21 Izvestje 21 • 2024 ��� ČLANKI Spremembe v kmečki ekonomiji Trnovskega gozda po izgradnji cest sredi 18. stoletja in nastanek zaselka Nemci Izvleček: Prispevek oriše različne vire in zapise o nastanku zaselka Nemci na Trnovski planoti, katerega nemško govoreče prebivalstvo se je kmalu po naselitvi poslovenilo in vključilo v kmečko ekonomijo Trnovskega gozda z izgradnjo cest. Nekatere novosti, ki jih je uvedel gozdni mojster Leonardo pl. Bu- glioni, kot je prevoz drv z vozovi po novozgrajenih cestah v mesto Gorica so sprva naletele na odpor pri domačinih, kasneje pa so skupaj z vpeljavo prečne žage t. i. žage amerikanke, močno spremenile kmečko ekonomijo Trnovske planote, kar dokazujem z nekaterimi statističnimi primerjavami. Ključne besede: Trnovski gozd, zaselek Nemci, gradnja cest, kmečka ekonomija, gozdni mojster, Leonardo pl. Buglioni. I cambiamenti avvenuti nell’economia agricola nella Selva di Tarnova dopo la costruzione delle strade a metà del Settecento e la formazione del casale Nemci Riassunto: L’articolo descrive varie fonti e documenti riguardanti la formazione del casale Nemci sull’altopiano di Tarnova, la cui popolazione di lingua tedesca si slovenizzò poco dopo l’insediamento e si integrò nell’economia rurale nella Selva di Tarnova con la costruzione di strade. Alcune innovazioni introdotte dal guardaboschi Leonardo Buglioni come il trasporto di legna su carri lungo le nuove stra- de fino alla città di Gorizia inizialmente incontrarono resistenza tra gli abitanti locali. Tuttavia, insieme all’introduzione della sega trasversale, la cosiddetta «amerikanka», queste innovazioni trasformarono profondamente l’economia rurale dell’Altopiano di Tarnova come dimostrato attraverso alcune com- parazioni statistiche. Parole chiave: Selva di Tarnova, Casale Nemci, costruzione di strade, economia rurale, guardaboschi, Leonardo Buglioni O prisotnosti prebivalcev, priseljenih na slovensko ozemlje iz nemško govorečih de- žel, izpričujejo nekatera krajevna imena, ki so jih za novo naseljene prišleke dali prebi- valci slovenskega jezikovnega prostora (prim. Majdič 1966). Gre za poimenovanja Nemška vas, Nemški Rovt, (Nemški) Rut (prim. Torkar 2000) in na Trnovski planoti za- selek Nemci, koloniziran ob reformah Habs- burške vladarske hiše v času Marije Terezije. Nekatera starejša hišna imena Pr’ T’minc, Pr’ Bohinc v naseljih Trnovske planote jasno na- kazujejo, od kod so pastirji izpričano kakih 300 let prej prišli na območje Trnovskega PETRA KOLENC | ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa petra.kolenc@zrc-sazu.si Izvestje 21 • 2024 22 ČLANKI ��� gozda, npr. iz Tolmina ali Bohinja. Nemški priimki (Winkler, Strosar, Vogl) pa so lastni prav prihodu nemških gozdnih delavcev na področje sredi 18. stoletja, ko se je Trnovski gozd začel prepletati s cestnim omrežjem, kar je prispevalo tudi k novi naselitvi obmo- čja, saj so velike količine za trg namenjenega lesa potrebovale intenzivnejši način gozdar- jenja in prevozništva. Po do sedaj poznanih, najzanesljivejših pisnih virih1 naj bi leta 17542 avstrijska vlada na zahtevo gozdne uprave3 pozvala nekaj 1 ASTS, 146 Consiglio, 1754–1777, t. e. 146, 1757. 2 V Gorico, ki v Buglionijevem času postane sedež okrožja Goriško-Gradiške dežele, tedaj naselijo doda- tno število poklicnih vojakov. 