ob 10. uri je pridiga in sv. maša za rajnega dr. Kreka. Popoldne ob 4, uri bo pri Ahacu večja prireditev, pri kateri bodo nastopili zopet naši igralci in igralke, tamburaši in pevci. Pridite v obilnem številu! — Izobraževalno društvo pri St. J a n ž u na Dravskem polju priredi popoldne po večernicah v šoli poučni shod s petjem, deklamacijami in poučnimi govori. Stariši. fantje in dekleta, naj se udeležijo v prav obilnem številu: — Bralno društvo na Ptujski gori priredi ihm 5. oktobra popoldne po večernicah gledališko predstavo „Svojeglavna Minka.“ Cisti dobiček je namčhjen za društveno knjižnico. Posebna vabila se ne bddo razpošiljala. — Ptujska gasilska župa priredi v nedeljo, dne 5. t. m., veselico v prostorih Nar . doma v Ptuju. Na vsporedu je tombola, šaljiva pošta, sreeolov in ples s sodelovanjem ptujske mestne godbe. Prijatelji gasilstva dobrodošli. — V nedeljo , dne 5. vinotoka, priredijo šolarji v Hočah pri Mariboru ob 544. uri popoldne pri g. županu A. Vernik dve igri „Zamorček“ in „Ciganka“ z deklamovanjem in petjem. Prijatelji naše šolske mladine, pridite v o-bilnem številu! — Prostovoljno gasilno društvo Rače priredi v nedeljo, dne 5. t. m., ob dveh popoldne vinskp trgatev v vseh prostorih g. Lašiea v Račjem pri kolodvoru. Na vsporedu je šaljiva pošta, boj s konfefr in prosta zabava. Ker je čisti dobiček namen- jen. zjf nabavo gasilnega orodja, društvene obleke i. t. d.,;ć?e prav uljudno vabi na mnogobrojni obisk. si U nedefm, dne 12 oktobra: V;.: Veliki ljudski tabor v Labudu se vrši v nedeljo,A0ne 12. oktobra, ne pa, kakor se je to prvič poit ir !w' r: r:vr Alsoc-alogany Alsojahošfa A; s uma ra cz Aisosrentbenedek Andos baza Andui hegy Burkoez Bat ty a r d 8«ttyunfalva Berkehaza Brnos.? ek B idohegy B jkraes Boj ha z a Boihida Borostyan Buzahely C**kefa Csendlak Dioslak Dombalja Falud Felsöcsalogar y Felsölendva Feh öscentbenedek Ferenczlak Gedöudvar Geiöhaza Gesztenyes Görhegy Gyanafa HHmosfö Hatarfaiva Hegyszcros Ivanfalva legen y^s Karoyfa Kerkaszabadhegy Kiralyszek Kisfatu Kismalnas Kisrnariahavas Kisszerdahely Kisszombat Koron g Ko*arhaza Köhida Kölestölgy Kuzma Lakhaza Le homer Lendvakiralyfa Lendval isiak Lendvanemesd Lakacsfa Magyar szombatfa Markushaza Martonhe y Matvasdomb Me^övar Motto'yud Muracsermely Marafiires Murahalmos Murapetrocz Muraszentes Murasrombat Maravarhely Musznya Nadorfa Nagytotlak Ott ;haza Oeifalu Palhegy Palmafa Parto&falva , Peresto Peterhegy Petöfa Ker naša uprava nujno potrebuje slovenska ime na, zato sem sestavil sa to praktično rabo imenik prekmurskih občin po abecednem redu v ogrščini, da jih vsak lahko hitro najde. I nena so taka, kakršna sera našel še v kakih pismenih virih, po največ pa taka, kakor sem j h slišal izgovarjati na Prekmurskem. Kdor najde kiko boljša obliko, izgovarjava je namreč tuintam raziična, naj mi jo blagohotno naznani, da se dožene tudi v tem oziru kolikor mogoče pravilna o bitka ! l. Okraj Murska Sobota. Dolnji Slaveči Ivanjševd Mora - ci Iva novci ali Dolnji Sv. B2- Adrijanci nedikt Andrejci Bakovci Pucin ci Rakičan Berkovci Sodošinci Bodonci Bokrači Boreča Borec! . Novi Beznovci Stari Beznovci Čičeška ves Tišina Nuskova Do manjci Veščjca Gornji Siaveči Grad ali Gornja Lendava Kanšovci ali Gornji Sv. Be