771318
607007
primorski uTr'p
IČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER I
April 2006 Leto 12 Številka 146 CENA 200 SIT € 0,83 /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
-------------------------------------------------- IZHAJA 15. V MESECU -------------------------
t	' *,» 'J
S—<( irand •	x
Casino
Lipica
Upira rj. Sf/<ma Slovenija Tel. *0’j> 7510 600
(«vur\r> /V>r/o#* o> -/-/

OBISKALI SMO BRUSELJ
Stran 6 in 7
BO V SLOVENIJI KAR 10 UNIVERZ? stran9
A R T E S
NEPREMIČNINE d. o. o.
Obala 13, PORTOROŽ
05 / 67 48 202
L
PROMET Z NEPREMIČNINAMI
www.artes-nepremicnine.si
UDAREC PO OLJKARJIH
IV. SOLINARSKI FESTIVAL
M M'Ril
Z novinarske konference v Avditoriju.
Petola v solnih bazenih lepo raste, a voda je še precej mrzla.
Ugotovitve NO tudi na občinski svet
O ugotovitvah Nadzornega odbora Občine Piran, kije pregledal poslovanje Krajevne	skupnosti
Portorož in ugotovil vrsto kršitev (NO predlaga celo odvzem	nekaterih
pooblastil predsednici Sveta KS Nadi Kozina), bo razpravljal Občinski svet Piran na eni izmed prihodnjih sej. KS je podala ugovor, NO ga je v celoti zavrnil.
Kar je čisto
'n jasno je resnično!
Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500
V izolskem turizmu veliko privlačnih posebnosti
Letala spet pristajajo

TK-Primorski utrip
Spoštovane občanke, cenjeni občani!
Ob dnevu upora proti okupatorju in mednarodnem prazniku dela vam iz srca čestitam in vam želim, da bi OBČIMA PIRAN delo ostalo ena izmed temeljnih vrednot našega COMUME Dl PIRAMO skupnega sobivanja.
Iskreno spoštovanje dela občini Piran danes zagotavlja visoko raven socialne občutljivosti, medsebojne solidarnosti in gospodarske uspešnosti.
Ohranimo pomen delavca tudi na poti novega razvoja.
Županja Občine Piran Vojka Štular, prof.
Čare cittadine, stimati cittadini!
In occasione delta giornata dell’insurrezione contro Voccupatore e deli a festa internazionale del lavoro vorreifarvi i mieipiu ’ vivi auguri col desiderio che il lavoro rimanga uno dei valori principali della nostra coesistenza.
II rispetto sincero del lavoro garantisce al Comune di Pirano un alto livello della sensibilita’ sociale, della solidarieta’ reciproca e del successo economico.
Conserviamo pertanto il significato del lavoratore anche suita via del nuovo sviluppo.
Il Sindaco del Comune di Pirano Prof. Vojka Štular
Stran 5
BS fisjSpjl S
www.rumenestroni.com
INTERNAUTICA 2006 Veliko novosti
V toplih spomladanskih dneh, od 9. do 14. maja 2006, bo v Marini Portorož v organizaciji Studia 37 že 11. mednarodna navtična razstava INTENAUTICA 2006, kjer si bo mogoče ogledati navtične novosti domačih in najbolj znanih svetovnih proizvajalcev motornih jaht, športnih čolnov ter veliko dopolnilnih navtičnih programov, kakor tudi atraktivnih športnih dogodkov. Gre za eno največjih množično obiskanih prireditev v tem delu Evrope. Novinarska konferenca bo v četrtek, 20. aprila,ob 12. uri v prostorih Jahtnega kluba restavracije Marina Portorož.
BERNARDIN '
a!flELreEfri	I
Za prenos fotografije s CD, diskete, 1 Smart Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na „ fotografski papir
V/V/W,C| 5 p šili 05,50111/q v i c k! abjol |1 ah oratorij
E-maih f©t©qyickltiTb@ii@Lnet
GASSPAR
Drage občanke, cenjeni občani, prijatelji in poslovni partnerji. Želimo vam prijetne velikonočne ► in prvomajske praznike.
Kaj prinaša nova Pogodba o ustavi za Evropo?
Novejša Pogodba o ustavi za Evropo je bila podpisana 29.10. 2004 v Rimu, objavljena 16. 12. 2004 v Uradnem listu Evropske unije (Serija C št. 310). Pogodba ima 448 členov, 4 poglavja in kar nekaj dodatkov. Celotna v slovenščino prevedena knjiga ima 482 strani. O evropski pogodbi so nekaj več izvedeli tudi študenti FHŠ Koper. Informacije o vsebini pogodbe: http://europa.eu.int/constitution Brezplačna tel. številka: 00800 67891011
Robert Schuman oče Evropske Unije. Obeležje v Luksemburgu.
Preambula pogodbe: V veri, da namerava Evropa, ponovno združena po bridkih izkušnjah, napredovati po poti civilizacije, napredka in blaginje v dobro vseh svojih prebivalcev, tudi najšibkejših in najbolj prikrajšanih, da želi ostati celina, odprta za kulturo, znanje in družbeni napredek, in da želi poglobiti demokratičnost in preglednost njenega javnega življenja ter si prizadevati za mir, pravico in solidarnost v svetu, prepričani, odločeni, hvaležni so za svoje pooblaščence imenovali...(sledijo podpisi)... in se dogovorili o naslednjem:
1.	člen pogodbe govori, da se na podlagi volje državljanov in držav Evrope, da gradijo skupno prihodnost, s to ustavo ustanavlja Evropska unija, na katero države članice prenašajo pristojnosti za uresničevanje svojih skupnih ciljev. Unija je odprta za vse evropske države, ki upoštevajo njene vrednote in so predane njihovemu skupnemu uveljavljanju.
2.	člen govori o vrednotah. Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.
3.	člen govori o ciljih unije. Osnovni cilj Unije je krepitev miru, svojih vrednot in blaginje svojih narodov. Unija nudi svojim državljanom območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja in notranji trg s svobodno in neizkrivljeno konkurenco. Prizadeva si za trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen, za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanja kakovosti okolja. Bori se proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otrok.
4.	člen govori o temeljnih svoboščinah in nediskriminaciji. Unija znotraj svojih meja v skladu z Ustavo zagotavlja prost pretok oseb, storitev, blaga in kapitala ter svobodo ustanavljanja. Na področju uporabe pogodbenih določil je prepovedana
vsakršna diskriminacija na podlagi državljanstva.
5.	člen govori o odnosih med Unijo in državami članicami. Unija spoštuje enakost držav članic pred ustavo kot tudi njihovo nacionalno identiteto.
6.	člen govori o pravu Unije.
Ustava in pravo, ki ga sprejmejo institucije Unije pri izvrševanju	svojih
pristojnosti, sta nad pravom držav članic.
7.	člen: Unija je pravna oseba.
8.	člen - Simboli unije: zastava Unije predstavlja krog z 12
zlatimi zvezdami na modri podlagi. Himna Unije izvira iz Ode radosti iz Devete simfonije Ludvviga van Beethovna. Geslo Unije je Združeni v raznolikosti. Valuta Unije je evro. Dan Evrope se v vsej Uniji praznuje
9.	maja.
9.	člen govori o temeljnih pravicah. Unija priznava pravice, svoboščine in načela, vsebovana v Listini o temeljnih pravicah, ki tvori II. del Ustave. Unija pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
10.	člen opredeljuje državljanstvo Unije. Vsi državljani držav članic so državljani unije. Državljanstvo Unije se pridruži nacionalnemu državljanstvu in ga ne nadomešča. Državljani Unije imajo pravico prostega gibanja in prebivanja na območju držav članic, pravico voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah v državi članici, kjer prebivajo, pod enakimi pogoji kot državljani te države članice. Pravico do zaščite diplomatskih in konzularnih organov katere koli države članice pod enakimi pogoji...Pravico do naslavljanja peticije na Evropski parlament in obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic kot tudi na institucije in posvetovalne organe Unije v katerem koli jeziku Ustave in prejeti odgovor v istem jeziku.
11.	in 12. člen govorita o pristojnostih Unije. Za razmejitev pristojnosti Unije velja načelo prenosa pristojnosti Za izvajanje pristojnosti veljata načeli subsidiarnosti in sorazmernosti.
16. člen govori o skupni zunanji in varnostni politiki Unije, vključno s postopnim oblikovanjem skupne obrambne politike, ki lahko vodi do skupne obrambe. V tem duhu je v 28. členu Ustave predvideno tudi imenovanje zunanjega ministra Evropske unije.
19. člen navaja institucije Evropske unije:
-	Evropski parlament: Opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo, tudi funkcijo političnega nadzora. Voli predsednika Komisije in svojega predsednika.
-	Evropski svet: Opredeljuje splošne politične usmeritve in prioritete. Ne izvršuje zakonodajne funkcije. Sestavljajo ga voditelji držav ali vlad.
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva ^
..g,,	Ustanovitelj in izdajatelj:
primorski uMp
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija,
6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PIA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. ID DDV. SI59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE
Letna naročnina (za 12 številk) 2.400,00 SIT 10 EUR
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%.
Glavna sejna dvorana Evropskega parlamenta v Bruslju. Foto: Primorski utrip
Pri njegovem delu sodeluje minister za zunanje zadeve Unije.
-	Svet ministrov: Skupaj z Evropskim parlamentom opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo. Opravlja funkcijo politike in usklajevanja z Ustavo. Svet ministrov sestavlja po en predstavnik države članice na ministrski ravni (s pooblastilom).
-	Evropska komisija: Spodbuja splošni interes Unije in v ta namen sprejema ustrezne pobude. Skrbi za uporabo Ustave in ukrepov, ki jih institucije prejemajo na njeni podlagi. Nadzira uporabo prava Unije pod nadzorom Sodišča Evropske unije. Opravlja usklajevalno, izvršilno in upravno funkcijo. Mandat komisije je pet let.
-	Sodišče Evropske unije: Sestavljajo ga sodišče splošne pristojnosti in specializirana sodišča. Zagotavlja upoštevanje prava pri razlagi in uporabi ustave. Sodišče sestavlja po en sodnik iz vsake države članice. Sodišče EU odloča o tožbah, ki jih vloži država članica, institucija, fizična ali pravna oseba.
Minister za zunanje zadeve EU
28. člen ustavne pogodbe, ki pa še ni ratificirana, govori o imenovanju Ministra za zunanje zadeve Unije. Imenuje ga Evropski svet s kvalificirano večino in s soglasjem predsednika Evropske komisije. Minister za zunanje zadeve bo vodil skupno zunanjo in varnostno politiko Unije. Predseduje Svetu za zunanje zadeve.
32. člen govori o posvetovalnih organih (odborih). To so Odbor regij in Ekonomsko socialni odbor. Med drugimi institucijami in posvetovalnimi organi navaja Pogodba o evropski ustavi Evropsko centralno banko in Računsko sodišče. Evropska centralna banka skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami tvori Evropski sistem centralnih bank in vodijo denarno politiko Unije. Računsko sodišče je institucija Unije, ki opravlja revizijo v Uniji., torej revizijo vseh prihodkov in odhodkov Unije in skrbi za dobro finančno poslovanje. Člani banke so popolnoma neodvisni.
In še o pravnih aktih Unije: Evropski zakon je zakonodajni akt, ki se splošno uporablja. Zavezujoč je v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Evropske zakone in evropske okvirne zakone sprejemata Evropski parlament in Svet skupaj na podlagi predlogov Komisije po rednem zakonodajnem postopku. Če ti dve instituciji ne moreta sprejeti soglasja, tak akt ni sprejet. Zakone sprejema Evropski parlament Tako imenovane delegirane evropske Uredbe, na katere se ponekod izgovarjajo v nacionalnih državah, dopolnjujejo ali spreminjajo kakšne
nebistvene določbe evropskih zakonov ah okvirnih zakonov. Evropska uredba je akt, ki nima narave zakona, je pa nekakšna zavezujoča usmeritev za izvajanje zakona.
49.člen opredeljuje Evropskega varuha človekovih pravic, ki ga izvoli Evropski parlament.
Strogo o omejevanju konkurence
170.č!en govori o davkih. Nobena država članica ne sme uvajati takšnih notranjih davkov na izdelke drugih držav članic, s katerimi bi posredno zaščitila druge izdelke. To velja tudi za dajatve, trošarine itd.
Nova pogodba o ustavi EU čaka na ratifikacijo vseh članic
IV. poglavje, 447 člen, govori o ratifikaciji in začetku veljavnosti ustavne pogodbe. Ratificirana listina se deponira pri Vladi Republike Italije. Veljavnost pogodbe je predvidena s 1. 11. 2006, če so deponirane vse listine o ratifikaciji, sicer pa prvi dan drugega meseca, ki sledi deponiranju listine o ratifikaciji. Slovenija je med prvimi članicami ratificirala to novo pogodbo o ustavi, žal tega nista storili Francija in Nizozemska, zato je pogodba o ustavi EU še vedno le mrtva črka na papirju.
Je možen prostovoljni izstop iz Unije?
Da. O prostovoljnem izstopu iz Evropske unije govori 60. člen Pogodbe o Ustavi za Evropo. Vsaka država članica se lahko v skladu s svojimi ustavnimi določbami odloči za izstop iz O tem uradno obvesti Evropski svet.
Franc Krajnc
Naša urednica pred tablo z napisi Evropski parlament v vseh jezikih članic EU.
Plinski terminal V igri dve lokaciji. Rezervoar plina vŽavljah?
Odgovor italijanskega ministrstva za okolje in prostor
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je 16. marca 2006 poslal pismo italijanskemu ministru za okolje in prostor Alteru Matteoliju, v katerem je poudaril, da Slovenija in Italija delita skrb za Jadransko morje, kar sta potrdili tudi s podpisom Sporazuma o preprečevanju in ravnanju v primeru onesnaženja zaradi nesreč na morju na 14. rednem zasedanju pogodbenic Barcelonske konvencije novembra lani v Portorožu.