3 »Na visokogorski planoti Trnovskega gozda so se pod vladavino cesarice Marije Terezije na zahtevo gozdne uprave naselili nemški drvarji iz Spodnje Avstrije. Na- selbina se imenuje Pri Nemcih, toda če odmislimo iz- ključno nemške priimke, nič več ne opozarja na izvir njenih prebivalcev« (citirano po slovenskem prevodu iz leta 2018), je bilo leta 1891 napisano v zborniku Av- stro-Ogrske monarhije v besedi in podobi (Kropej Tel- ban in Slavec Gradišnik 2018: 185), ki je v drugem zvezku opisovala značilnosti Goriške pokrajine in prebivalstva. Nastajala je v zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja na pobudo prestolonaslednika nadvojvo- de Rudolfa (1858–1889) kot domoznanska zbirka z enciklopedičnimi ambicijami v nemški in madžarski redakciji, v 21 knjigah, izdanih na Dunaju in v Budim- pešti. Vsebina je razporejena po pokrajinskih značil- nostih, predzgodovini, zgodovini, narodopisju, glas- bi, književnosti, arhitekturi, slikarstvu in kiparstvu, obrti in gospodarskem življenju. Cilj dela je bila nemških rodbin, tj. logarjev iz Dunajskega gozda (Wiener Wald), naj se naselijo na ob- močju, ki so ga pozneje poimenovali Nemci (v pisnih viri in na zemljevidih srečamo tudi zapise: Nemczi/Pri Nemzu v Gojzdu, Deut- sche4, Casali Nemci). To je bil čas, ko je za dr- žavni Trnovski gozd skrbela gozdna uprava z vrhovnim gozdarjem Leonardom Buglioni- jem, ki naj bi pri tedanjih oblasteh posredo- val5 glede naselitve izkušenih gozdarjev na območje Trnovskega gozda. V virih nisem našla enoznačnih odgovorov, kdaj naj bi se to zares zgodilo. Navajanje letnic je različno, ponekod se omenja leto 1760, »ko se je nekaj gozdarjev in tesarjev iz Spodnje Avstrije pre- selilo v okolico Trnovega, kjer sedaj obstaja kraj imenovan Pri Nemcih ter družine z izvor- no nemškimi priimki, ki pa so poslovenjeni« (Mailly 2004: 103). Jože Šušmelj (2014: 13) v svoji knjigi o Andreju baronu Winklerju, roje- nem v zaselku Nemci, navaja, da so prišle družine Winkler in Strasser iz Wienerwalda (Dunajskega gozda). Po drugih virih pa naj bi enakovredna predstavitev vseh narodov dvojne mo- narhije, ki bi prispevala h krepitvi in spoštovanju »raz- ličnosti v enosti«. 4 ASTS, Direzione delle fabbriche, Situacijski načrt Tr- novskega gozda iz leta 1804, kjer zasledimo nemško poimenovanje zaselka Nemci »Deutsche«. 5 ASTS, 146, Lettera del Waldmastralo de Buglioni, 22. 4. 1757, 16. 10. 1765, 21. 11. 1769. Jožefinski vojaški zemljevid, ki je nastajal med letoma 1763 in 1787, z vrisanim zaselkom »Per Nemzu na Gousdu«, povezanim s cesto do Lokvi (Rajšp 1997, karte, 3. zvezek). 23 Izvestje 21 • 2024 ��� ČLANKI Winklerji prišli iz vasi pod Großglocknerjem, kjer je ta priimek zelo pogost. V rodovniku Venceslava Winklerja je na prvi strani zapisa- no: »Leta 1754 velika povodenj v Badnu. Neka- tere družine odšle v Ameriko. Druge v Trno- vski gozd kot svobodnjaki – kolonisti. Prišle družine Winkler, Strosser, Voglar (ponekod Vogl/Vogel)«, prav slednje pa naj bi naselile območje, ki so ga zaradi nemškogovorečih prišlekov domačini poimenovali »Pr Nemzu v gojzdu« (prim. Šušmelj 2014: 13‒18)6. Po nekaterih podatkih naj bi družina Vogel kraj zapustila, družini Winkler in Strossar pa sta 6 Šušmelj se sklicuje na zapiske o rodovniku družine Winkler, ki mu jih je posredoval gozdarski inž. prof. dr. Iztok Winkler, sin Venceslava Winklerja, mladin- skega pisatelja, ob raziskavi svojih prednikov. »zavihali rokave in s pridnim delom očistili 30 hektarov gozda ter svet spremenili v travnike in polja« (Rijavec 2013: 