Rankovci nedik Ocinja. Lon arovci Kastanovci Griinci Ženavlja Gorica Kramarove! Sotina Vanča ves Topolovci Korošci Stanjevci Gornji Črnci Pr da šinci Mlad* tinci Fukslinci Središče Črnelovci Krog Košarovci Gederovci Prosečkaves Kuzdoblasje Lucova Lemerje Krašci Krnci Nemšovci Lukašovci Sombačkates Markušovci Martjanci Mačkovci Tešanovci Motovilci Crnci Tropovci Kupšinci Petro ci Svetahovci Murska Sobota Gradišče Moštjanci Neradnovci Selo Otovci in Pečnarovci Dankovci Poznanovci Pužo' ci Prosnjakovci. Prtoča ali Sv. Jelena Nedelja ali Petrovci Peskovci Radofa Radovci Ra tkala k , . , Ratkovci Retailas Ropreča Ronafö Predanovci Salamon Šalamonci Sandorvölgy Šulinci Sereghaza Srdica Sürühaz Strukovci Szarvaslak Rogašovci Sieczenyfa Skakovci Szecsenykut Petanci Szentbibor Sebeborci Szantsebestyen Pečarovci ali Sv. Sebešij Tiborfa Vadarci Tctkeresstur Križevci U) kokenyes Kukec Ujtölgyes Noršinci Urdomb Falkovci Uriszek Pananovci Vashidegkut Cankova Vaskorpad Koprivnik Vaskovacsi Kovačevci Vaslak Vaneča Vasriyires Brezovci Vaspulory Polana Vasvecsas Večeslavci Veghe y Krajna Vid» rle.K Vidonci Vizlendva Sv. Jurij Voigyes Dolina Vö'gyköz Dolič Zoitatihaza Zenkov ci Zsidahegy Vučja Gumila. 2. Okraj Monošter (S?-. Gothard), Alsoszöinök*1 Dolenji Senik Apatistvanfalva* . Štefan ovci Büdfalva Budinci Domonkosfa Domanjšovci Farkasfa* Farkašovci Felsöszölnök* Kapornak Kerkafö KLdolany Magasfok Marokret Nagydolany Orfalu * Oerihodos Per mise* Rabatotfalu* Ritkahaza * Sal Szakoryfalu* Szentgoitbard * Szentmatyas Ujbalazsfalva * Zsida * Gorenji Senik Krplivnik Čepin ci Mali Dolenci Martinja in Trđkova Markovci Veliki Dolenci Andovci Hodoš Verica Slovenska ves Ritkarovci Šalovci S^kaiovci Monošter Matjašovci Otkcfvci Zidava. 3, Okraj Dolnja Lendova. Adorjanfalva Aisobesztercze Alsolakos Alsoiendva B gonya Bakonak Bantornya Banuta Belatincz Csentevölgy Cserföld Felsöbesztercze Felsölakos Füocz Gönterhaza Harsliget Kamahaza Kapcza Kebeleszentmarton Kislippa Kispalina Koth Közepbesztercze Lendvaerdö Lendvahidveg Lendvahosszufalu Lendvanyires Lendvarozsavölgy Lendvaszentjozsef Lend vavasarhely M wabarati Murahely Murameler.cze Murarev Murasziget Nagypaiina Ocrszerrtvid Peteshaza Radamus S recsiszentiaszlo Szentistvanlak Szijartohara Tüskeszer Völgyifalu Zalagyertyanos Zaiaivand Zalaszombatfa Zorkohaza Zsitkocz- Zsizsekszer Odranci Dolnja Bistrica Spodnji Lakoš Dolnja Lendava* Bogojina Bukovmica Turnišče Banuta Beltinci Čentiba Črenšovci Gornja Bistrica Gornji Lakoš Filovci Genterovci Lipovci Kamovci Kapca Kobilje Lipa Mala Polana Kot Srednja Bistrica Renkovci Hidveg Duga ves Brezovica Gančani Gumilica Doorovnak Bratonci Dekleževje Melinci Hotiča Rekovci Velika Polana Strehovci Petešovci Radmcšanci Mrtjarvavci Tožeč Stefano v ci Tinje D lina Gjertjanoš Ivanci Sombačka ves Neddjica Žitfeovci Žižki 1 Obfiine z zvezdico so slovenske, ki pa elaviii nibmirovni konferenci. niso priznane Jugo- Mala naznanila. f®re»*ta se« j KUPIM več vagonov raznega sortiranega Proda ss dvonadstropna hiša 17 1st stara. Loss in go v a ulica 29, kakor tudi 11 Btavbišč, ležečih okrog te hiše med Tržaško, Lessing-ovo in Državno cesto. Vpraša se pri upravništvu lista. 