Ministra Matteolija je opozoril, da je slovenska javnost vznemirjena zaradi dejavnosti, povezanih z načrtovano gradnjo plinskega terminala v Italiji, v občutljivem ekosistemu skupnega zaprtega morskega zaliva. Prosil gaje za informacijo o resnosti namere gradnje plinskega terminala. Če je namera resna, pa je izrazil zahtevo po sodelovanju Slovenije v ustreznih postopkih v skladu z evropskim in mednarodnim pravom. Republiki Italiji smo v tem pismu torej sporočili, da želimo sodelovati v postopku presoje vplivov, v kolikor bo namera spoznana kot uraden projekt. Za proučitev vpliva od italijanske strani pričakujemo osnutek plana, okoljsko poročilo in ustrezno revizijo. Slovenijo zanima velikost, obseg, natančna lokacija za pobudo o planu ali programu, ter izvedba postopka celovite presoje vplivov na okolje.
3. aprila 2006 je ministrstvo za okolje in prostor prejelo s strani italijanskega ministrstva za okolje in prostor zajetno gradivo v italijanskem jeziku, ki predstavlja sintezo netehničnega dela projekta. Ministrstvo bo dokumentacijo proučilo v najkrajšem možnem času. Minister Janez Podobnik je po prejeti dokumentaciji dal izjavo za javnost. Služba za odnose z javnostmi Ministrstvo za okolje in prostor
Izjava Županje Občine Piran Vojke Štular
Za turistično in zeleno Občino Piran so načrti v zvezi z gradnjo plinskega terminala v Tržaškem zalivu popolnoma nesprejemljivi. Od slovenske vlade zahtevamo, naj sprejeme vse ukrepe, da se postopki umeščanja nevarnih plinskih terminalov v prostor nemudoma ustavijo.
Danes imamo na voljo številne druge, okolju veliko bolj prijazne oblike prenosa energije in razen velikanskih dobičkov energetskih koncernov ni prav nobenega razloga, da bi v Tržaški zaliv tlačili plinske terminale. Jekleni kolos, ki naj bi v neposredni bližini krajinskega parka praznil ledene plinske bombe je nesprejemljivo tveganje za okolje in ves morski ekosistem, hkrati pa bi izvedba tega načrta močno ogrozila obstoj turizma,
ki sodi med najpomembnejše
gospodarske panoge v Sloveniji-Privlačnost slovenske obale bi bila okrnjena do tiste mere, ko bi turistični razvojni potencial tega področja praktično izčrpan.
Čeprav pričakujemo in zahtevam0 takojšnjo opustitev vseh načrtov v zvezi s plinskimi terminali na tem območju, pa bi se morali zavedati, da smo zanje delno odgovorni tudi sami. Prav naša pretirana potrošnja in nesmotrno razsipavanj6 energije so gonilo potreb po iskanju novih načinov transporta energije. Naš6 nasprotovanje takšnim brutalnim projektom, kot je gradnja plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, bi s6 morala začeti že v lastnem gospodinjstvu-
mr
21. maja 2006 referendum v Črni Gori
Dokončni konec nekdanje Jugoslavije
Če se bodo Črnogorci na referendumu odločili za odhod iz državne skupnosti SČG bo to Pomenilo tudi konec nekdanje SFRJ.
Milo Dukanovič, predsednik črnogorske vlade, je tako kot mnogi drugi Črnogorci nadvse cenil Slobodana Miloševiča, vendar je hkrati pripravljal Črnogorce na dan, ko se bo treba odločiti za samostojno državo. Ta dan se bliskovito Približuje in zgodil se bo, bolj slučajno kot ne, 21. maja 2006, 70 dni po smrti nekdanjega srbskega in jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, ki si je (tudi s silo) prizadeval obdržati skupaj Jugoslavijo. Sloveniji je dovolil °dhod. Še več, preprečil je množičen napad na nanjo, kar mu je treba šteti v dobro. Dejstvo namreč je, da seje °d slovenskega plebiscita dalje, 25. Junija 1991, začel razpad nekdanje SFRJ, za katerega v Srbiji krivijo Slovenijo. Iz Jugoslavije je takrat odšla tudi Hrvaška, ki pa je hkrati izkazovala ambicije po delu BiH, kjer je potem nastala bratomorna v°jna z ogromnimi žrtvami. Še najbolj poceni jo je odnesla Makedonija. Na Kosovu pa še danes ne vemo kako bo.
Miloševiču je uspela ustanovitev tretje Jugoslavije - ZRJ, ki pa je kot mednarodno nepriznana državna tvorba životarila do 4. februarja 2003. Tako imenovana srbsko-crnogorska naveza, imenovana državna skupnost Srbija in Črna Gora (SČG), kije sledila, že zaradi nedorečene skupne ekonomske, Hskalne in carinske politike ni mogla dolgo vzdržati.
Referendum v Črni Gori je torej Pred v vrati. Evropska unija, ki se Je ob razpadu nekdanje SFRJ °bnašala povsem mlahavo in so morale intervenirati letalske sile ^ata, si kot kaže tudi sedaj ne želi mzpada SČG. Napada Srbije na rv°je črnogorske brate pred ® erendumum ali po njem, le ne bo. nana formula Javierja Solane glede etativno visokega 55-odstotnega raga referendumskih glasov, s r„a e,rimt je lahko dosežena na Smsitev neodvisnosti, spet kaže o, da Evropski uniji ni pogodu Jstv°’ da bo Balkan razpadel na ajhne državne prafaktorje. Na n°ncp se lahko zgodi še nekaj Pričakovanega: kosovsko-srbska
oj ucija-.
sko ne*<danje Jugoslavije, ki jo je raJ pol stoletja trdno držal skupaj ^arsal Josip Broz Tito, tako ne bo sdo ° ni^' st0 tisoče le grenki Kn;1111^1 na uepotrebne žrtve, na B^,n’ Srebrenico, Vukovar....
Romunnfoe£ioesedUP1-®°lgarij0in
^niVsrr.c;sr
J°na povabilo iz Bruslja.
Primerjajte svoje plače (v evrih)
Ker bomo v Sloveniji že če dobrih osem mesecev prejemali plače v evrih bi bilo koristno vedeti, ali bodo naše plače primerljive plačam na primer nemških delavcev. Najprej bo treba počakati za koliko (če sploh) bo poskočila vrednost evra julija letos, ko bo bodo evropski finančni eksperti določili novo (zares fiksno) menjalno vrednost evra, kajti potem bo politika tečaja v rokah evropske centralne banke.
Poglejmo kolikšna je mesečna plača delavcev v Nemčiji:
kuhar od 1334 do 2099 evrov
natakar od 1400 do 2500 evrov
negovalka v domu ostarelih od 1577 do 2480 evrov
medicinska sestra od 1751 do 2755 evrov
recepcionist od 1256 do 1960 evrov
sekretar/ka od 1740 do 2714 evrov
zidar od 1665 do 2620 evrov
delavka (pomočnica) v zobozdravstveni ambulanti od 1274 do 2005 evrov
novinar od 1700 do 2400 evrov
knjigovodja od 2232 do 3393 evrov
kadrovnik (personalni referent) od 2606 do 4101 evro
kontrolor od 2797 do 4400 evrov
programer (softvvare)od 2638 do 4150 evrov
gradbeni inženir od 2368 do 3725
projektni inženir od 3039 do 4781 evrov
vodja marketinga (marketing Manager) od 3635 do 5699 evrov
vodja obrata (proizvodnje) od 4950 do 7722 evrov
Kdo je odgovoren za morijo v Iraku?
9. aprila 2006 so minila tri leta odkar seje na veliko začela drama v Iraku. Na ta dan so namreč domačini s pomočjo Američanov zrušili velikanski kip tedanjega voditelja in absolutista Sadama Huseina, kar je predstavljalo tudi simbolični konec njegovega režima. Američani so pred tremi leti pod pretvezo, da ima Sadam Husein atomsko orožje, s katerim postaja nevaren za ves svet, s koalicijskimi partnerji Veliko Britanijo in drugimi marca 2003 napadli Irak in državo vsevprek bombardirali. Bile so strahotne žrtve tudi med nedolžnimi civilisti. Po neuradnih ocenah je umrlo najmanj 30.000 Iračanov (mnogo jih umre tudi danes zaradi eksplozij »človeških bomb«. Med ameriškimi vojaki je bilo doslej 1300 žrtev. Sicer pa ima Pentagon še velike rezerve, saj naj bi menda pred napadom na Irak naročil izdelavo kar 80.000 krst za svoje vojake, v katerih jih potem prepeljejo domov njihovim materam, ki seveda objokujejo svoje padle sinove in krivijo administracijo za nesmiselno vojno. Bush je neizprosen. Pove, da mladi vojaki (plačanci) opravljajo častno dejanje za varovanje svetovnega miru. Žrtve so menda postranska zadeva. Kritične mase umrlih Američanov v iraški moriji, kot je bil primer v Vietnamu, očitno še ni, zato bodo Američani ostali v Iraku še kar nekaj časa in vztrajali pri uvajanju svoje zahodne ameriške demokracije, česar pa to, sedaj že močno razdeljeno ljudstvo, prvič ne razume in očitno tudi ne sprejema. Irak j e pred razsulom, če ne že pred versko državljansko vojno. Sadamu Huseinu sodijo »neodvisni« sodniki. Grozi mu smrtna kazen.
Je na vrsti Iran?
Mnogi se sprašujejo, ali je po Iraku na vrsti Iran, kjer dejansko razvijajo jedrsko orožje, vendar, kot trdijo v Iranu, za miroljubne namene. Američani naj bi izvedli obsežen zračni napad in poskušali odstraniti »trmasto« iransko vodstvo. Če se bo to res zgodilo, bomo imeli še en pekel, tokrat na Daljnem vzhodu, razplamtel bi se svetovni terorizem, Islamisti bi se združili in maščevali, umrlo bi mnogo nedolžnih ljudi. Iran si je namreč nabral precej vojaških izkušenj v nekajletni vojni z Irakom, vendar bi po ocenah vojaških strokovnjakov padel že v nekaj dneh, kajti ameriški stil vojskovanja je neusmiljeni napad z zraka, kot je bil primer tudi v bivši Jugoslaviji. Vendar nobeno ozemlje ni osvobojeno, če naj ne stopi vojaška noga.
Iran je razvil moderno orožje, celo najhitrejše rakete za uničevanje vojaških ladij. Vojaško nadzira tudi tamkajšnjo morsko ožino Perzijski zaliv in Omanski zaliv. Država je zelo velika - njena površina znaša 1,6 milijona km2 in je 80 krat večji od Slovenije. Po štetju iz leta 1994 ima Iran 65,7 milijona prebivalcev ( tri krat več kot Irak), samo v glavnem mestu Teheranu jih živi 6,5 milijona. Največ, okoli 95 %, je šiitskih Muslimanov. Je tretja največja izvoznica nafte na svetu. Sosede Irana so Turčija, Armenija, Azerbajdžan, Turkmenistan, Afganistan, Pakistan, Irak, Kuvajt ter na drugi strani Perzjskega zaliva Saudova Arabija, Bahrajn, Katar, Oman (Združeni arabski Emirati). Iran obdaja tako rekoč ves muslimanski svet in nihče ne ve kaj bi se zgodilo, pa tudi ne ve se kako bi reagirala Rusija.
Minister dr. Rupel o prihodnosti diplomacije
ki gaj‘C')dr- RuPe,je 4. aprila v Ljubljani nagovoril udeležence mednarodnega študentskega seminarja o prihodnosti diplomacije, v druoačn^^1/0 P™štvo evropsko usmerjenih študentov AEGEE. Kot je povedal v svojem nagovoru, modema diplomacija deluje Minic_■Cm 0F°Jju in z drugačnimi sredstvi, kot je v preteklosti, zato se spreminja tudi narava dela sedanjih diplomatov.
£ razvojem II •	. P'vusidvniK.1 so mu neKuaj reaKejsi; zanje je bila tudi značilna precejšnja skrivnostnost m zaprtost.
Fihejša in h komunikacijskih tehnologij, ki so se predvsem razmahnile v zadnjih dveh desetletjih, pa je diplomacija postala Tudi zaradi‘f 1* *ransParentna- Mobilni telefoni, svetovni splet, videokonference so primeri orodij, ki so spremenili delo diplomacije, skrivali vn'f f^u-i*53 seveda zaradi vloge množičnih medijev, seje okrepil pomen javne diplomacije. “Namesto, da bi informacije enim na’m„ Je !,a Praksa v preteklosti, jih zdaj z javnostjo delimo, seveda z dolo SpremeMl ’ JS Povedal minister dr. Rupel.
in revne vehkp6 tUC*'	v katerem delujejo diplomati, je povedal minister dr. Rupel. Stare delitve na Zahod in Vzhod, bogate
alo seje število m! i’13'* j£ Postaiaj° zastarele. Mednarodni odnosi so postali bolj multilateralni, pove
raven; tudi takšna IdT t* ' !n na(*naci°nalmh organizacij. Države so nekatera področja dela prostovoljno prenesla na nadnacionalno
Prejeli smo
KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ KRŠI PREDPISE
Eno od konstitutivnih načel novinarske deontologije je, daje novinar dolžan ločevati informacijo od komentarja, kar avtor sestavka FK (najbrž se pod začetnicama skriva Franc Kranjc) pod naslovom Krajevna skupnost Portorož krši predpise, objavljenega v marčevski številki Primorskega utripa (PU), na polni črti krši, saj poročanje tako rekoč ves čas meša s komentiranjem. Naslovnikom je zato nemogoče izluščiti, kaj je resnično in kaj je subjektivno mnenje avtorja, ki piše v stilu »kaj si jaz o tej zadevi mislim«. To je pač primer zasebniškega tipa komuniciranja, ki ne temelji na vprašanjih skupnega referencialnega univerzuma komunicirajočih v skupnosti, temveč odslikava predvsem avtorjeve konstrukte in fantazme. Novinarski prispevki seveda ne morejo biti popolnoma objektivni, objektivnosti se lahko samo približujejo, kar se poskuša doseči predvsem z resnicoljubnostjo. Ta pojem pa se navezuje na moralna načela kot so poštenost, točnost, nepristranskost in ločitev dejstev od komentarja, česar pa v omenjenem prispevku, žal, skoraj ni mogoče najti. Za jasnost in nedvoumnost novinarskega prispevka j e nujno prav dosledno ločevanje dejstev in mnenj, kar j e FK popolnoma opustil. V svojem sestavku niti od daleč ni bil zmožen preseči človeških omejitev - ali jih vsaj prikriti - kakršne so pristranskost, predsodki, osebne zamere, srd, osebne ambicije ipd. FK-jev prispevek se v vseh pogledih oddaljuje tudi od uravnoteženega sporočanja, saj zavestno prezre vse tiste poglede - v tem primeru predstavnikov Krajevne skupnosti Portorož kot predmeta poročanja -, ki bi »zmotili« avtorjevo prikazovanje dejstev. Uravnoteženo sporočilo predstavlja namreč »vse strani zgodbe«, pri čemer je pomembna tudi pozornost posameznemu viru. FK se seveda napaja le pri enemu viru, izbere si zgolj eno plat medalje, potem pa, na podlagi lastnih predsodkov in omejitev vse skupaj popačeno interpretira. V imenu novinarske deontologije - vsestranskega, uravnoteženega, celovitega in razumljivega poročanja, predvsem pa poštenosti, se bomo zato omejili na navedbo argumentov, s katerimi Krajevna skupnost Portorož zavrača trditve Poročila nadzornega odbora (v nadaljevanju NO) občine Piran.