116). Po pripovedova- nju, ki ga je zapisala potomka Winklerjeve družine, učiteljica Mara Rijavec (2013), naj bi bila bolj delovna in zagnana družina Winkler, zato je bilo tudi njeno imetje večje: »Stras- serji so godli na bas, Winklerjevi pa so kame- nje kopali« (Rijavec 2013: 116). Nekateri avtorji pa naselitev ozemlja da- našnjih Nemcev povezujejo z naselitvijo po- stavljenih zaupnikov, ki so varovali trnovski del gozda pred izropanjem: »To naj bi bilo za- upano sedmim nemškim družinam, ki so dobi- le pravico, da si po lastni uvidevnosti omejijo »Per Nemzih« je ime zaselka zabeležil Franciscejski kataster za Primorsko (1811–1869). Nemci so tedaj sodili pod katastrsko občino Lokve (vir: SI AS 179, G117 Lokve, k. o.). Izvestje 21 • 2024 24 ČLANKI ��� potrebno zemljišče in gozd.7 Ker so bile bival- ne razmere za te družine neugodne, so se od sedmih stalno naselile le tri8 Winkler, Strosser in Vog(e)l« (Močnik 1974: 33-34). Omenjenim zaupnikom so se kmalu pridružili še nekateri prebivalci z bližnjih Lokvi, družina Krivec s Slapa, družina Peršič s Trnovega ter Plesni- čarji iz Voglarjev, da so skupaj opravljali ču- varsko službo v gozdu; nemški naseljenci so se v drugi generaciji poslovenili, kar izpričuje tudi zapis Andreja barona Winklerja o babici, ki je kot drugi rod naseljencev že znala slo- vensko (prim. Šušmelj 2014: 13‒18). V preteklosti je bila prisotna tudi poved- ka o nastanku zaselka Nemci, ki jo je avtorici besedila povedal domačin, gozdar Alfred Gruden: »Med letoma 1420 in 1460 naj bi pri- šla dva človeka z družinami iz Dunajskega dvora na Goriško. Eden se je pisal Strossma- yer, drugi Winkler, z nalogo, da ubijeta teda- njega papeža. Vendar sta se dejanja skesala in sklenila, da se z družinama umakneta v samo- to. Prek Tolmina sta zavila v Trnovski gozd in tu našla prvo večjo jaso pri današnjem zaselku Nemci. Tu sta se družini množili, vse več je bilo otrok, celo novčiče so kovali. Ob neki priliki sta ženi odšli po deželi Kranjski in se nekje na Štajerskem ustavili ob krčmi/žganjeriji ter pla- čali popita šnopca z novčiči, tedaj vrednimi cele krave. Zadeva se je biričem zdela sumlji- va, zato so ženski zasledovali in izsledili njuni družini pri Nemcih. Vse so pobili, ostali naj bi samo otroci, ki so tedaj pasli živino daleč v gozdu. Tej otroci naj bi bili predniki današnjih prebivalcev zaselka Nemci.«9 8 Po nekaterih podatkih naj bi družina Vogel kraj zapu- stila, družini Winkler in Strossar pa sta zavihali roka- ve in s pridnim delom očistili 30 hektarov gozda ter set spremenili v travnike in polja. 7 Iztrebili naj bi 30 ha gozda ter ga spremenili v polja, travnike, senožeti, njive in vrtove. 9 Alfred Gruden (1930–2022), domačin iz Nemcev, 16. 6. 2008. Odnos med Gorico in njenim zaledjem Da bi razumeli naselitev Nemcev sredi gozdne jase, moramo razumeti najzgodnej- šo obliko odnosa med mestom in njegovo okolico, Gorico in Trnovskim gozdom, ki je nekoč segal do Solkana in je v svoje površine vključeval tudi Panovec (prim. Morelli 1855 (1974), Zilli 1995). Bil je »glavni dobavitelj« le- sa za ogrevanje mesta Gorica in njej bližnjih vasi. Tovorjenje lesa so sprva popolnoma obvladovali domačini. Z volovsko vprego10 so les po vlakah11 vlačili do roba Trnovske planote, od koder so ga po drčah spuščali v dolino,12 ob čemer sta se tako les kot zemlji- šče poškodovala13. Les so šele na vznožju hriba primerno izkrojili14 in ga nato zvozili v Gorico (Beyer 1891: 5). Na tak način so bila iz gozda pretovorjena samo močnejša dreve- sa, vejevje in vrhači15 pa so ostajali v gozdu in bili na voljo za kurjavo domačinom. Ta polo- žaj se je spremenil, ko je bila v letih 1756 in 1757 zgrajena cesta, ki je iz Gorice mimo Kromberka, Ravnice, Trnovega in Nemcev vodila v osrčje gozda, nekoliko kasneje tudi do vasi Lokve, in povezala Trnovsko planoto z mestom. Ceste so olajšale dobavo večjih količin lesa, posebej važnega za ogrevanje prebivalstva Gorice. Z izgradnjo cestnega omrežja pa se spremenil tudi odnos prebi- valstva, naseljenega v vaseh Trnovske pla- note, do delovišč Trnovskega gozda. 11 Vlaka – žlebasta vdolbina v tleh za spravljanje lesa do gozdne ceste (SSKJ). 10 Dva drogova, ki sta segala od jarma vprežnih volov navzdol do volove zadnje noge. Drogova sta bila dol- ga 1,5 sežnja, čez njiju pa je bil pritrjen prečnik (Quer- holz) z dvema »spritljama« (sprittel). Na tej pripravi je bil pritrjen na eni strani preluknjan dolgi les (Langholz), to je bila priprava za vlečenje lesa po po- bočjih v dolino (prim. Beyer 1891: 333). 15 Odžagani del debla pri vrhu. 12 Drča – plitva vdolbina v strmem pobočju, navadno za spravljanje lesa v dolino (SSKJ). 14 Odmerili, kjer naj se razžaga. 13 Poleg tega pa so uničevali gozd tudi z mladim dro- govjem, ki so ga jemali za vlačenje tehničnega lesa, in s tem sekali mlad naraščaj, medtem ko so slabša dre- vesa brez prirastka puščali neposekana. 25 Izvestje 21 • 2024 ��� ČLANKI Razglednica zaselka Nemci nastala za časa Italije, kar je razvidno iz italijanskega poimenovanja vasi Casali Nemci. Z dokončanjem izgradnje ceste iz Krom- berka v notranjost Trnovskega gozda v letu 1758 se je končalo obdobje dotedanjih pre- birnih sečenj16, ki so močno škodile Trno- vskemu gozdu. Začelo so je obdobje rednih sečenj, ki je bilo povezano tudi z izgrajeno prvo cesto v Trnovskem gozdu, po kateri je bil možen prevoz z vozovi. Šlo je za čas, ko je mesto Gorica – tudi zaradi nastanitve do- datnega števila poklicnih vojakov – zahteva- lo redno dobavo večje količine lesa. Hkrati pa je bil to čas, ko je Goriška beležila rast prebivalstva.17 17 Naj na tem mestu omenimo statistiko za Goriško gro- fijo iz leta 1754, ki omenja 102.337 ljudi, od tega 80.019 prebivalcev v goriškem delu grofije, ki naj bi živeli v 266 skupnostih. Nekaj let kasneje, leta 1783, naj bi bilo v Goriški grofiji 19.402 ognjišč, ki naj bi bila razdeljena znotraj 87 jurisdikcij, v katerih naj bi v pov- prečju živelo 5,89 človeka na družino (Della Bona 1856: 57). 16 Prebiralno gospodarjenje z gozdovi je v osnovi prvo- tna oblika izkoriščanja gozda. Človek je iz gozda vzel le tisto, kar je potreboval. Dokler potrebe niso bile prevelike, se je gozd redno obnavljal in se ohranjal. Na Trnovski planoti se kot edino od juri- sdikcij s 158 hišami tedaj omenjajo Lokve (Della Bona 1856: 222–223), vas, ki je po letu sodeč, v svoji bližini očitno že gostila nove prišleke, naseljence »pri Nemcu v Gojzdu«, ki so z novimi orodji verjetno že sodelovali pri prihodnji gradnji cest in izkoriščanju (gospo- darjenju) ter dobavi večjih količin drv v me- sto. Pod Lokve, ki so z 11. 8. 