1011 SADJA Ponudbe na vagonsko oddajo franko vagon poljubni kolodvor z navedbo vrste prosi FR. smo, Hrani« Prosim tndi za ponudbo suhih gob in vseh drugih deželnih pridelkov. 1647 Hiše na prodaj: Dvonadstropna hiša, solnčna stran, hišnega in občinskega davka prosta se proda za 120.000 K še ena taka se proda za 100.000 K. Vila na vogalu dvonadstropna, primerna za gostilno se proda za K 140.000 K. Dvonadstropna hi- j ša z gospodarskim poslopjem pri- j aierna za pekarijo, imeniten prostor s prodajalnico se proda za 150.000 K. Josip Nekrep, Mozartova ulk a 59, Maribor. 1570 Kupim trgovsko hišo v Mariboru in 3 manjše hišice s posestvom v Prekmurju, Medžimurjn ali pa v ptujski okolici. Ponudbe na tehnično pisarno Ing. Drag. Gustinčič, Ljubljana, aikljsičeva cesta št. 18. 1685 kupi I. ŠKERLEC Gornja Radgona. 1709 SUKANEC Ccvirn) 1 klopčič = 386 m črn št. 24, 30, 36 bel št. 24, 30, 36 1 klopčič ... K 6’— 1 ducat .... K 69-— Som. skladišča ALOJZIJ GNIUŠEK, Službe i Župni urad Žusem, p. Loka, išče organista. Prosto stanovanje, prostovoljna zbirca, nekaj v gotovini in štoinina. , 1665 Deklo, ki zna priprosto kuhati in razume tudi svinjorejo, sprejme takoj proti dogovorjeni plači J. Böhm, mlinar v Framu. 1882 Viničarja iščem s 3—4 delavskimi močmi, ki se v živinoreji in poljedelstvu dobro razume. Vpraša se v Pobrežju pri Mariboru, Ro-soggerjeva ulica št. 17. 450 Maribor davni trg št. 6 Bančni uradnik (begunec) z večletno prakso, vešč v knjigovodstva in znanjem hrvatskega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, želi stalnega na-meščenja za takoj. Cenjene ponudbe pod „Bančni uradnik“ na upravo lista. 1701 Mlinska sita Miji) moko vseh vrst se dobe v trgovini A. ČADEŽ, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35, nasproti Tišlerjevi gostilni. 1653 Gospodarskega jrMava, ki se razume na vinogradatvo in poljedelstvo ter je podanik SHS išče ravnateljstvo vlastelinstva Varaždinske toplice (Hrvatska). 1710 Glasovir (Bösendorfer) se v de d odpotovanja proda v Ulici Vseh svetnikov t, Maribor. 1688 Viničar s 4—5 delavskimi močmi se sprejme proti dobremu plačilu pri dr. Sirk, Limbuš. 1719 Breja svinja se proda v Studencih pri Mariboru. 1711 Lopo posestvo v Pobrežju se takoj proda z velikim vrtom in njivo. Vpraša se v Pobrežju, Brežna cesta 51. Maribor. 1704 Razna i Krasno grajsko posestvo z 20 sobami, gospodarstvo, gozd, polja itd. Cena 60.000 K ter gostilna z lepim zemljiščem, dober kraj, cena K 160.000. Pisarna za promet posestev: „Rapid“, Maribor, Gospodska ulica 28. 1706 Iščem kompanjona, sopesestnika hiše sredi mesta. Dopise na upravo pod „Zlata jama“. 1687 Krojaški pomočnik in nčenee se sprejmejo takoj v Maltezerjevi ulici št. 13, pri g. Zupanec. 1692 Posestvo je na prodaj z gospodarskim poslopjem, e na lepa njiva zraven, pripravna za stavbo poslopja, v hiši so 4 stanovanja, lep vrt za kakega rokodelca ali penzijo-nista sposobna hiša št. 29, Tezno Spri Mariboru. 1718 Pouk v francoskem in češkem jezi ku po direktni moderni metodi za odrasle in otroke. Priglasiti se je v Badlgasje 9, Maribor, med 5—6 uro popoldne. 1703 Gospodična sprejema izdelovanje belega perila. Vprašati je v Franc Jožefovi cesti 85, Maribor, branjarija. 1707 Kupi sei Brana ukradena v pondeljek po noči v Bistrici pri Mariboru, kdor ve za njo dobi 100 K nagrade in naj naznani na občino. 