-	Očitek NO o nenamenski rabi sredstev, to je o porabi najemnin za dejavnost KS Portorož (dejavnost krajevne skupnosti Portorož pa je tudi izdajanje Portorožana!) je neutemeljena, saj ima podlago v 62. členu Statuta občine Piran, kateri izrecno določa, da se dejavnost krajevnih skupnosti financira s prihodki iz premoženja.
-	Ugotovitev, da naj bi bila Pravila KS Portorož z dne 30.4.2004 neveljavna, ker naj jih ne bi svetu občine Piran dostavili v potrditev, temelji na napačnem zaključku. Začasni upravitelj KS Portorož, gospod Ivan Dekleva, je pravila, ki jih je sam popravil, dne 5.5.2004 poslal občinski upravi, ki pa jih svetu občine Piran ni nikoli posredovala v potrditev (enako seje zgodilo pravilom vseh krajevnih skupnostih občine Piran; iskanje pravil po občinskih predalih pa, potem ko je NO izdal svoje poročilo, kolikor smo izvedeli, ni obrodilo sadov). Če je torej kdo odgovoren za »neveljavnost« pravil - in to vseh (!) krajevnih skupnosti -, gaje treba iskati drugje!
-	Ne drži niti ugotovitev, da naj bi KS Portorož zaposlovala sekretarja uredništva Portorožana; dela namreč opravlja pogodbeno in ne pa na podlagi delovno pravne zakonodaje.
Drži pa, da Statut občine Piran prepoveduje zaposlovanje v krajevnih skupnostih občine Piran, vendar je to določilo v neskladju z delovno pravno zakonodajo in pravili, ki urejajo status pravne osebe. Če so krajevne skupnosti samostojne pravne osebe (kar velja za vse krajevne skupnosti v občini Piran), če imajo premoženje, če nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in na svoj račun, pomeni, da lahko samostojno odločajo tudi o delovnih razmerjih. Gre torej za neskladje občinskega statuta z veljavno zakonodajo, za katero so odgovorne občinske strokovne službe.
-	Ugotovitev, da naj bi portoroška krajevna skupnost oddajala poslovne prostore brez javnega razpisa, ne drži: razpisi so bili objavljeni v časopisu Portorožan. Poročilo sicer navaja, da naj bi krajevna skupnost Portorož kršila predpise o javnih naročilih, vendar pa - kljub izrecni prošnji KS Portorož - NO nikoli ni eksplicitno navedel, kateri predpis naj bi bil kršen!
-	KS Portorož, kot, denimo, tudi na Občini Piran, uporablja mobilne telefone. Toda o načinu njihove uporabe je - na osnovi mnenja Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev RSlovenije, katerega j e krajevni skupnosti Portorož dostavil Urad za finance občine Piran, ki tudi vodi in opravlja vse računovodsko-knjigovodske storitve krajevnih skupnosti, za katerih zakonitost je tudi odgovoren in na podlagi navodil tega urada -svet KS Portorož 21. marca 2005 sprejel posebne sklepe, kar je pravno adekvatno pravilom.
-	Ne drži, da bi finančni načrt KS Portorož za leto 2006 ne bil usklajen s proračunom občine^ Piran. KS Portorož seje pri pripravi svojega finančnega načrta sklicevala na dopis Županje Občine Piran, profesor Vojke Štular, z dne 18.1.2006, številka 40302-3/2005-06, kije bil naslovljen vsem krajevnim skupnostim v občini Piran, iz katerega, v drugem odstavku, izhaja ugotovitev, »da je predlog finančnega načrta, ki jih prejemate iz proračuna po zneskih oz. prihodkih, ki jih prejemate iz proračuna sedaj usklajen «.
NO je bil z vsemi argumenti krajevne skupnosti Portorož, kajpak, seznanjen, saj so bili obširno obrazloženi v posredovanem Ugovoru na njegovo poročilo. NO ni upošteval niti enega od argumentov KS Portorož, čeprav je lahko vsakemu laiku jasno, da »nepravilnosti«, kijih NO očita krajevni skupnosti Portorož, temeljijo predvsem na napačnih (recimo j im kar tendencioznih) zaključkih, kot na primer temu, da naj bi bila krajevna skupnost Portorož kriva za občinsko uradniško malomarnost, zaradi katere pravila KS Portorož, kot tudi vseh ostalih krajevnih skupnosti, niso bila sprejeta na svetu občine Piran. S taksativnim naštevanjem zakonov in pravil (Kazenskega zakonika, Zakona o javnih naročilih, Zakona o izvrševanju proračuna, Zakona o medijih in še česa), ne da bi bil naveden konkreten člen (torej konkretna kršitev ali katerakoli okoliščina, ki bi kazala na kršitev), pa NO izkazuje predvsem svoje pravno neznanje oziroma nestrokovnost. Enako kot njegov predlog o odvzemu pooblastil predsednici sveta portoroške krajevne skupnosti.
V	postopku nadzora se je nadzornemu odboru zgodilo še nekaj nepravilnosti, ki jih le na kratko povzemamo. Tako j e NO zavrnil zahtevo nadziranega, to je KS Portorož, za izročitev dokumentov (običajnih ovadb), na podlagi katerih naj bi NO začel postopek in ki naj bi obremenjevali KS Portorož. V časih, ko se ima vsak, potem, ko seje do potankosti seznanil z obtožbami, pravico braniti, je NO svojo zavrnitev podkrepil s takšno razlago, kot je ta, da se je tako odločil »v korist KS Portorož«!
Nadzorni odbor je nadalje kršil tudi 5. odstavek 32. člena Zakona o lokalni samoupravi, ki pravi, daje delo nadzornega odbora javno. Javnost dela pomeni kontrolo delovanja oblastnih organov kot nujnemu in neizogibnemu pogoju vsake demokratične družbe. Predsednik NO pa je kar dvakrat - osebno, ob fizični asistenci vratarja občine Piran - onemogočil prisostvovanje sejam NO (bodisi zainteresiranim občanom bodisi, na drugi seji, tudi predstavniku sredstev javnega obveščanja). S tem je bil kršen: 5. odstavek 32. člena Zakona o lokalni samoupravi, 45. člen Statuta občine Piran, ki NO prav tako zavezuje k javnosti dela, kršenje bil tudi 2. odstavek 1. člena Poslovnika NO občine Piran, ki pravi, da se glede javnosti dela smiselno uporabljajo določbe Statuta občine Piran in Poslovnika občine Piran za občinski svet občine Piran. Oba navedena akta pa omogočata neovirano javno spremljanje sej.
V	NO pa so delovali tudi člani, ki so sami soodgovorni za kršenje predpisov v občini Piran. To se nanaša na g. Mlakarja, ki je vodilna in pooblaščena oseba podjetja Artes iz Portoroža. Artes je investitor gradnje stanovanjskega objekta ob Koprski cesti (dostop z Letoviške), katerega seje v javnosti prijel vzdevek »Močerad«. O tem objektu je prvi pisal časopis Portorožan (junij/julij 2005). V članku je opozoril na neskladnost zunanje oblike gradnje s prostorsko-kulturno-zgodovinskim izročilom portoroške arhitekture, oziroma na domnevne kršitve, kijih je, ko ni upoštevalo gradbenega dovoljena, pri gradnji naredilo podjetje Artes. O »Močeradu« so nato pisali tudi drugi časopisi, kot npr. dnevnik Finance dne 21.7.2005, ki, zaradi domnevne kršitve predpisov, podjetju Artes ni bil naklonjen.
Ali lahko takšna oseba sodi o tem, kaj je pravilno in kaj ni, ali je moralno, da nekdo kije sam odgovoren za kršenje predpisov, odloča o kršitvah koga drugega? Razen tega je v očitni koliziji interesov, saj je osebno zainteresiran (nekako tako kot pisec sestavka FK) za očrnitev podobe krajevne skupnosti Portorož, zato bi ga NO moral izločiti iz odločanja. Pa ga seveda ni, celo več, sam je soavtor poročila NO.
Vse to so jasni kazatelji, daje bil NO politično sredstvo, kar se v naši polpretekli zgodovini, žal, ni zgodilo redko, za diskreditiranje nevšečnega vodstva krajevne skupnosti Portorož.
Predsednica sveta KS Portorož Nada Kozina
K
V Marezigah slovesno odprli prenovljeno dvorano
Marezigah so 25. marca slovesno odprli prenovljeno dvorano v domu krajevne skupnosti, samo slovesnost pa so združili z materinskim dnevom, ki so ga obeležili nastopi društev, ki delujejo v KS in v župniji Marezige. Ključe dvorane je predsedniku KS Alenu Babiču predal koprski župan Boris Popovič. V svojem govoru je spomnil na visoke obletnice, kijih bodo letos praznovali v Marezigah, in sicer 85. obletnico Marežganskega upora, 100. obletnico Pihalnega orkestra Marezige, 35 let pa bodo slavili tudi gasilci iz Babičev, ki jim bo občina ob tej priložnosti podarila 30 milijonov vredno gasilsko vozilo. Povedal je tudi, da bo občina letošnji občinski praznik 15. maj proslavila s slavnostno sejo in podelitvijo nagrad in priznanj v obnovljeni dvorani v Marezigah, za katero so odšteli več kot 50 milijonov tolarjev in je zdaj v njej prostora za 450 sedežev, na tribuni pa še za dodatnih 80. Sicer pa je župan spomnil na izredno razvojno naravnanost občine, kar občutijo v njenem slehernem delu. Naložbam v marežgansko KS iz minulih let, kot je na primer, prenovljena cesta proti Sabadinom in Škrgatom, vaški dom v Babičih, lanski začetek gradnje nove vaške hiše v Montinjanu in prenova ceste Truške - Trsek, ki se izvaja po etapah in se bo nadaljevala tudi v prihodnjih letih, se bodo pridružile nove naložbe. Prihodnje leto bodo nadaljevali s popravilom ceste Marezige - Kavaliči, uredili bodo prireditveni prostor v Trseku in dokončali prostore stare šole v Truškah. Nadaljevali bodo tudi s projektom CRPOV, že letos pa bodo za hišo od Sardinca v Loparju zagotovili še dodatnih pet milijonov tolarjev za restavriranje muzejskega eksponata - za naj starejšo mlatilnico v Sloveniji, ki bo tudi stalno razstavljena.
Koprski župan Boris Popovič se v govoru ni mogel izogniti zadnjim poskusom razbitja Mestne občine Koper. »Ko smo bili prepričani, daje poskusov razbitja enotne Mestne občine Koper, v kateri želi živeti večina njenih prebivalcev, kar smo vsi že dvakrat in pred dvema mesecema v Ankaranu in v Hrvatinih tudi tretjič, potrdili na referendumu, pa se prav v teh dneh spet prizadevajo nekateri tako uspešno občino razbiti. Seveda gre spet za vedno iste posameznike, ki jih nikakor ne zanima dobrobit prebivalk in prebivalcev, ampak sledijo zgolj in samo osebnim interesom - interesom, ki jih lahko strnemo pod znani rek: Deli in vladaj! In ko so ti posamezniki ugotovili, da jim ne bo Mestne občine Koper uspelo razbiti niti s formulo delitve občine, še manj pa z izločitvijo njenih vitalnih delov, zdaj ponujajo neko novo formulo - nekakšno združenje manjših, seveda oslabljenih občin, ki naj bi nadomestile uspešno, enotno in močno Mestno občino Koper«, je rekel in dodal :«Ne bojim uspelo.« Napovedal je, da se bodo prebivalci Mestne občine Koper tudi tokrat uspešno uprli in obdržali občino enotno. «Ne samo zaradi spomina na preteklost, ampak predvsem zaradi sedanjosti in prihodnosti naših otrok in vnukov,« je rekel koprski župan Boris Popovič. Slovesnosti v Marezigah seje poleg številnih krajanov in predstavnikov občine, udeležil tudi častni občan Mestne občine Koper Miro Kocjan.
V Kopru obnavljajo ceste
Poleg večjih naložb kot sta gradnja ceste na Markov hrib in severna obvoznica, v Mestni občini Koper obnavljajo in urejujejo tudi krajše odseke nekaterih cest, nekatere naložbe pa so sklenili prav v minulih dneh. Podjetje Grafi st je tako končalo z obnovo cestišča in z odvodnjavanjem 250 metrskega odseka lokalne ceste Ankaran - Sv. Brida, za kar je koprska občina namenila dobrih devet milj ionov tolaijev. Cestišče so obnovili tudi na 200-metrskem odseku lokalne ceste Sirči - Belvedur, kar je občino stalo dobrih 11 milijonov tolarjev. Končali so tudi z dobrih 13 milijonov tolarjev vredno naložbo obnove vozišča in sanacije lokalne ceste Babiči - Boršt, v dolžini 260 metrov.
Vozišče so obnovili tudi na 280 metrskem odseku lokalne ceste Marezige -Trsek, za kar so namenili dobrih 12 milijonov tolarjev.
Izvajalec del, podjetje Grakom iz Izole, je ta teden zaključilo s 5,5 milijona tolarjev vredno naložbo obnove vozišča in z odvodnjavanj em dostopne poti Potok - Kavaliči v dolžini 520 metrov.