1788 že sodile pod Gozdni urad v Gorici kot nosilec jurisdik- cije za območje cesarskega gozda (Dorsi 1983), pa je poleg novo naseljenih Nemcev18 tedaj sodila tudi Lazna ter ostale naseljene enklave19 (tudi številčna glažutarska koloni- ja) sredi gozda. In če bi iz povprečja, ki ga je ponudil Della Bona, izračunali število prebi- valcev, ki naj bi tedaj bili naseljeni sredi Trno- vskega gozda, bi našteli 930 prebivalcev. Statistično je bila približno polovica moške- ga spola, nadalje sklepamo, da je bilo izmed 18 Nemci naj bi cerkveno sodili pod vikariat na Trnovem, ki je spadal po šempaško župnijo, 19 Obdane z državnim gozdom. Izvestje 21 • 2024 26 ČLANKI ��� teh pol otrok, odrasli moški pa so predsta- vljali potencialno delovno silo v gozdu; ali drugače povedano, od cca 200 mož je bila odvisna celotna dobava drv v mesto. Leta 1785 je bil izdan ukaz o državni la- stnini, ki je uredil tudi razmerja do plemiških in cerkvenih zemljiških gospostev, prisotnih v Trnovskem gozdu, in s katerim je bil uvelja- vljen t. i. Morellijev kataster.20 Z omenjeno reformo so bili na državno last21 prepisani naslednji teritoriji Trnovskega gozda: � gozdovi visoke Trnovske planote skupaj s Trebuškimi stenami do črte Golaki, do ko- der so segali idrijski in vipavski gozdovi, � pobočja nad Čepovanom in Puštalo (prej delno v lasti frančiškanov), � planinski pašnik Čaven. V zaselku Nemci je bilo tedaj sedem hi- šnih številk upravičenih do servitutnih pravic glede na obstoječe hišne številke (povzeto po: Italijanski ureditveni elaborat za Trnovski gozd, 1931: 28–29). Servitutne pravice v Tr- novskem gozdu so nastale kot pravice, ki so jih imeli vaščani do skupne rabe zemljišč, kot so pašniki in gozdovi. Kjer so služnostne pra- vice nastale s pogodbami, so bile servitutne pravice dodeljene lastnikom hiš oz. posame- znim hišnim številkam. To je sledilo popisu kmečkih in zemljiškogosposkih zemljišč v le- tih 1753 ter 1754, ko so uvedli davke in prvi popis duš za kasnejšo (1770) vojaško kon- skripcijo (prim. Golec 2018). 20 Carlo Morelli di Schönfeld je bil ob uvajanju jožefin- ske davčne in urbarialne ureditve zadolžen za izved- bo reforme na podlagi jožefinskega katastra na Gori- škem. V zvezi s to njegovo dejavnostjo se je njegovo ime – Misurazione Morelliana – ohranilo vse do dana- šnjih dni (Spletni vir 1). 21 Hiše in zemljišča v vaseh Voglarji, Nemci, Lokve, La- zna ter Gorenja Trebuša so pripadale državi, ki so ji plačevali desetino, kar pa ni moglo ustvariti servitu- ta, zato so se že leta 1804 prebivalci odrekli zahtevi po servitutu in so bili pripravljeni plačevati koncesijo. Omenjeni dve enklavi je kmalu povezala cesta, saj so leta 1770 pot od Nemcev podaljšali do Lokev; cena dograjene poti je znašala 5491 goldinarjev. Upravičene do servituta so bile nasle- dnje hišne številke: Ime prebivalca Vas Hišna številka Anton Murovec Nemci št. 6 Andrej Strasser Nemci št. 5 Anton Gruden Nemci št. 4 Anton Rijavec Nemci št. 2 Anton Winkler Nemci št. 1 Štefan Winkler Nemci št. 20 Anton Strasser Nemci št. 9 Nemci so imeli leta 1893 52 prebivalcev, leta 1930 še 39, po nekaterih podatkih 45 prebivalcev. Prebivalci so tedaj imeli v hlevih skupaj 3 vole, 16 krav, 6 telet, 5 konjev in 14 svinj. Leta 2010 je pri Nemcih živelo 28 ljudi. Danes pri Nemcih živi 29 oseb v sedmih sta- rejših hišah in dveh novejših, zidanih na ze- mljišču (»Pr Patriku«) oz. nastalih iz pomo- žnih poslopij (»Zad za Winklerjevo hišo«) nekdanje domačije Winkler. Stara hišna ime- na Pr’ Luru/nekdaj Pr’ Tnčaju, Pr’Frboltar/pod Italijo Feštarji (do druge svetovne vojne goz- darska hiša), Pr’Jojšču, Pr’Strosarju, Pr’ Win- klerju, Pr’ Mihlu in pod Slemnom22 pa izpriču- jejo prvotno