1712 Konjsko m soveio Žimo, {'rivo, kozjo dlako in vsakovrstne Ščetine kupi tovarna za žime za dimnice Vf. MASTERL, Stražišče pri Kranjc. V zalogi žima za žimnice od navadne do najfinejše vrste po zmernih cenah. 1649 Trgovec e 10.000 K želi vstopiti kot kompanjon h kakšnemu podjetju. Ponudbe na upravo pod „Z. N“. 1705 Iščmn lokal za pisarno za malo skladišče v centrum u mesta. Ponudbe prosim pod „lokal“ na u-pravo lista. 1721 lepa vila aii graščina v mariborski okolici s sadnim vrtom m vinogradniki se kupi takoj. Ponudbe s sliko in ceno na gospo Käthe v. Reiner, Dobrna pri Celju. 1688 Bukova drva 3 vagone, Buha, na dotični kolodvor postavljena, kupi Blaž Rogina, krznarski mojster, Maribor, Gosposka ulica 26. 1688 »Vposlano*. Predno si kupite briljante, zlatnino in srebrnino, poizvejte za naj višje cene pri Antonu Kiffmann, urar, Maribor, Tegetthoffova cesta Št. 27. 1720 Odvetnik dr. Alojz Visenjak je otvoril odvetniško pisarno ir Ptuju v hiši g. dr. Štuheca. 48o Slovenci širite naše liste! Vsakovrstno špecerijsko in kolonijalno blago na debelo in na drobno razpečava I :: na novo ustanovljena trgovina :: Ant. Močnik CELJE, Glavni trg 8. 825 Najboljša žgana in surova kava, cikorija, milo, vseh vrst, moka, riž, pristao bučno olje, rozine, mineralne vode, petrolej, vžigalice, barve za :: obleko, konjak itd. :: Vsaki dan sveži kvas. Rogaška slatina Tempe! vrešec: Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavijaaje Styria vrelec: Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in dreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanja in teku. Proti boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen. Dettafi vrelec: Najmočnejši vrele« svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd. Rogaška slatina je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnih rudninsko-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača ; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. mr~~nir~^ Rogaška slatina je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, :: katera nima nikdar slabega okusa ali duha. :: Podružnica zavarovalne družbe „Feniks" w LSubllaitS, Sodna ulica 1* Delniška glavnica in rezervni zakladi K 47 milj. Letni dohodki na zuvarovaln. in obrest. K 50 milj. Zavaruje s 1. Proti vsakovrstnim požarnim škodam; 2. proti ubitju stekla in šip; 3. proti tatvini in tat nskemu vlomu; 4. kavcije do poljubne višine. 1684 Podružnic, zavarovalne družbe „Feniks" v Ljubljani, Sodna ulica 1. Delniška glavnica in rezervni zakladi K 284 milj. Letni doh, na zavarovaln. in obrestih K 210 milj. Dražba za varuje s Glavnice in rente na človeško življenje po naj modernejših kombinacijah pod izredno ugodnimi pogoji. Odvetnik dr« Viktor Sušnik naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Pliberku» Gdtišiisli cesta it. 7, 8 HM1LJ 8 kupi Vsako množino Rudolf Pevec v Mozirju Cena po dogovoru z vzorci. Pozor! " Glejte! Saj se vse tekaj debi po najnižji oeni: Emajlirana kuhinjska posoda, sita in rešeta, vsakovrstne košare za potovanje, za cvetlice, za perilo itd., tudi lesena posoda, kakor: kadi za zelje, škafi, banje za perilo, deske za rezance in za meso, sploh kaj se za kuhinjo rabi; dobijo se tudi vsako* vrstne mreže iz žice za ograjo, kakor