Trenutno pa so v Mestni občini Koper v teku naslednje investicije: Podjetje Kladnik Co. Koper ureja pešpot v Olmu, na Oljčni poti in na Ulici Generala Devičnika zamenjujejo betonske tlake z novimi in polagajo kabel za bodočo razsvetljavo. Dobrih pet milijonov tolarjev vredno investicijo naj bi zaključili v 45 dneh.
V	podpisuje tudi pogodba za sanacijo dela cestišča lokalne ceste odseka Šmarje - Puče, v dolžini 230 metrov, izvajalec 14,5 milijona tolarjev vredne naložbe je Albert Godina s.p.
Urejajo tudi dostopno pot do pokopališča v Hrastovljah v dolžini 300 metrov. Dobrih pet milijonov tolarjev vredno investicijo izvaja Grafist.
V	tem tednu bodo v Mestni občini Koper objavili razpis za ureditev pločnika v Škofijah (od dvorane do cerkve), za katerega bodo namenili 10 milijonov tolarjev, in razpis za ureditev cestišča in odvodnjavanja med hišami v naselju Škofije III. Ocenjena vrednost omenjene naložbe je 10 milijonov tolarjev.
V	fazi projektiranja pa je preplastitev Ceste Marežganskega upora v Šalari in ureditev kolesarske steze na desni strani Marežganske ceste v Šalari na 450 metrskem odseku od križišča pri Cimosu do mostička pri Emoncu.
V	izolskem turizmu veliko privlačnih posebnosti
Predstavniki izolske občine in turističnega gospodarstva so na novinarski konferenci (12. 4.) v Hotelu Marina ocenili lansko turistično sezono kot zmerno dobro. Zabeležili so 416.000 turističnih prenočitev.
Na letošnjo turistično sezono se pripravljajo z veliko značilnimi zanimivimi domačimi prireditvami, posodobitvami, novogradnjami in tudi specifično ponudbo. Novost je kartica za domače turiste z veljavnostjo treh mesecev in jo bodo začeli prodajati 1. julija v Turistično informativnem centru po 26 evrov. Za ta denar bo mogoče dobiti 4 obroke in brezplačno parkirnino za en dan en avtomobil. Obroke bo mogoče koristiti od 16.00 do 18.00 ure, ravno prav za kopalce, ki se takrat ponavadi odpravljajo s plaže. Kot je povedal Alojz Pečan so lani v Izoli zabeležili 416.000 turističnih prenočitev, sezona je bila kljub slabemu vremenu dobra, veliko je prenovljenih gostinskih lokalov. Obiskali oziroma sodelovali so na 14 sejmih, na katerih so predstavili Izolo. »Naša prednost je »mehki turizem« z veliko pridiha domačnosti in specifične ponudbe, s katero je postala Izola znana turistična destinacija«, je povedal Pečan.
Precej je novosti: prostor dobi nova ribja tržnica, pri vhodu na carinski pomol (izolski morski mejni prehod bo s schengenom ukinjen) bodo uredili najmanjši ribiški muzej na svetu. Potem ko so predstavili tudi načrte o letošnjih naložbah (v Hotelu Delfin in Hotelih Simonov zaliv) sta županja Breda Pečan in predsednica Sveta KS Staro mesto Nadja Flego v parku na Svetilniku posadili mladi bor.
Močan udarec po oljkarjih
Predlagani izračun katastrskega dohodka na hektar oljčnega nasada z 2,5 -kratnikom je skoraj šokiral slovenske oljkarje.
Na sestanku predsednikov oljkarskih društev Slovenije v občinski palači v Piranu, 14. marca, so se dogovorili o vložitvi amandmaja k zakonu o dohodnini: »V prvem, drugem in četrtem odstavku 45. b člena se beseda plantažnih nadomesti z besedo ekstenzivnih«. Namreč drugi odstavek tega člena pravi, da se za določitev davčne osnove za proizvodnjo vina upošteva katastrski dohodek vinograda, povečan za trikrat, za proizvodnjo oljčnega olja pa katastrski dohodek plantažnega sadovnjaka, povečan za dvainpolkrat..
Amandma bo v parlamentarno proceduro vložila poslanska skupina DeSUS, dr. Vasja Klavora, amandma pa je že sprejel tudi predsednik Odbora za kmetijstvo, poslanec Alojz Sok.
Zveza oljkarskih društev Slovenije -Društvo oljkarjev slovenske^ Istre (DOSI), Društvo oljkarjev Štorta Piran, Društvo oljkarjev Brda-Dobrovo in Goriško oljkarsko društvo Šempeter pri Gorici (v zvezo se bo vključilo tudi Društvo registriranih pridelovalcev in predelovalcev oljk Slovenije), ki sicer formalno še ni registrirana, ima pa ustrezne sklepe skupščin društev o ustanovitvi, je 4. aprila v prostorih KZ Agraria v Kopru sklicala novinarsko konferenco, na kateri so predstavili informacije o pobudi društev za vložitev amandmaja k predlogu spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini, ki ga bo DZ sprejemal po hitrem postopku in podala tudi poročilo o delu in načrtih društev.
Spremembe zakona, če bodo sprejete, so lahko usodne za nadaljnji razvoj oljkarstva, saj je predlagan 2,5 -kratnik za izračun katastrskega dohodka na hektar oljčnega nasada nesprejemljiv. To bi praktično pomenilo, da bi pridelovalec oljk, če bi bilo olje po 2000 SIT, že v letu 2006 za hektar oljčnega nasada dobil od Davčnega urada obvestilo, da njegov letni katastrski dohodek znaša 1.615.250 SIT, če pa bi ta izračun temeljil na ugotovljeni ceni Kmetijsko gozdarske zbornice iz leta 2001 za liter 2500 SIT, bi bil katastrski dohodek, ki ga je treba vnesti v obrazec za dohodnino, še višji, celo do 1,9 milijona. Namreč na enem hektarju lahko raste okoli 300 oljk in bi dohodek pridelovalca lahko znašal (če bi prodal vse olje po 2500 SIT za liter) 2,1 milijona SIT. Če bi upoštevali materialne stroške in delo, je to čista izguba! Že sedaj se tudi dogaja, da nekateri oljkarji ne morejo prodati vsega svojega pridelanega olja, niti po ceni 2000 SIT. Mladi nasadi, slaba letina, oljčna muha, zmrzal, bodo verjetno predmet pogajanj z državo za znižanje ali oprostitve davščin.
Skok v višji dohodninski razred
Če prejema oljkar tudi pokojnino in ima hektar oljčnika, bi skočil v drugi ali celo tretji dohodninski razred na dohodninski lestivici z obdavčitvijo dohodka od 33 do 38%. Predsednik DOSI Dino Pucer je na novinarski konferenci povedal, da mu je bil doslej ugotovljen katastrski dohodek (za nekaj manj kot hektar zemljišča) v znesku 75-80 tisoč SIT. Po novem izračunu bi mu Davčni urad ugotovil okoli milijon tolarjev letnega katastrskega dohodka. Razlike so več kot očitne.
Besedilo zakona je določeno
Vlada Republike Slovenije je že določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini s predlogom, da ga Državni zbor sprejme po skrajšanem postopku., saj da gre za manj zahtevne
Novinarska konferenca predstavnikov oljkarskih društev in kmetijske pospeševalne službe v Kopru. FOTO: FK-Primorski utrip.
spremembe. S predlogom zakona se zavezancem za dohodke iz dejavnosti proizvodnje vina in oljčnega olja iz lastnega pridelka omogoča, da davčno osnovo iz svoje dejavnosti določijo na podlagi katastrskega dohodka vinogradov in plantažnih nasadov, s katerih se pridelek grozdja oziroma oljk uporabi za lastno proizvodnjo vina oziroma oljčnega olja. Poanta j e v tem, da se vgrajuje tudi dodatni potencialni dohodek od proizvodnje vina oziroma oljčnega olja. V primeru izbire take davčne osnove se katastrski dohodek takih nasadov izvzame iz obdavčitve v okviru osnovne kmetijske dejavnosti.
Zastareli kataster
V Slovenski Istri naj bi po splošnih ocenah, pridelali okoli 450 ton oljčnega olja. Za pridobivanje morebitnih subvencij iz evropskih skladov je sicer prijavljena proizvodnja 400 ton olja, resnično ugotovljenih prijav s strani torkljarjev pa je manj kot 10%, torej okoli 30 ton oljčnega olja. Velikostna struktura proizvajalcev oljčnega olja, od katere nihče ne obdeluje površine, ki ni večja od 4,5 hektara in tako ne presega skupnega letnega prometa 6 milijonov SIT, je zelo slaba. Večini oljkarjev in vinogradnikov predstavlja vodenje knjigovodstva veliko administrativno breme, kakor tudi ugotavljanje normiranih odhodkov.
Oljčniki so že fotografirani
Orto-foto posnetki oljčnih nasadov še ne pomenijo, da je v Sloveniji urejen tudi kataster. Vse dokler to ne bo urejeno pa verjetno ni mogoče kar tako na pamet zaračunavati davščin za vsako oljko, ki raste v kakšnem grmovju. Res pa je, da je vsak kmetijski proizvajalec, torej tudi oljkar, dolžan prijaviti svoje oljke, sicer bo lahko tudi kaznovan! V predlogu zakona namreč tudi stoji, da bodo zavezanci morali parcelne številke zemljišč, za katera se bo uporabljal koeficient za preračun katastrskega dohodka, davčnemu uradu posebej poročati za ta namen. Veliko je namreč zemljišč z mladimi nasadi oljk, ki so v katastru zabeležena ali kot njive, travniki ali gozdovi.
Bodo opuščali oljčnike?
Skorajda ni treba ugibati kaj se bo v tem primeru zgodilo. Lastniki zemljišč bodo opuščali ali celo posekali oljčne nasade, to pa je v velikem nasprotju z dolgoletnimi prizadevanji vseh tukajšnjih kmetijskih svetovalnih služb za razvoj oljkarstva, zdrave prehrane, mediteranski izgled krajine, kije prava posebnost, oživljanje starih sort oljk, tovrstne kulinarike, turizem
vinogradnikom, ki so hkrati vinaiji in pridelovalcem oljk, ki so hkrati oljarji, da tudi določajo davčno osnovo na podlagi katastrskega dohodka, vendar tako, da se prek povečanja katastrskega dohodka vinogradov in plantažnih sadovnjakov omogoči na primeren način tudi obdavčitev dohodka od dodane vrednosti predelave grozdja oziroma oljčnega olja. Dodane vrednosti torej. To pa je lahko zelo subjektivna ocena. Bistvene rešitve zakona so torej takšne, da se predlaga možnost, da se dohodek od proizvodnje oljčnega olja iz lastnega pridelka oljk, ki se prodaja, ugotavlja kot katastrski dohodek plantažnega sadovnjaka na zemljišču, na katerem se pridelajo oljke, ki se predelajo v olje, poveča za 2,5 krat. Zanimivo, da je primorski del Slovenije, kar se kmetijstva tiče, tako najbolj kaznovan.
itd., so opozorili na novinarski konferenci.
Opredeliti oljčnik kot samostojno katastrsko kulturo
Predvideni predsednik Zveze oljkarskih društev Slovenije Bruno Podveršič, predsedniki oljkarskih društev Elizij Prinčič, Miha Lipušček, Dino Pucer in Atilio Radojkovic menijo, da bi morali pri razdelitvi katastrske kulture v Sloveniji opredeliti oljčnik kot samostojno katastrsko kulturo, saj oljčnih nasadov ne moremo primerjati na primer s plantažnimi sadovnjaki, kar tako navržen mnogokratnik za izračun dohodka oziroma dohodnine pa kaže na nepoznavanje te dejavnosti, nenaklonjenost do pridelovalcev i° geografskega okolja, poseg \ ekonomski in pravni položaj pridelovalcev.
V vzorčnem oljčniku posadili štorto
Oljkarsko društvo Piran je e*os kupilo 100 sadik oljke vrste štorta, od katerih jih bo nekaj raslo tudi v uradnem vzorčnem oljčniku Občine P!ran na Forma vivi.
Predsednik oljkarskega društva Štorta Piran Atilio Radojkovič in tajnik društva Benjamin Ličer sta v soboto,
. aprila, po seji skupščine, ki Je bila kar med oljkami in po delovni akciji obrezovanju slar'h oljk, akcije se udeležila tudi županja Vojka Štular, ob skrbnem opazovanju strokovnjakov za oijkarstvo,
Posadila mlado štorto, s eimer je društvo, ki je Prevzelo skrb za vzorčni °Ufnik, popestrilo sestavo avtohtonih piranskih sort, ki dajejo odlično olje za protokolarne namene. Več o načrtih oljkarskih društev v naslednji številki. FOTO: Primorski utrip.

Letala spet pristajajo
Sečoveljsko letališče Aerodrom Portorož so ponovno odprli za promet 7. aprila 2006, potem, ko so v času od t- 3. do 6. 4. opravili nujna dela; preplastili obstoječo 1200 metrsko vzletno in pristajalno stezo, platformo (manevrsko površino) ter zamenjali osvetlitev. Letališke steze iz znanih razlogov (krajinski park) niso podaljšali (predvideno je bilo 200 m). Sredstva 270 milijonov tolarjev za prenovo so zagotovili lastniki. Na letališču nas J® prijazno sprejel vodja izmene Rudi Kolenc in nam omogočili fotografiranje pristanka in vzleta letal ter nam Pojasnil nekatere strokovne in tehnične izraze. Direktor letališča j e Ljubo Milič. V letališkem deluje zaposlenih y delavcev, poleg njih pa so še zaposleni delavci kontrole letenja, meteorološke službe, carine, mejne policije ter pogodbeni varnostniki. Letališče se bo že v letu 2007 znašlo v strožjem schengenskem režimu na zunanji
Spomladanska čistilna akcija kot kaže uspela
Na Forma vivi so smeti Pobirali člani
dn°“1LtilcuIturnega
nri^a Portorož, ki se na za v
na teniškem Marine
N"
„J n . roz omajske praznike šotoru
fclšču marine
' ortorož. Več o uspešni ganski čistilni akciji organizaciji Občine
*tevV naSlednjl
veliki ognjemet
luristično združenje Portorož, g.i.z, prireja v nedeljo, 16.4.2006, na centralni ploščadi v Portorožu velikonočno prireditev z nazivom ‘ VELIKA NOČ V PORTOROŽU” z zaključnim, Hlikim OGNJEMETOM ob 21.00. Program:
ob 16.00 uri: glasbeni program z DJ Tito, ob 17.00 uri glasbeni nastop Duo Rosana in Vili ob 18.00 uri nastop glasbene skupine B. Boys Orchestra od 19.00 do 21.00 ure nastop Dua Rosana in Vili ter DJ Tito ob 21.00 - VELIKI OGNJEMET
SOCIALNI
demokrati
SOCIALDEMOCRATICI
Spoštovane občanke in občani!
prad nami je j Praznični trojček -127. april - dan upora ■ raaj - mednarodni I Praznik dela, in drugo leto Slovenije v Evropski skupnosti.