naselitev območja. Spremembe v kmečki ekonomiji Trnovskega gozda po izgradnji cest Ena izmed najbolj izrazitih sprememb, ki jih je človek naredil v krajini, je zagotovo pot komunikacije: povezave, ceste, kar še pose- bej izrazito velja za malo poseljeno območje Trnovskega gozda. Izvozno pot iz Trnovske- ga gozda so zgradili v omenjenih dveh letih, 1756 in 1757, kar je državo stalo 8000 22 Ustni vir Jani Strosar in Goran Gruden, domačina iz Nemcev. Iz seznama je vidno ime tedanjega gospodarja na katerega pa servitutna pravica ni bila vezana (vir: Oskrbništvo državnih gozdov. Trnovski gozd. Ureditveni elaborat za desetletje 1931–1940). 27 Izvestje 21 • 2024 ��� ČLANKI goldinarjev. Cesta je bila dolga okoli 4600 sežnjev23 (nekaj manj kot 9 km) in je bila z odcepom od državne ceste pri Ajševici spe- ljana proti Kromberku (mimo Coroninijeve- ga gradu), skozi kotanjo severovzhodno od hriba Sv. Danijela na Žerovčevo planino (v bližini današnjega zaselka Pri Peči) in dalje skozi naselje Trnovo do gozdne meje. Goz- dna pot je bila široka od 1,5 do 2 sežnjev. Izgradnja cest je bila velikega gospodar- skega pomena tako za kmečko ekonomijo naseljenega prebivalstva kot tudi za dežel- nega kneza, tedanjega lastnika gozdov Tr- novske planote, ki se je po vpeljavi cest moč- no spremenila. Cena lesa za drva (za kurja- vo) se je na račun lažjega transporta v Gorici s 34 avstrijskih lir spustila skoraj za polovico na 16 lir. Dohodki pa so bili zaradi večje koli- čine dobavljenega lesa med letoma 1781 in 1783 petkrat višji od predhodnih let in so s 352 florintov narasli na 1962 florintov. Ta uspeh je vrhovni gozdni in rentni mojster Le- onardo pl. Buglioni, ki je predhodno opra- vljal uradniško funkcijo pri višjem mitniškem uradu v Gorici in »ki je že zelo zgodaj spoznal nezadostne spravilne razmere na območju gozda, tako da je že prva leta svojega delova- nja predlagal izgradnjo ceste iz Trnovskega gozda do Gorice« (Beyer 1891: 6), nadaljeval s politiko izgradnje cest po planoti. Na nje- govo pobudo so začeli graditi drugo oz. glavno izvozno cesto od Krnice čez Vitovlje in Ozeljan v Vipavsko dolino. Ta cesta je bila zgrajena v letih 1781 in 1783.24 V letu franco- ske revolucije so nadaljevali z gradnjo pove- zave izvozne ceste, ki je segala do notranjo- sti gozda čez Smrečje do Avške Lazne, od tod po dolini čez Turški klanec na Lokve, kjer 24 V dolžini 4748 sežnjev (malo več kot 9 km) s stroški 23.724 goldinarjev (Beyer 1891: 6). 23 Séženj (tudi kláftra) je stara enota za dolžino, ki v metrih meri 1,896 m in izvira iz stare dunajske mer- ske enote: dúnajskega séžnja 1,89648 m. Te enote so se uporabljale do leta 1872, ko se je uvedel današnji metrični sistem enot. se je pridružila glavni cesti do Trnovega. Ta- ko je bil skoraj celoten del zahodnega dela Trnovskega gozda povezan s cestami, s tem pa so bila povezana tudi naseljena območja. Cesta je omogočila tudi vedno večje eko- nomske koristi od gozda. Za primerjavo na- vajamo nekaj številk, ki potrjujejo ekonom- ske koristi cestnih povezav pri trgovanju z lesom: povprečni letni čisti donos pred iz- gradnjo cestnega omrežja v zahodnem delu Trnovskega gozda je pred letom 1758 znašal 352 goldinarjev, leta 1783, ko je bila večina cest že zgrajenih, pa 5757 goldinarjev (Beyer 1891: 7). Ker pa je bila cesta za naseljeno prebival- stvo velika novost in ker vsaka novost poleg pozitivnega odziva trči tudi ob nestrinjanja, posebej, če