tudi za mli* narje in za zidarje. Košare in vsakovrstna sita se ::: tudi v popravilo prevzamejo, samo pri ::: Josip Antloga, Maribor Zofijin trg št. 1 SIJ* Zraven mestne mostne tehtnice. Če razpošiljate sadje zelenjavo itd. 845 <2 » r&bite košare, te pa dobite takoj, tudi v največjih množinah v S/ v Strnišeu pri Ptuju Slovenija, ki pa izdeluje tudi druga, v pletarsko stroko spadajoča dela. ib6s Zahtevajte ponudbo. SP0PWJE8TftJESSICft| LJUDSKU POSOJiLMICJt e9« s. X n. z. V Sft&R^BCIRU* STOLNA ULICA S Obrestuje hranilne vloge po 3 odstot. Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, po-:: roštvo in zastavo :: Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne Uredne ure gg»edo »n četrtek od 9. do 12» or», v soboto od 8. do 12. ure Najnovejše! Sv. Evangelji in Dejanje apostolov je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega cele evangelje in dejanje apestolov z razlago. Oblika molitvenika lična. Vezava prikupljiva. Cena s poštnino vred K 6'90. :: Naroči se v liskami sv« Cirila v Mariboru. Slovenci! Sežite po znameniti knjigi! - Prevzetje brivnice! Cenjenemu občinstvu v mestu in okolici uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Gredliča brivnico na Tegetthoffovi cesti štev. 11. Ob enem prosim nadaljne naklonjenosti od cenj. občinstva ter zagotavljam točno in čisto postrežbo. Fran Novak, brivski mojster iz Gorice. Prostovoljna dražba. Dne 5. vinotoka t. 1. ob 9. uri dopoldne se vrši v hiši bivšega kolodvorskega restavraterja Franca Trösterja v Pragerskem dražba sledečih predmetov: 700 litrov citronove kisline, 280 litrov vermuta, več praznih sodov, ene kočije in dveh vozov. Oskrbništvo Trösterjevega premoženja na Pragerskem. 1702 Boj griži 1 1617 Pristen, domač borovničar je najboljše sredstvo proti griži, Dobi se pri veležganjarni sadja Robert Riehl» ©elfe. Oddaja samo trgovcem v sodčkih od 301 dalje. Skladiščoia živila lužne ieieznke v Mariboru Frane Jožefota cesta 34 prej v Trstu, ordinira sedaj v Gosposk w Mariboru cd 8.-9. m i4—15 ulici 2 ure. Zavarovanje škodo po poiaru! Edina slovenska zavarovalnica zoper škodo, povzročeno po požaru je ljubljanska i56S Vzajemna zavarovalnica. ilavffii zastoji za naše obmejne kraje je v Celja (Breg); v Maribora daje pojasnila zastopstvo „Vzajemne“ v pisarni Augasse št, 10; v Kamnici pri Mariboru pa v pisarni Posojilnice. Jugoslovani, zavarujte se pri domači zavarovalnici. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega preljubega očeta Jurila Gosaka izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo čč. gg. dohovnikom, velecenjenim pevcem, darovalcem vencev in cvetlic ter vsem onim, ki so našega dragega rajnika spremili na njegovi poslednji poti. V Žičah, dne 30. sept. 1919. 1715 Žalujoči otroci. Dvostavno in ameriško knjigovodstvo fffrompip Sastali! V. Krottmayer, slovenske izdajo priredil profesor M. Dolenec :: Zaloiaik ZASEBNO UČILIŠČE LEGAT V MARIBORU Pm moderns s !ov. sto knliga za knjigovodstvo neizogibno potrebna za trgovske šole In samouk, zelo važna za trgovce, tovarnarje, obrtnike itd. Cena 8 kron. 1708 RAVNOKAR IZŠLA. Dobiva se v vseh knjigarnah in v ZASEBNEM UČILIŠČU LEGAT v MARIBORU, ::::: Vetrinjska ulica 17/1. ::::: Otvoritev gostilne! Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel in otvoril gostilno pri „Kmetski posojilo#' v Kamnici, (poprej gostilna Assinger zur schönen Aussicht). Telefon 35/VHL Točil bom stara iu nova vina prvovrstne kakovosti, izborna topla jedila. Ob nedeljah in praznikih popoldne koncert na krasnem vrtu. Cenjenemu občinstvu iz Maribora in okolice se priporoča za mnogobrojen obisk M, Vidcriö, gostilničar. potrebuje bučno olje, krompir, fižol, grah, svežo zelje, sveže in suho sadje in druge kmetijske pridelke. Ponudbe se sprejmejo pismenim ali ustmenim potom. Za-željeni so posebno stalni dobavitelji. 1716 Dr. med. Klara Kukovec Glavna salsga in zastopstva :: poljid©ljskih strojev :: Iwan Hüjaiy s: Tegetthoffa«« ©©sfü it. 45 (nasproti glavnemu kolodvoru) Mestna aprovizacija v Ptuju bi potrebovala večjo množino poznega krompirja. Tozadevne ponudbe, v katerih je navesti množino in ceno, naj se poljejo pismeno mestnemu magistratu do 25. oktobra t. 1. Mestni magistrat Ptuj, dne 24. septembra 1919. 5694 Vladni komisar : dr. M. s. r. Karel Kodiančič kamnoseška industrijska ®b?t v Mariboru Schillerjeva ulici 25 priporoča svojo zelo bogato zalogo v žrfih, nagrobnih spomenikov, ploščah za umi-valne mize in za pohištvo, vsa betonska in podobarska dela. Prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča cerkvena dela kot oltarje, prižnice, ter sploh vsa cerkvena dela v kamnu, kot s vedoči mariborska frančiškanska cerkev. Ves obrat na stroje! Lastni kamenolom pri Slov. Bistrici, industrija za granit, mramor in sienyt. 1664—424 Prva jugoslovanska tovarna za poljedelske stroje, stavbeno in umetno ključavničarstvo, mehanična str©§s@srna zdnimicfš m Mmukm Im otrs&ke belimi priporoča vitelue, žitne odbiralnike ali trijerje, mlatilnice, žitne čistilne mline, ter tudi sadne in grozdne mline, koruzne robkarje, repo-rez nice, stiskalnice ali preše, slamoreznice, pluge, brane, posebno izvrstno pocinkane brzoparilnike; drobilne mline kakor tudi inštaliran j e električne luči in pogona. Postrežba točna iz zaloge brez carine in tovoraine. 1586-849 Pisalni stroj proda kupi pa vsako : množino : Sg@dJ@wca win* agentura J® Eleumsohe, Maribor, Tegetthoffova ceita 12/IL delavnica za kolesa in avtomobile FRANJO FARIČ POBREŽJE PRI MARIBORU NASIPNA ULICA 20. Specijaliteta, s * Izdelovanje peči za kemikalije, motorjev na bencin in olje, finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, inštalacija plina in vodovodov. Popra1vi j silnica. vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega železa ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela. Vlivanje železa in .medenine v lastni tovarni. — Kupim staro železo J — Lastni isženirji za izdelovanje narisov v tovarni. ? 1514—293 GIotuis z£to8&: Koroški suite 19. Občinska hranilnica fti ¥ Mariboru Iprti Gemeinde Sparliass©! aw«- m Župnijska ulica št. 2 IFfcnhofiasse Nr. 2) ♦ ♦ v lactni hiii ♦ ♦ Stanje hranilnih vlog K 42,442.640 26 Rezervni fondi . . K 2,749.997.67 Shramba za pupilske hranilne knjižice itd. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po najvišji obrestni meri. lis Uraduj« vmk dan Ikš S od 8. do 12. ure račun ne-:: delje in praznikov. :: dl 1696—439—209 fdfofalefj Ib založnik:, Konsoroij „Straža.“ Odgovorni urednik: Vekoslav Stupam OTsk tiskarne by* Cirila v