J *skreno čestitamo in vam voščimo Prijetno praznovanje ter čimbolj pogumen Pogled v prihodnosti
V izolskem turizmu veliko privlačnih posebnosti
Predstavniki izolske občine in turističnega gospodarstva so na novinarski konferenci (12.4.) v Hotelu Marina ocenili lansko turistično sezono kot zmerno dobro. Zabeležili so 416.000 turističnih prenočitev.
Na letošnjo turistično sezono se pripravljajo z veliko značilnimi zanimivimi domačimi prireditvami, posodobitvami, novogradnjami in tudi specifično ponudbo. Novost je kartica za domače turiste z veljavnostjo treh mesecev in jo bodo začeli prodajati 1. julija v Turistično informativnem centru po 26 evrov. Za ta denar bo mogoče dobiti 4 obroke in brezplačno parkirnino za en dan en avtomobil. Obroke bo mogoče koristiti od 16.00 do 18.00 ure, ravno prav za kopalce, ki se takrat ponavadi odpravljajo s plaže. Kot je povedal Alojz Pečan so lani v Izoli zabeležili 416.000 turističnih prenočitev, sezona je bila kljub slabemu vremenu dobra, veliko je prenovljenih gostinskih lokalov. Obiskali oziroma sodelovali so na 14 sejmih, na katerih so predstavili Izolo. »Naša prednost je »mehki turizem« z veliko pridiha domačnosti in specifične ponudbe, s katero je postala Izola znana turistična destinacija«, je povedal Pečan.
Precej j e novosti: prostor dobi nova ribj a tržnica, pri vhodu na carinski pomol (izolski morski mejni prehod bo s schengenom ukinjen) bodo uredili najmanjši ribiški muzej na svetu. Potem ko so predstavili tudi načrte o letošnjih naložbah (v Hotelu Delfin in Hotelih Simonov zaliv) sta županja Breda Pečan in predsednica Sveta KS Staro mesto Nadja Flego v parku na Svetilniku posadili mladi bor.


SPLOŠNA PLOVBA
Podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu d.o.o. International Shipping and Chartering Ud.
Portorož, Slovenija www.splosnaplovba.com
Solinarski festival kot butična ponudba
Letošnji (že četrti po vrsti) Solinarski festival - Festival dei salinai bo, kot so povedali na novinarski konferenci v Avditoriju, še bolj zanimiv in pester. Zahvaljujoč naravi, okolju in vrednotah, ki jih gojijo solinarji ob pobiranju belih kristalov ter s pomočjo vseh, ki sodelujejo, postaja solinarski festival specifična in najbolj avtentična ter mikavna butična ponudba v piranski občini. Ni cilj. da bi v soline z več kot 700-letno tradicijo privabljali množice. Program je zasnovan v dveh delih; spomladanski del na praznik sv. Jurija, ko solinarji odhajajo v soline, (22. in 23. aprila, tudi s prireditvijo na Tartinijevem trgu) in ob zaključku solinarske sezone (26. in 27. avgusta). V okviru festivala bo 8. julija v Sečovljah v organizaciji TD Taperin Solinarska šagra.
Program in novosti letošnjega festivala so predstavili:
Patri k Greblo, direktor Avditorija Portorož
Milica Maslo, predstojnica urada za družbene dejavnosti na Občini Piran Irena Dolinšek, vodja projekta
Alojz Juijec, direktor Soline, pridelava soli d..o.o. kot glavni pokrovitelj in soorganizator Konference so se udeležili tudi Fulvia Zudič v imenu Solinarske družine Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran, predstavnice Društva Faros Univerze za tretje življenjsko obdobje Piran, predstavniki dražbe za varovanje Varnost Maribor - Discret d.o.o. Portorož, direktor Pomorskega muzeja S. M. Piran, Društvo Oradcla, župnik Župnije Sečovlje in Zorko Bajc iz piranske župnije, predstavnica KTD Čikole Čakole. Ingrid Mahnič iz Društva vinarjev in vinogradnikov Slovenske Istre in Fotoklub Portorož. Kar nekaj sodelujočih pri tržnici in kulturnem oz. spremljevalnem programu - teh je skupaj 14 - pa se je opravičilo.Program preberite na strani 11.
Tržnica na Tartinijevem trgu v Piranu in v solinah, kjer se bo predstavilo 14 društev, združenj in posameznikov, med njimi bodo prvič: Turistično društvo Solinar Strunjan, Združenje Obalnih kreativcev, Društvo za zdravje in varstvo pri delu ter koristno izrabo prostega časa Koper, Društvo za zdravje srca in oživlja - podružnica za Slovensko Istro in Društvo vinarjev in vinogradnikov Slovenske Istre Piran.
Namestitev solinarske družine v solinarske hiše: v nedeljo. 23.4. bodo predstavniki Solinarske družine (Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran) v Piranu pripovedovali, kakšno je bilo življenje in delo solinarjev nekoč. Simbolično se bodo preselili v eno od neobnovljenih solinarskih hiš v solinah / in pri tem jih bodo lahko spremljali le novinarji /.
Pri procesiji Sv. Jurija sodeluje letos prvič koprski škof Metod Pirih, ki bo blagoslovil delno odprto stolno cerkev Sv. Jurija. Procesiji bo prisostvovalo tudi 50 gasilcev s Cola. Še bolj bogato kot lansko leto bodo okrasili ulico IX. Korpusa med Tartinijevim trgom in stolnico. Predpremiera filma »SOL SE DELA POZIMI«, produkcija RTV Slovenija.
Unicefove Solinarke: na stojnicah bodo obiskovalci lahko kupili punčke - solinarke, ki jih izdelujejo člani Društva Faros Univerze za tretje življenjsko obdobje Piran. Izkupiček od prodaje gre Unicefu.
Karavana soli bo v nedeljo, 27. avgusta. Simbolno bo povezala sečoveljske in strunjanske soline. Dopoldne bo sveta maša pred cerkvijo Sv. Jerneja v Seči z blagoslovom soli. sledila bo delitev soli in nato bo karavana krenila na pot: od Seče, v Novo vas, Lucijo, Portorož in zaključila delitev soli v Strunjanu.
SIMPLY CLEVER
Porsche Koper, Ankaranska 10, Koper, tel.: 05 611 65 03
PO PRAVICO V EVROPSKI PARLAMENT
Zamejski Slovenci so z nastopom v Bruslju internacionalizirali manjšinska vprašanja
Evropski parlament s sedežem v Bruslju je 28. marca 2006 obiskala močna delegacija Slovenske manjšinske koordinacije SLOMAK, ki združuje sedem krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem in tam predala posebno listino, s katero so problematiko zamejskih Slovencev v bistvu internacionalizirali.
Dogajanja smo spremljali tudi novinarji iz Primorskega utripa, obiskali pa smo tudi zgodovinski kraj zadnje Napoleonove bitke Waterloo in Luksemburg.
Predaja posebne listine Slovenske manjšinske koordinacije SLOMAK 28.3.2006, v Evropskem parlamentu v Bruslju.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Evropski parlament v Bruslju, kjer vihra tudi slovenska zastava.
IW«77
izian-t
Rudi Pavšič
Potrebujemo dobro notranjo in medsebojno organiziranost
»Pozdravljam vas v našem skupnem domu, na sedežu Evropskega parlamenta, ki predstavlja demokratično voljo milijonov Evropejcev, da živimo v miru in sožitju, v medsebojnem spoštovanju in s skupno vizijo za boljšo in perspektivnejšo bodočnost.
Slovenska manjšinska koordinacija SLOMAK združuje sedem krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Te so: Zveza Slovencev na Madžarskem, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, Društvo člen 7 z avstrijske Štajerske, Narodni svet koroških Slovencev s Koroške, Zveza slovenskih organizacij s Koroške, Svet slovenskih organizacij iz Furlanije Julijske krajine ter Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ki deluje med Slovenci v Italiji.
Čas izredno hitrih integracijskih procesov zahteva tudi od slovenskih narodnih manjšin primerne pristope in odgovore. Poiskati moramo vse poti, ki vodijo k sožitju in sodelovanju med narodi. V tem smislu potrebujemo dobro notranjo in medsebojno organiziranost ter zastopanost, da bomo lahko uresničili zastavljene načrte in cilje. V ta namen smo ustanovili koordinacijsko omizje, ki deluje kot predstavništvo slovenskih manjšin iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Manjšinska koordinacija nam omogoča, da izdelamo razvojne strategije za uveljavitev slovenske kulture in jezika. Koordinacijsko omizje naj torej postane trajni posrednik naših hotenj in potreb v odnosu do vseh sogovornikov, tako v državi, kjer živimo, kakor tudi v širšem prostoru. Okvirna konvencija Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin in Evropska listina za regionalne in manjšinske jezike zagotavljata našim skupnostim novo mednarodno dimenzijo zaščite«, je med drugim poudaril Rudi Pavšič.
Boris Pahor
Poziv za zaščito jezikov in manjšin
»V čast si štejem, da lahko nastopim pred tako pomembnim forumom v imenu slovenskih skupnosti, ki živijo onkraj mej slovenske države. Vendar mi dovolite, da kot slovenski pisatelj iz Trsta prikažem naš položaj začenši z mestom ob motju, kjer živimo vsaj od Karla Velikega dalje. V knjigi, ki sta jo napisala Angela Ara in Claudio Magris -Trieste un’identita’ da frontiere - je govor o mestu dveh duš. Eno poglavje ima celo naslov La doppia anima - dvojna duša - kjer italijansko in slovensko prebivalstvo živita v mestu skupaj dvanajst stoletij. Italijanski del je večinski, manjšo številčnost pa slovenski del kompenzira s svojim zaledjem, ki se začenja že v predmestjih in se razteza do Julijskih Alp in čez. Žal j e to območje, četrt Slovenije, po prvi svetovni vojni pripadalo italijanskemu kraljestvu - in kar je bilo usodno, bilo je na razpolago fašističnemu režimu, ki ni samo uničil cvetočega slovenskega gospodarstva. Ampak požgal kulturne domove, prepovedal slovenske šole, dmštva, tisk, rabo slovenskega jezika v javnosti, spremenil krstna imena in priimke v italijansko obliko.
Zdaj se seveda narodna skupnost razvija normalno. Težave imamo sicer z uveljavljanjem pravic našega jezika v javnosti in drugih pravic, ki nam jih zagotavljajo mednarodni sporazumi; Osimski sporazum in zaščitni zakon. V prvi vrsti gre za rešitev jezika, kar pomeni rešitev ogrožene kulture, to je od človeka ustvarjene vrednote. Strah pred jezikovno-kultumo asimilacijo sili tako številčno velike kot številčno majhne entitete k varovanju in k zvestobi svoje samobitnosti. Evropa bo ob nevarnosti poglobila različne prvine. To pa ne samo tako, da bo vsaka narodna enota zvesta sebi, ampak tako, da bo odkrivala vrednote drugega, predvsem tudi soseda. Naravno je, da bo Evropa morala najti način nove solidarnosti in širokega sporazumevanja.
Pozivam vas, spoštovani evropski parlamentarci in prav tako cenjeni Evropski svet, da se zavzamete za ratifikacijo listin o zaščiti jezikov in o zaščiti manjšin ter tudi za strogi nadzor, da se podpisane obveznosti tudi izvajajo«, je v preddverju Evropskega parlamenta dejal Boris Pahor.
Obisk Evropskega parlamenta sta omogočila evropska poslanca Mojca Drčar Murko in Jelko Kacin. Novinarji smo se v Bruselj, kije oddaljen od Ljubljane dobrih 1200 km, odpeljali z avtobusom 27. marca s Kongresnega trga v Ljubljani. Vožnja s krajšimi postanki je trajala 17 ur in že naslednje jutro, 28. marca, smo se vsi skupaj zbrali pred Evropskim parlamentom. Šli smo skozi stroge varnostne linije, prtljaga skozi rentgenski pregled, in že smo polno zadihali. Ob spremstvu vodnika smo si ogledali parlament, sejno dvorano in druge prostore te velike stavbe, ki je ne moreš uloviti niti z najbolj širokokotnim objektivom. Ko si enkrat v parlamentu je gibanje po stavbi, razen v določenih prostorih, precej svobodno. Res pa je, da nam »stražnica« ni dovolila fotografirati vhoda v stavbo nad katerim visi zanimiv napis Spinelli.
V pritličju so nas že čakali predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij. Po krajši glasbeni točki koroške gojenke Nine Popotnik, kije zaigrala na violino, so številne prisotne pozdravili Rudi Pavšič, predsednik Slovenske manjšinske koordinacije Slomak ter evropska poslanca Mojca Drčar Murko in Jelko Kacin. Slavnostni govornik je bil pisatelj Boris Pahor. Oba govornika, Pahor in Pavšič, sta povzela naj novejša dogajanja in opozorila na manjšinsko problematiko, nakar sta sledila še dva pomembna dogodka; odprtje informativno-dokumentame razstave o Slovencih v zamejstvu v preddverju parlamenta in predaja listine Ignaciu Sampem, tiskovnemu predstavniku Evropskega parlamenta, pooblaščencu predsednika parlamenta Josepa Borrella Fontellesa, s čimer seje prvič v zgodovini zamejskih Slovencev manjšinska problematika prenesla na naj višjo raven Evropske skupnosti in upati je, da bo tudi predmet posebne obravnave v Evropskem parlamentu.