so ta povezana z ustaljenimi pre- živitvenimi strategijami med »staroselci« (Trnovo, Voglarji, Lokve) Trnovskega gozda, je izgradnja komunikacijskih poti najprej iz- zvala odpor. Način spravila lesa je najprej tr- čil ob velike težave pri domačinih, ki hlodov niso hoteli prevažati po cesti z vozovi, tem- več so še naprej vztrajali pri starem načinu spravila – vlakah. Prav zato se je očitno pod- jetni Buglioni odločil, da na območje Trno- vskega gozda naseli nekaj voznikov iz Koro- ške. Nakupil je tudi vprežno živino in vozove na uradne stroške, da je lahko izvažal les v lastni režiji. Pri uresničevanju svojih načrtov je še vedno imel številne nasprotnike tako pri domačinih kot pri goriških oblasteh, po- sebej, ko je na območje gozda s posredova- njem oblasti naselil furmane iz Koroške, ki naj bi z vozovi prevažali les do mesta, saj lo- kalno prebivalstvo po izgradnji ceste ni bilo pripravljeno opustiti transporta lesa po vla- kah. Zaradi nesoglasij s stanovi, ki so mu obljubljali, da prevzamejo spravilo lesa iz Tr- novskega gozda, obljube pa niso izpolnili, je prišel Buglioni v letih med 1760 in 1769 v ne- prijeten položaj, da je moral kot gozdni moj- ster in administrator Trnovskega gozda vze- ti oddajo lesa iz eraričnega (državnega) Izvestje 21 • 2024 28 ČLANKI ��� skladišča v Gorici v lasten zakup (s provizijo od lesa) in tako s pomočjo novih naseljencev izpeljal nalogo, ki bi jo morala država.25 Zara- di uspešno vodenega podjetja, ki je les dova- žal v mesto, se je razvil živahen promet z drvmi, saj so bile ponudbe stanov nespreje- mljive, hkrati pa ni bilo nobene druge konku- rence.26 Ker se je začelo krojiti les že v goz- du, je bilo treba pridobiti dodatno delovno silo. Buglioni je predvidel tudi izboljšanje na- čina podiranja dreves z uvedbo prečne žage (amerikanke)27. Vpeljavo amerikanke pri po- diranju drevja so iz Spodnje Avstrije prinesli gozdarji in je v Trnovskem gozdu kmalu iz- podrinila žago lokarico ter ročno sekanje dreves s sekirami (prim. Piussi 1976, Zilli 1995: 6). Tu se pravzaprav zdi, da je Buglioni izvajal vsebino leta 1758 izdanega odloka Marije Terezije,28 s katerim je bil prepovedan stari način sečnje dreves s sekiro;29 gozdarji naj bi za podiranje dreves uporabljali žago (Killian 1982: 63). Prav zato se uvedba žage v Trnovskem gozdu povezuje s prihodom gozdarjev iz Dunajskega gozda in gre morda za še eno v nizu možnih izvorov naselitve za- selka Nemci v Trnovskem gozdu. 26 ASTS, 23, Atto tra il Waldmastro de Buglioni e due ra- presentanti, 30. 3. 1779. 28 Marija Terezija je besedilo odloka kasneje dala zapi- sati tudi v nov Terezijanski gozdni red, izdan leta 1771, v katerem je bilo zapovedano podiranje dreves z žago nizko pri tleh (tako naj bi se regenerirale tudi korenine pri panjevskem načinu gospodarjenja). Red je predvidel tudi, da mora vsaka družina vsako leto zasaditi vsaj dvajset novih dreves, paša in kurjenje v gozdu pa sta bila še naprej prepovedana. 27 Žaga s kombiniranim zobovjem – morda je njeno ime povezano z deželo izvora. 29 Najstarejša oblika podiranja dreves je bilo pokopava- nje ali krčenje in podiranje s sekiro. Ko je bilo ugoto- vljeno, da ima podiranje te vrste svoje slabosti, so od srede 18. stoletja skušali uvajati podiranje z žago oz. z žago, sekiro in zagozdami. Tako je bila sredi 19. sto- letja pri nas žaga za navedeno delo že pogosto v rabi (Baš 1980: 56–57). 25 ASTS, 61, Contratto per la fornitura di legno, 16. 