Na razstavi sta izstopali dvojezični krajevni tabli, kiju Haider v posmeh EU kateri trenutno predseduje prav Avstrija, ne dovoli postaviti.
Naslednji dan j e bila v Slovenski hiši dobro obiskana novinarska konferenca, na kateri so predstavniki zamejskih organizacij ocenili to enkratno potezo. Namreč zgodilo seje, da so zamejci v Bruslju, tudi če jih niso sprejeli najvišji predstavniki EU, vprašanje svojega statusa tudi institucionalno internacionalizirali, kar bo zagotovo še nekaj časa odmevalo tudi v domačih logih; na Dunaju, Celovcu, v Rimu, Trstu, Budimpešti, Zagrebu, čeprav ne smemo biti preveliki optimisti. O potezah zamejskih organizacij v Bruslju se bodo vsekakor morali zamisliti v Trstu in Celovcu.
Razprava na novinarski konferenci v Slovenski hiši v Bruslju se je vrtela tudi okrog vprašanja statusne oblike Slomaka ter o novi evropski ustavni pogodbi, ki pa je žal še vedno mrtva črka na papirju. V svojem 2. členu (skupaj jih ima kar 448) namreč določa, da Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.
Na vprašanje Primorskega utripa na novinarski konferenci kako je mogoče, da morajo manjšinske organizacije v tretjem tisočletju in v času, ko ni več mej, iskati pravice celo v Evropskem parlamentu, smo dobili edini možen odgovor, daje tako prav, kajti tako v Avstriji in Italiji le stežka (ali pa sploh ne) pride od obljub k dejanjem.
Evropski poslanec Jelko Kacin pozdravlja udeležence v evropskem parlamentu.
. j


I Slavnostni sprejem in odprtje informativno-dokumentarne razstave o | | Slovencih v zamejstvu v palači Evropskega parlamenta v Bruslju.
•3j$r
		
Slovenska hiša - Slovenian House v Bruslju, se nahaja nekaj sto metrov od		
^02, in je v svojem bistvu slovenska gostila, za katero skrbi Anja L°renzetti,vodja projektov. O Slovenski hiši, ki je bila odlična Peterletova zamisel, smo že veliko slišali, novinarji ter drugi gostje pa smo si jo ogledali marca 2006. Malce presenečeni smo bili, ko smo izvedeli, da to ni državni Protokolarni objekt, ki bi ga najela ali plačevala Slovenija, saj z državo tudi mma nič skupnega, pač pa je le sposojeno ime Slovenian House. Lastnik je ‘ovenec Lozej Davorin, kije tam dal urediti gostilno, v kateri se dobivajo tudi ^aši politiki in obiskovalci iz Slovenije. V gornjem nadstropju bodo uredili odi manjšo sejno sobo. V Slovenski hiši je bila tudi novinarska konferenca, na
večana večerja v Slovenski hiši. Zamejce je Pozdravila tudi evropsak poslanka Mojca Drčar Urko. Foto: Primorski utrip
•SKiszž?
Nekaj mnenj smo si med seboj izmenjali tudi slovenski novinarji s kolegico Tanjo Fajon, ki v Slovenijo redno pošilja novice iz Evropskega parlamenta.
Na fotografiji Primorskega utripa: Mirjam Muženič, Tanja Fajon, Božo Marinac in Bojan Brezigar, odgovorni urednik Primorskega dnevnika.
Belgija z glavnim mestom Brusljem, kjer je sedež dveh pomembnih institucij Evropske unije-Evropska komisija in Svet Evrope ter administrativni sedež Nata ter Eurocontrol, postaja ena najbolj čislanih držav Evrope, Bruselj pa vsaj naš novi Beograd, veliko torišče političnih dogajanj.
a eri je sedem predsednikov organizacij zamejskih Slovencev združenih v Sl ?a ■ Predstavilo svoja videnja enotnega nastopa v Evropskem parlamentu. w da je odlična pogostitev s pravo domačo hrano in pijačo.
gi Bruseljčani žal še ne vedo, da je to slovenska gostilna, zato bi bilo ir aa zanje veliko boli razumljivo, če bi na pročelju namesto Slovenian Use Pisalo Slovenian inn.
os.ta*'*1 g°stov pred znamenitim kipcem
Belgija je od 14. 7. 1993 federalna država, v kateri živijo flamska, valonska in francoska regionalna skupnost. Meji na štiri države; Nizozemsko, Francijo, Nemčijo in žepno državico Luksemburg, kjer so tudi pomembne evropske institucije.
Površina: 30.518 km2. Število prebivalcev po državnem popisu iz leta 1994: 10,06 milijona.
Glavno mesto države je Bmselj (Brussel, Bmxelles) z okoli milijon prebivalcev in je dvojezično (nizozemščina in francoščina).
Belgijska monarhija je bila konstituirana leta 1830, leto pozneje pa so dobili tudi prvo ustavo. Zelo pestra je tudi narodnostna sestava:	Flamcev
(Germanov) je 58%, Valonci (Romani) predstavljajo 33,1% prebivalstva, Italijanov je 2,8 %, Maročanov 1,1%, Francozov 1,1%, Nizozemcev 0,7%, Turkov 0,6%, Nemcev 1%, ostalih 1,6 %. Katoličanov je 90%. Delež mestnega prebivalstva znaša kar 97%. Delež aktivnega prebivalstva 41,9%. Zanimivo je, daje Belgija zelo odprta država kar se tiče tuje delovne sile, saj na vsakem koraku; v hotelih, trgovinah, na postajah, trgih..., srečamo tujega delavca, pa ne le iz držav članic EU.
Podnebje je pravo oceansko, vendar ni pretirano mrzlo, pa tudi preveč vetrovno ni. Ob Severnem morju ima Belgija kar lep košček obale. Od 360 dni na leto je kar okoli 200 dni deževnih. Dež kot napisano pada vsake dve ali tri ure, kot po nekakšnih obrokih. Prav zaradi tega je Belgija lepa zelena dežela. Močno je padalo tudi, ko smo bili na obisku v Luksemburgu.
Razvita je živinoreja (odlično belgijsko meso), tudi težka industrija, v zadnjem času pa se je dodobra razvila terciarna dejavnost, predvsem gostinstvo, trgovina in turizem.
Bruto družbeni produkt na prebivalca je za okoli 20% višji od slovenskega. Skupni lemi BDP države znaša prek 240 milijard dolarjev.
Bruslej ni pretirano drago mesto
Belgijci niso izkoristili dane možnosti za podražitve svojih storitev, ki jim je ponujena zaradi sedeža ustanov Evropske unije in številnih obiskov turistov, poslovnežev in politikov, kijih tam kar mrgoli. Cene so proti pričakovanjem zelo zmerne, še najcenejše pa je v stavbi Evropskega parlamenta, kjer pijača in hrana nista obremenjeni z davščinami. Velik kapučino stane le 0,70 evra, Coca-Cola 0,80 evra. Zunaj parlamenta pa je vse nekoliko dražje. Malo specialno belgijsko pivo dobite že za 2,5 evra, pol litra vode za 1,5 evra, kapučino za 1,5 evra, rezance ali špagete s salmoni za 11 evrov, pizza 10 evrov. Celotni menu dobite že za 15 do 25 evrov. Prenočišče z bogatim zajtrkom v hotelu IB1S s tremi zvezdicami, kjer smo novinarji in ostali gostje evropskega parlamenta prespali, stane 59 evrov na osebo. Boljši hoteli s petimi zvezdicami pa so tudi do tri krat dražji.
Belgija je imela kar nekaj gospodarjev in se po zgodovinski plati vsaj v tem delu ne razlikuje veliko od Slovenije. Bila je del Francije, tudi del Nizozemske, pa pod špansko oblastjo, tudi pod Avstrijo (1713). Zanimivo je, da sodi tudi ta evropska država med kolonialne sile, saj si je leta 1908 podredila Kongo. V 1. in 2. svetovni vojni so ta območja zasedli Nemci. Leta 1949 je pristopila k Natu. Med prvimi članicami seje leta 1957 vključila v takratno EGS, 1. januarja 2002 pa je v skupini 12 držav članic EU prevzela skupno valuto evro in se tako odpovedala svoji nacionalni valuti -belgijskemu franku.
Zastava Belgije je čmo-rumeno-rdeča in tako kot ostalih 24 visi pred palačo evropskega parlamenta, kjer j e tudi velik bronasti znak evra in tabla z napisi vseh držav članic EU.
Evropske institucije v Bruslju
Dve od treh najpomembnejših institucij Evropske unije - Evropska komisija in Evropski svet - imata sedež v Bruslju. V Bruslju je tudi administrativni sedež Nata in Eurocontrol.
Evropska komisija je v stavbi Berlaymont, Evropski svet pa v stavbi Justus Lipsius.
Tretja najpomembnejša institucija EU -Evropski parlament - ima v Bruslju prav tako svoje uradne prostore v stavbi Evropskega parlamenta, medtem ko so plenarna zasedanja v Strasbourgu, njegov glavni administrativni sedež pa je v Luksemburgu, kjer so tudi številne finančne institucije, pomembne banke, Evropska investicijska banka, Evropski investicijski sklad, Evropsko sodišče, službe za prevajanje v evropske jezike in Urad EU za uradne publikacije, Eurostat - Evropski statistični urad, tik ob meji z Nemčijo pa je tudi znamenito mestece Schengen. Velika stavba iz katere seje izselila Evropska komisija je sedaj prazna.
Po nekaterih podatkih je v vseh evropskih institucijah že prava mala armada 8000 ljudi.
Težko bi rekli, daje evropska birokracija potratna, res paje, da so finance strogo nadzorovane. Evropski poslanec Jelko Kacin (LDS) je za skupino zamejcev in novinarje izposloval kvoto 90 oseb. S Primorskega smo se srečanja udeležili novinarji Primorskega utripa in Regionalnega RTV centra Koper-Capodistria. Kaže, da so nas v evropskem parlamentu celo prešteli, ali nas je bilo res toliko.
Poslancem kar največje ugodnosti
Evropskim poslancem (732) določajo in dajejo plače nacionalne države, zato tudi velike razlike, od 1500 pa vse do okoli 15 000 tisoč evrov. Zato so tudi vedno večje zahteve po poenotenju oziroma uravnilovki njihovih plač, ne oziraje se na ekonomski položaj posamezne države članice ali »produktivnost« poslanca. Osnovna plača evropskega poslanca pa seveda še ni vse, saj dobivajo tudi za nekatera potovanja povrnjene potne stroške in dnevnice, pa seveda dodatke za delo v odborih in komisijah tako, da je končna kuverta precej debelej ša. Nj ihovo delo je vsekakor utrujajoče, smo lahko izvedeli v Bruslju, predvsem tudi zaradi tega, ker so nekateri vezani tudi na »večna« potovanja v svojo državo, bodisi, ker vodijo svojo stranko (Jelko Kacin in Borut Pahor), ali pa zavoljo poročanja o svojem delu. Izjemne ugodnosti imajo tudi v samem parlamentu, od poceni hrane do pijače... Pridobijo lahko tudi posebne kvote za obiske v parlamentu, kar je bil tudi naš primer. O enakopravnosti 20 uradnih jezikov vse lepo in prav, a ne mislite si, da vas bo v parlamentu kdo razumel, če boste govorili slovensko. Največ se pogovarjajo v angleščini in francoščini, celo nemščina je nekje v ozadju. Naši poslanci seveda lahko v parlamentu govorijo slovensko, saj delujejo številne prevajalske službe.
Biti poslanec v evropskem parlamentu je lepo, ne glede na dnevne težave in probleme.
Evropski parlament je nov dom in stičišče politike odločanja
Evropski parlament je najpomembnejši zakonodajni organ Evropske unije, sestavljen iz izvoljenih predstavnikov držav članic EU za petletni mandat. Opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo, tudi funkcijo političnega nadzora. Voli predsednika Evropske komisije (Barosso) in svojega predsednika ( Josep Borrell Fontelles). Evropski parlament šteje 732 poslancev iz 25 držav članic. Poslanci so dolžni zastopati nacionalne in skupne interese EU, a kljub vsemu sedijo v parlamentarni dvorani v skupinah s predznakom političnih strankarskih barv.
Precej manjša finančna perspektiva
Evropski parlament sprejema evropske zakone in na predlog Evropske komisije tudi proračun Evropske unije, ki v novi finančni perspektivi 2007-2013 znaša okoli 864,4 milijarde evrov, kar je bistveno manj od prvotno predlaganega proračuna okoli 1000 milijard evrov. Dokončna odločitev o evropskem proračunu oziroma finančni perspektivi naj bi padla maja 2006. Koliko bo od tega prejemala Slovenija predvsem zavisi od tega v kakšnem rangu povprečnega BDP se bo znašla ob vstopu dveh relativno revnih vzhodnoevropskih
držav v EU, Bolgarije in Romunije. Vsekakor pa postaja resna nevarnost, da se bo Slovenija že kar kmalu prelevila iz neto prejemnice v neto plačnico. Očitno tudi nismo najbolj spretni pri zahtevkih in porabi sredstev iz posameznih evropskih skladov. Res paje tudi, da so evropski birokrati pri dajanju denarja zelo natančni in zahtevni.
Kot rečeno evropski parlament deloma zaseda v Bruslju (Paul-Henri Spaak
Rezultat združene Evrope je tudi enotna valuta evro - simbol pred Evropskim parlamentom.
Na fotografiji Anton Kovšca.
building, 60 rue Wiertz (Wiertzstraat), plenarna zasedanja pa so v 200 km oddaljenem francoskem Strasbourgu, kamor se vozijo celotne ekipe. To seveda ni poceni.
V državah EU živi trenutno že 457 milijonov prebivalcev, s pristopom Bolgarije in Romunije pa se bo to število povečalo na okoli 480 milijonov.
Poleg Evropskega sveta so še institucije Evropski svet, Svet ministrov (po en član na ministrski ravni), Evropska komisija, Sodišče Evropske unije.
Nova ustavna pogodba za Evropo predvideva imenovanje evropskega ministra.
Glavne nevarnosti evropske združitve:
-	porajanje prevelikega centralizma zaradi težav pri dogovarjanju;
-	razraščanje gospodarskega nacionalizma;
-	razraščanje državnega protekcionizma;
-	rojevanje novih medcelinskih gospodarskih blokov;
-	nevarnost »upora« velikih neto plačnic in zmanjševanje evropskih skladov;
-	pritisk cenene delovne sile z vhoda v prostor EU.
Kako je nastajala Evropska unija
Spomladi leta 1950, ko je povojna Evropa še iskala rešitve iz politične in gospodarske nestabilnosti, je francoski zunanji minister (Luksemburžan) Robert Schuman 9. maja predstavil predlog za uskladitev obnovitvenega procesa premogovne in jeklarske industrije. Francije in Nemčije. Že leto dni kasneje, 18. aprila 1951, je prišlo do podpisa znamenite Pariške pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Med podpisniki je bila tudi Belgija. Leta 1957 se sodelovanje nadaljuje z v Rimu ustanovljeno Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS), ki se leta 1985 pomembno okrepi s projektom enotnega gospodarskega trga. 7. februarja 1992 pride do podpisa znamenite Maastrichtske pogodbe in sodelovanje se razširi tudi na druga področja.
Evropska skupnost dobi novo uradno ime: Evropska unija, ki ga ne kaže zamenjevati s splošnim imenom Evropska zveza.
1. januarja 1999 je bila uvedena enotna evropska valuta - evro, kije nadomestila ECU. Evro med prvimi članicami uvede tudi Belgija.
Danes je v EU 25 članic, že kmalu pa naj bi se jim pridružili še Bolgarija in Romunija. Hrvaška ima kar precej možnosti, da v nekaj letih postane polnopravna članica EU, kar bo precej nižje pomaknilo schengensko mejo, medtem ko za preostali Balkan, vsaj v bližnji bodočnosti, ni nobenih možnosti.
-jjl-
CENIK
RABLJENIH
VOZIL
PORSCHE INTER AUTO d.o.o. Podružnica KOPER 05 611 65 50 rabljena vozila 05 611 65 03 rabljena vozila 05 611 65 00 centrala
PORSCHE
KOPER
Šifra	Vozilo	Letnik	Kilometri	Cena SIT	Inf. cena v EUR	Št. ključa
8662	MERCEDES E240	1998	115000	1.950.000,00	8.137,21	11
932	AUDI A3 1.9TDI	2002	70250	3.190.000,00	13.311,63	18
1023	AUDI A3 Sportback 1.6	2004	9800	4.790.000,00	19.988,32	107
7511	A4 1.8	1995	176048	900.000,00	3.755,63	81
664	AUDI A4 1,9 TDI	2002	106750	3.550.000,00	14.813,89	40
775	AUDI A4 1,9 TDI	2004	28500	4.990.000,00	20.822,90	24
677	AUDI A4 1.9 TDI	2004	10	5.990.000,00	24.995,83	31
559	AUDI A4 2.0 TDI	2004	18500	6.690.000,00	27.916,88	61
712	AUDI A4 2.0 TDI	2005	17300	5.990.000,00	24.995,83	38
17347	AUDI A4 2.0 TDI	2005	18200	6.800.000,00	28.375,90	
8240	AUDI A4 CABRIOLET 2.4	2002	81500	5.950.000,00	24.828,91	6
561	AUDI A4 avant 1.9 TDI	2004	14680	6.150.000,00	25.663,50	16
560	AUDI A4 avant 2.0 TDI	2004	16500	6.890.000,00	28.751,46	37
683	AUDI A4 avant 2.0 TDI	2005	17850	6.945.600,00	28.983,48	1
20488	Audi A6 avant 1.9	2002	97784	3.850.000,00	16.065,77	82
7083	AUDI S6 4.2 quattro	2000	123887	4.990.000,00	20.822,90	56
7175	AUDI A8 4,2 guattro	1997	187525	1.890.000,00	7.886,83	111
1051	AUDI A3 1,9 TDI	2003	59000	4.250.000,00	17.734,94	39
6955	AUDI A6 1,8 T	1998	159244	1.900.000,00	7.928,56	84
6819	AUDI A6 2,4	2003	78900	4.300.000,00	17.943,58	10
20182	BMW M3 3.2	2003	34000	8.200.000,00	34.217,99	29
17744	BMW 528i	1999	94895	2.790.000,00	11.642,46	9
19418	Chevrolet Tacuma 1.6	2004	35000	2.200.000,00	9.180,44	
19477	Daevvoo Lanos 1.5	1998	61000	530.000,00	2.211,65	34
3334	DAEVVOO NUBIRA 1.6	1998	99100	550.000,00	2.295,11	62
20428	Daevvoo Nubira 1.6	2000	53301	1.050.000,00	4.381,57	95
20144	Laguna 1,9	2001	86800	2.385.000,00	9.952,43	
17178	FORD FIESTA 1.3	1999	78200	590.000,00	2.462,03	21
20148	FORD FIESTA 1.3	1998	101000	500.000,00	2.086,46	25
18434	FIAT STILO MVV1.9 JTD	2004	19850	2.790.000,00	11.642,46	22
3344	Lantra VVagon 1.8	1997	186793	600.000,00	2.503,76	8
16921	KIACLARUS 1.8	1998	147872	579.000,00	2.416,12	75
16922	KIACLARUS 1.8	1998	88000	530.000,00	2.211,65	17
19468	LANCIA Y 1.2	2000	77000	850.000,00	3.546,99	35
20358	Renault Megane 1,9	2003	43500	2.450.000,00	10.223,67	
20105	RENAULT MEGANE 1.6	2002	24615	2.320.000,00	9.681,19	21
18958	Mercedes - benz CLK 230	2000	92400	4.990.000,00	20.822,90	33
20240	MERCEDES-BENZ E 320	2000	133000	3.750.000,00	15.648,47	12
18689	Mercedes-Benz Vito 111	2003	88000	4.490.000,00	18.736,44	103
20472	OPEL Astra 1.6	2004	9832	2.990.000,00	12.477,05	90
20533	Opel Astra Coupe 2.0	2002	52000	2.590.000,00	10.807,88	
20442	Peugeot 206 1.4	2000	65138	1.100.000,00	4.590,22	88
20241	CLIO 1,4	2002	15000	1.420.000,00	5.925,55	
19295	Smart Forfour 1.3	2004	30116	2.790.000,00	11.642,46	43
17674	VOLVO S60 2.4 diesel	2002	100500	3.395.000,00	14.167,08	76
19897	VOLVO V 70 2.0	2000	93400	2.390.000,00	9.973,29	110
20505	VW POLO 45	1996	133300	490.000,00	2.044,73	87
2028	1,9 TDI	2004	16500	4.190.000,00	17.484,56	26
2019	Golf 1,9	2005	7536	4.100.000,00	17.109,00	62
1976	VW GOLF 1.9 TDI	2005	15780	4.590.000,00	19.153,73	2
12525	VW GOLF 1.4	1999	103600	1.590.000,00	6.634,95	59
14293	Passat Variant 1.8	1998	176000	1.290.000,00	5.383,07	
18394	VW Passat Variant 1.9 TDI	2001	128261	2.980.000,00	12.435,32	83
1258	VW TRANSPORTER 1.9 TDI	2004	46562	5.290.000,00	22.074,78	
1938	VW Golf variant 1.6	1999	128753	1.590.000,00	6.634,95	94
Občina Izola Comune dl Isola
Županja Občine Izola ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, ter ob prazniku dela,
1. maju, iskreno čestita vsem občankam in občanom ter delavcem izolske občine in šli lepo praznovanje.
In occasione detla Giornata deli' Inssurrezione, 27 aprile, e delia Festa di Lavoro, 1 maggio, il Sindaco di Isola esprime sincere telicitazioni a tutti i cittadini e lavoratori del nostro comune, con I 'augurio Di trascorrere serenamente le teste.
Županja II Sindaco Breda Pečan
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
ČLANICE IN ČLANI OBČINSKEGA ODBORA LDS PlRAN ISKRENO VOŠČIMO VSE DOBRO OBČANKAM IN OBČANOM ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE,
27. APRIL, DAN UPORA PROTI OKUPATORJU IN 1. MAJ, PRAZNIK DELA.
Pomlad, ki je že med nami,
NAM DAJE NAVDIH IN SVEŽINO,
DA SE BOMO ŠE BOLJ ZAVZEMALI ZA SPOŠTOVANJE TEMELJNIH ČLOVEKOVIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN TER NAPREDEK NAŠE OBČINE.
VISOKO PRIZNANJE NATALIJI PLANINC
SLOVENSKO KONZERVATORSKO DRUŠTVO JE NATALIJI PALNINCIZPIRANAV LJUBLJANI PODELILO VISOKO STELETOVO PRIZNANJE ZA LETO 2005 ZA POMEMBNE KONZERVATORSKE RESTAVRATORSKE STVARITVE IN DOSEŽKE NA PODROČJU VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE IN NARAVNIH VREDNOT. ČESTITAMO!
Želimo vam veselo praznovanje.
OBČINSKI ODBOR PIRAN
Prof. dr. Marko Pavliha Predsednik OO LDS Piran Podpredsednik DZ RS
S'
So v Sloveniji kar 10 univerz?
Skoraj vsako večje slovensko mesto želi imeti svojo univerzo. Po najnovejši oceni naj bi jih v SJoveniji že čez nekaj let imeli kar deset - nekaj popolnih in nekaj nepopolnih. Trenutno je na fakultetah in visokih šolah, članicah Univerze na Primorskem, 6385 študentov. Gornji limit UP je 8000 študentov. Ali Primorska na področju povezovanja univerzitetnega študija ne sodeluje?
I
______________________
poučen večer z rektorico Univerze na r'ntorskem dr. Lucijo Čok v Portoroškem Avditoriju, v organizaciji Kotary kluba Portorož., je bil prava Pnložnost za številna vprašanja o razvoju naše mlade univerze in oblikah nJenega vključevanja v tukajšnje
gospodarstvo.
^ogovora z rektorico v Avditoriju, 5.
. 2006, ki ga je odlično povezoval aks Babuder, se je udeležilo okoli Petdeset eminentnih gostov, tudi sa*h, ki v svojih mestih nekako bolj P° ihotna ali javno snujejo univerzo, 0 isi na Ptuju, Prekmurju, v Celju, fanju, Novem mestu, Ljubljani, anbotn. Če bi vse sešteli bi jih v Li^i. poleg obstoječih štirih (v Gor -ni, Mariboru, Kopru in Novi _ v - prva zasebna univerza), kart'' *<ar deset. M Ljubljani skupaj ei)a ri’ v Mariboru poleg obstoječe še bil h* Movenija to zmogla? Da, je odgovor, saj ni potrebno, da bi bile . kompletne« univerze. Pa tudi ni uJno’ daje le velika univerza močna v 'v5za, povsem drugo pa je im 831^6 ali j® un'verza tudi znana, a svojo tradicijo, kaj pomeni v svetu, faksen je njem mednarodni status, Kako bo uresničevala Lizbonske in “olonjske smernice, lahko sprejema sn^r?083*3^ tuJe študente, kako, ali n .° ' lzmenjuje učitelje in še bi lahko def eVa*'' Očitno lahko živijo in doka ° tu<^’ male univerze, kar je že nek rtn° v svetu- vendar zagotovo pa šek°L-te^e brez tradicije, ob tem Študij Ka^° Pomembna sredstva, saj tem dn^ume ^tti pretirano drag, ker s finanč onemogoča izobraževanje je tudiT kožnim. Vprašanje pa del n aK° je povezano raziskovalno
s Pedagoškim.
Ji* tJr^avne in ena Sebn» univerza
dobili n,’Verzo na Slovenskem smo
kakšnih vnV,919 v LjubiJani in t0
univerze ' et P° ustanovitvi prve pod Avc7'SVetu' kahko bi jo imeli že »itno -Sj- 1912- Trs,u. p, PO ustan^ ' ° mogoče. Kar nekaj let smo kon7 ,UniVerZe v Mariboru 2»3. p„ dolgih velika Pogajanjih, kjer gre ministri • Prav takratni šolski Univerz0Cl, 7.°k°vi, dobili tretjo Kopru riv., iverzo na Primorskem v živeli v r u no pa smo južni Primorci PKmorsV3 l.zmoti in sanjali o enotni da ima c un,verzi. Že takrat je kazalo, cilje ki '•?Venia Primorska drugačne smo V si Je. uresničila leta 2006, ko tii/U; 0Veniii dobili pptrtn hkrati
sm0’v s,Jlh Je uresničiia leta 2006, ko tudi n 0Venyi dobili še četrto, hkrati P°litehnu ° zasebno univerzo -kot kaže’ ° V biovi Gorici. Sedaj je Zaspk____Prostor za nove fnredvsem
kot kaže n°mVtNovi GoricL SedaJ Je zasebnpt ^ . or za nove (predvsem odpn k aniVerze očitno na stežaj visokni °i ?obe P° dežju rastejo tudi
čustveno en0te' inštltuti’ 'nkubat n° razvojna središča,
tudi nakarJe dobro - in tako se mreža „ Praktično širi znanstvena naših visokošolskih instiUicij ter
izobrazbena raven prebivalstva. Univerza na Primorskem ima tri fakultete dve visoki šoli, dva raziskovalna inštituta in študentske domove (z enim samim domom). Prevladujejo humanistične in družbene vede s pedagoškimi. Turizem in hotelirstvo (Turistica) je edina močna šola v Sloveniji. V Izoli je program Zdravstveno varstvo, nastaja pa naravoslovje, matematika, računalništvo in informacijske tehnologije.
UP ima 6385 študentov, pri tem pa narašča število rednih.
V tem letu ima UP 6385 študentov, z absolventi. Brez absolventov 4700. Rektorica je povedala, da je rednih študentov (okoli 2000) nekoliko premalo. Z novim razpisom bodo imeli razmerje 42:58 v dobro rednih študentov. Razpisali so 1540 mest in že po prvem razpisu je bilo okoli 1700 prijav. Zanimivo je tudi vprašanje zakaj je toliko izrednih študentov, česar na zahodu skorajda ne poznajo. Morda to pri nas izvira še iz socialističnih časov, ko so delavci študirali ob delu.
Fakulteta za management v Kopru je bila med prvimi v Sloveniji, ki je uvedla bolonjska pravila programov oziroma študija.