4. 1760. VIRI IN LITERATURA: Arhivski viri: ASTS – Archivio di stato di Trieste ASTS/23, Atto tra il Waldmastro de Buglioni e due rapresentanti, 30. 3.1779. ASTS/146 Consiglio, 1754–1777, t. e. 146, 1757; ASTS/146, Lettera del Waldmastralo de Buglioni, 22. 4. 1757, 16. 10. 1765, 21. 11. 1769. ASTS, 61, Contratto per la fornitura di legno, 16. 4. 1760. SI AS – Arhiv Republike Slovenije SI AS 179, Franciscejski kataster, SI AS 179/G/FJ/ G117/g/A09, Lokve, k. o. Literatura: Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi. Slo- venci. 2, Kranjska, Primorje. M. Kropej Telban in I. Slavec Gradišnik (ur.), 2018. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Baš, A. 1980: Gozdno gospodarstvo. V: Sloven- sko ljudsko izročilo: pregled etnologije Slovencev. Lju- bljana: Cankarjeva založba, 54–57. Beyer, M. 1891: Das Wegetz im Ternovanwalde. V: Centralblatt fuer dasgesamte Forstwesen, 333. Della Bona, G. 1856: Osservazioni e aggiunte so- pra alcuni paesi dell’Istoria della Contea di Gorizia di Carlo Morelli di Schoenfeld. Gorizia: [s. n.], 222–223. Dorsi, P. 1983: Il Sistema giudizi locali nel Gori- ziano tra XVIII e XIX secolo. V: Quaderni Giuliani di Storia, IV, n. 1, 1893, 7–62. Boris, G. 2018: Terezijanske reforme – gibalo sprememb občutka pripadnosti in povezanosti ter identitet v slovenskem prostoru. V: Marija Tere- zija med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom. Ljubljana: ZRC SAZU, Zgodovinski inšti- tut Milka Kosa: Založba ZRC, 2018, 195–216. Kačičnik Gabrič, A. 2004: O kmečkih dolgovih ne- koliko drugače. Problem servitutnih pravic na pose- stvu Snežnik. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Killian, H. 1982: Una innovazione selvicolturale: l’introduzione della sega nell’Europa Centro-Setten- trionale. V: Quaderni storici, 49, XVII, N.1, 59–70. Kozorog, E. 2008: Mejna znamenja na Sever- nem Primorskem. V: Goriški letnik, št. 32. Morelli di Schönfeld, C. 2003: Istoria della Contea di Gorizia : in quattro volumi compresavi un appendi- 29 Izvestje 21 • 2024 ��� ČLANKI ce di note illustrative. [Monfalcone]: Edizioni della Laguna, 2003. von Mailly, A. 2004: Cultura tedesca nella Con- tea. V: Ricordi Goriziani. Gorizia: Leg, 99–107. Majdič, V. 1966: Pomenski izvor slovenskih kra- jevnih imen. V: Geografski vestnik, št. 1, 99–124. Močnik, H. 1974: Trnovska planota. Gorica: [s. n.]. Oskrbništvo državnih gozdov. Trnovski gozd. Ureditveni elaborat za desetletje 1931–1940. [prepis in prevod italijanskega ureditvenega elaborata, in- terno gradivo]. Torkar, S. 2020: Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske. Ljubljana: Založba ZRC. Piussi, P. 1976: Un inventario forestale del XVIII. secolo per i boschi costieri dell Alto Adriatico. Roma: Ministero dell’agricoltura e delle foreste. Rajšp, I., D. Trpin. 1997: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787. Opisi, zemljevid, 3. zvezek, K180 C1, 79-80. Rijavec, M. 2013: Na robu. Koper: Ognjišče. Rösener, W. 2007: Kmetje v evropski zgodovini. Ljubljana: *cf. Šušmelj, J. 2014: Andrej baron Winkler 1825– 1916. Lokve: Društvo ljubiteljev narave Planota. Zilli, S. 1995: I boschi alti i negri. La foresta di Ter- nova tra età moderna e contemporanea. V: Annali di storia isontina 5, 5–35. Spletni viri: Spletni vir 1: Primorski slovenski biografski leksikon: https://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi924450/ (dostop: 7. 10. 2024).