Največ je pridobilo mesto Koper
Z visokimi šolami oziroma fakultetami na Slovenski obali smo pridobili vsi, ne moremo pa mimo ugotovitve, daje z Univerzo na Primorskem, z rektoratom in bodočim študentskim kampusom največ pridobilo mesto Koper, ki si je že nadelo ime univerzitetno mesto. Vse tri občine Izola, Piran in Koper, kot ustanoviteljice, pomagajo univerzi po svojih močeh, če drugega ne z brezplačnimi komunalno urejenimi zemljišči. Mestna občina Koper bo (poleg že pogodbeno prenesene Armerie in Foresterie na UP za sedež rektorata in FHŠ) sodelovala pri zagotavljanju pogojev za bivanje in delo študentov - za izgradnjo študentskega kampusa z 900 posteljami in drugimi potrebnimi prostori na robu mesta. Občina Izola je že podarila Univerzi na Primorskem 1,2 hektara komunalno urejenih zemljišč za fakulteto za naravoslovje in sodobne tehnologije ter za bivalne prostore, na UP pa računajo na prostor vsega 3,2 hektarja. Na tej lokaciji okrog Parenzane v Izoli bo tako nastal mali študentski kampus za 300 do 400 študentov. V piranski občini bo po sprejetem ureditvenem načrtu na območju šolskega kompleksa Korotan v Portorožu že v letu in pol zgrajena stavba UP Turistice - Visoke šole za turizem.
Ne le goli študij
Patrika Grebla, direktorja Avditorija Portorož, je zanimalo kako daleč je Primorska univerza v sooblikovanju kulturnega utripa in koliko umetniških aktivnosti ima v načrtu. Dr. Čokova mu je odgovorila, da se zaveda, da je univerza mesto znanja in kulture, vendar j e te kulture še vedno premalo. UP izdaja svoj časopis, imajo svoj pevski zbor, imeli naj bi tudi svoj študentski radio, Boris Cavazza pa je imel za študente FHŠ tudi predavanje o gledališču. Sicer pa je kulturno udejstvovanje človeku težko vsiljevati. Nastati mora neka notranja potreba, zavisi pa tudi od tega koliko časa imajo študentje za kulturna udejstvovanja. Zelo dobre uspehe dosegajo tudi pri športu.
Vojko Starovič je glede na izrečeno o maksimalnem številu 8000 študentov na UP na hitro izračunal, da bi lahko ti študentje ustvarili celo več prenočitev na obali kot vsi ostali turisti. Če upoštevamo tudi njihovo porabo za druge namene (hrana, oblačila, pijača, šolske potrebščine...), ima Univerza na Primorskem še kako velik ekonomski pomen za te kraje. Študent namreč povprečno mesečno porabi 80 tisoč tolarjev.
Nekaj zaskrbljujočih pripomb na delovanje univerzitetnega študija je imela tudi Portorožanka Nada Kozina.
Ivan Silič, direktor Turističnega združenja Portorož, g.i.z. Občine Piran, je govoril o tako imenovani industriji gostoljubnosti. Glede na to, da imamo na Obali hotele ga je zanimalo sodelovanje med Turistico in to »industrijo« - izraz industrija za turizem po mnenju Franca Pirca ni najboljši. Čokova mu je odgovorila, da je Turistica zaradi velike želje po širitvi in opravljanju različnih storitev na področju turizma (pripravila je Strategijo o razvoju turizma v Sloveniji, želijo si jo na Ptuju, v Novi Gorici...), trenutno malce »razprodana« in se bo morala nekako uokviriti.
Čestitka univerzi
Članica Rotary kluba iz Celja je čestitala Primorcem za že daleč pripeljano Univerzo na Primorskem, ki je v tem prostoru že občutena. »Tudi Celjani se potegujemo za univerzo«, je dodala.
Premalo postelj za študente
Univerza na Primorskem ima trenutno 147 ležišč, potrebovali pa bi jih 2400.
Od tega v Kopru 70-80%. Imajo 700 pogodb z zasebniki. Iz državnega proračuna so obljubljena sredstva za gradnjo 170 postelj. »Koprski župan obljublja 900 postelj v novem kampusu na robu mesta, v Izoli pa bi pridobili 300 do 400 ležišč, je povedala rektorica.
Vprašanje imena UP
Ime Univerza na Primorskem je nastalo takrat, ko so bili še vsi prepričani, da bomo na Primorskem imeli le eno skupno univerzo. Stvari so se razpletle nekoliko drugače, Nova Gorica seje od obljub »odcepila«, ustanovila svojo zasebno univerzo. Vprašanje je, ali bi sedaj kazalo preimenovati Univerzo na Primorskem v Univerzo v Kopru? Tudi o tem je bilo izrečenih nekaj besed.
Zaupniki naj ne bodo navadni sponzorji
Leta 2004 je bil ustanovljen Svet zaupnikov Univerze na Primorskem, v katerem je vključenih 20 gospodarskih družb iz Kopra in okolice. O tem vprašanju je spregovorila rektorica dr. Lucija Čok, ki je dejala, da ne želi, da so zaupniki sponzorji UP. »Želimo, da nam naročajo projekte.Želimo, da bi bil svet zaupnikov organ zunanje evalvacije«.
Govorila je tudi o potrebah primorskega gospodarstva, ki so drugačne kot jih ponuja ta univerza. Njihov cilj je ustanovitev konzorcija, v katerega naj vstopajo predvsem gospodarstveniki, ki naj povedo kakšne kadre zares potrebujejo, kar prinaša ogromne spremembe v sistemu univerzitetnega študija, upoštevajoč tudi Bolonjske smernice
FPP Portorož okleva. Povabilo še velja.
Na vprašanje Primorskega utripa zakaj Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož, ki deluje v okviru Univerze v Ljubljani, noče, ne more ali ne želi postati pravno formalna članica Univerze na Primorskem, nismo dobili natančnega odgovora. Rektorica UP je odgovorila, da naj bi dobili pismo bivšega rektorja Ljubljanske univerze dr. Mencigerja o dovoljenju za svoboden izstop FPP iz Ljubljanske univerze. FPP je očitno podvomila, če bi imela enak standard, izgubila bi pač status, njeno premoženje pa bi se preneslo na novo univerzo. Morda so se na Fakulteti za pomorstvo in promet zbali preveč mlade in pred tremi leti še neprepoznavne univerze in ostajajo raje pri
tradicionalno starejši svoji materi. Dobrodošel pa je bil nekakšen poduk rektorice, ki jih sicer prisrčno vabi naj se pridružijo, da morajo nekoliko razmisliti o svojih učnih programih, kajti nekateri profili, kijih FPP pošilja na trg delovne sile, na tem območju niso več zaposljivi. Omenjajo višek inženirjev prometa.
Oglasil seje prof. dr. Stojan Petelin iz FPP Portorož, ki je vprašal rektorico dr. Čokovo, ko je ta naštela nekaj novih programov na UP, ali imajo oceno o tem, kako te programe sprejema gospodarstvo, zanimale pa so ga tudi oblike vključenosti UP v gospodarstvo te regije.
Nova filozofija
V Evropi velja nova filozofija. Graditi moramo na samoodgovornosti, samopodobi in zaupati v svoje znanje. Pri tem j e mišljeno seveda tudi kakšna je podoba univerze, kako usposobljen kader pošilja na tržišče dela, ki se lahko brez velikih težav vključi v proces dela in ne nazadnje, kako je urejeno izobraževanje profesorjev. Glede slednjega se stvari najbolje izkažejo, ko je kakšen profesor povabljen na predavanje na tujo univerzo. Tja ne moreš priti z zastarelim učnim gradivom, je poudarila dr. Čokova.
Dobrodošli so tudi sporazumi univerz o mobilnosti, zlasti pa tudi možnosti mednarodne izmenjave študentov (Erasmus) in vse večje sodelovanje med univerzami v Evropi in svetu. Prestop s fakultete na fakulteto pod streho različnih univerz s podobnim učnimi programi naj ne bi bil več nikakršen problem. Vsaj upamo lahko,
da je tako. Tudi novi programi so vezani na dokazovanje, da obstaja v prostoru možnost zaposljivosti. Nič ni več tako kot je bilo nekoč, ko smo zgradili tovarno, za katero se niti ni vedelo kaj bo proizvajala, važno j e bilo le, da so delavci dobili zaposlitev, je bilo slišati na pogovoru.
Izobrazbeno podhranjena Primorska
Po podatkih, ki smo jih slišali, je še pred leti imela Ljubljana 33% visoko izobraženih ljudi, Primorska pa le 14%. Posledica takega stanja je bila koncentracija visokošolskega študija v našem glavnem mestu. Vsi so drli v Ljubljano, mnogi so tam tudi ostali. Stvari se počasi, a vendarle, izboljšujejo. Tok se počasi obrača. Dogaja se, da številni mladi raje študirajo na Obali in celo nek profesor naj bi zapustil Ljubljansko univerzo in se zaposlil na UP v Kopru. Problem, ki ga zaznavajo je tudi ta, da je v naši državi hkrati, ko je vedno manj rojstev, vedno več starejšega prebivalstva.
Minister Božič
Prometna strategija je na realnih temeljih
»Prihajam z dobrim občutkom. Tisto, kar me posebej navdaja je to, da ste znali potrpeti«, je začel svoj nekoliko daljši govor minister za promet mag. Janez Božič, ki seje 10. aprila odzval povabilu Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre in se dobri dve uri zadržal z njimi na pogovoru v prostorih Banke Koper. Srečanje je povezoval predsednik kluba Vojko Cok. Tema razgovora: Mesto prometne politike pri nadaljnjem razvoju Slovenije.
Vpliv prometne politike na rast in razvoj postaja vse pomembnejši. Še posebej velja to za Slovenijo, kije tudi pomembna tranzitna država, dejstvo pa je, da je Slovenija imela že kar nekaj prometnih politik, od katerih je ostajala v spominu le politika, so med drugim ugotovili v Kopru. Odslej bo drugače, je povedal mag. Božič, čeprav je hkrati potarnal, da za vse načrte nacionalnega in tudi mednarodnega pomena na področju prometa in prometne infrastrukture denarja nikoli ni dovolj. Že v okviru bivše skupne države Jugoslavije smo imeli tak dokument, a ni bil uresničen. Tako se bo prvič zgodilo, da bomo v samostojni Sloveniji, na podlagi javnih razgrnitev in ob upoštevanju predlogov sprememb, imeli pod streho nacionalno prometno politiko, ki bo temeljila na realnih možnostih in temeljih, ob tem pa je treba posvečati posebno pozornost vidikom trajnostnega razvoja prometa, vključevanju Slovenije v mednarodne prometne tokove, ob upoštevanju evropske prometne politike. Pozornost velja tudi varnosti v cestnem, železniškem in pomorskem prometu. Skratka, poglavitnih ciljev, ki jih je naštel minister, je kar dvanajst.Aktov v tej zvezi 57, od tega 10 zakonskih in še 33 predpisov.
Bela knjiga bo revidirana
Evropska prometna politika je opredeljena v tako imenovani Beli knjigi, ki pa bo verjetno revidirana.. Prometna politika Slovenije je krovni akt. Na osnovi te vizije bodo izdelani nacionalni programi. Zelena luč bo prižgana v Državnem zboru in prvič v zgodovini samostojne Slovenije se bo zgodilo, da bomo imeli zares svojo prometno politiko, je dejal mag. Božič, ki so ga v Kopru spremljali direktor Darsa Rajko Siročič, direktor Direktorata za pomorstvo Jadran Luin ter tudi Gordana Grahek in Vili Žavrlan.
Omogočiti sodelovanje zasebnega kapitala
Povsem jasno je, da država kratkoročno, brez zadolžitev, ne zmore zagotoviti toliko sredstev za izgradnjo vse načrtovane prometne infrastrukture, zato je mag. Božič, ob siceršnjih novostih, povedal tudi to, da bi bilo dobro vključiti v investicije in posledično v solastništvo tudi zasebni kapital.
Stanje regionalnih cest je slabo: 42% neustrezno, 15% kritično, 58 je črnih točk, 17 »črnih« križišč. Na področju izgradnje avtocestnega omrežja smo v Sloveniji zadnja leta naredili velik korak naprej, zlasti tudi proti Obali in Severni Primorski, res pa je, da na primer v Pomurju, na Gorenjskem in Dolenjskem ter v Vipavski dolini ter na Rebemicah nestrpno čakajo kdaj jim bo država zgradila avtocestne odseke. Enako velja tudi od Kopra do Izole in od Jagodja do Lucije. Sicer pa bo letos prepuščeno prometu 23 km avtocest.
Jeseni intenzivni skok Koper - Izola. Hitra cesta Jagodje - Lucija še ne tako hitro.
Minister Božič in direktor Darsa Siročič sta podrobneje opisala stanje
Udeleženci na pogovoru z ministrom Božičem o prometni politiki. FOTO-Primorski utrip.
v zvezi z izgradnjo manjkajočih odsekov za dokončanje avtocestnega omrežja tudi na Primorskem.
Po nekaj težavah naj bi v teh dneh oddali dela in jeseni začeli graditi predor pod Markovcem. Gre za zahtevno gradnjo, saj je posredno »ogroženih« okoli 30 hiš. Odsek Izola - Jagodje: do konca leta 2006 bo sprejet lokacijski načrt. Gradnja 2009. Jagodje - Lucija: še vedno mala neznanka. Čas po letu 2009. Prav tako hitra cesta Koper - Šmarje - Dragonja (študija inačic je v fazi predloga), ki bi ji Pirančani dali prednost pred izgradnjo HC Jagodje - Lucija z odcepom za Piran, saj naj bi šmarska cesta razbremenila prometno obalno cesto, hkrati pa se nekateri (tudi na državni ravni) bojijo, da bi s tem še bolj preusmerili turistične tokove v hrvaško Istro. Hrvaška država j e v Istri že zgradila znameniti ipsylon in čakajo na navezavo z našo bodočo hitro cesto na Dragonji. »Želel bi, da se turistične konice poznajo tudi pri nas in da prometni tokovi ne gredo mimo Slovenije«, je v zvezi s predvideno hitro cesto Koper- Šmarje - Dragonja povedal mag. Božič.
Država bo gradila drugi tir
Minister Božič je povedal, da ima država resne namene vlagati v železniško infrastrukturo, res pa je, da za celovito in posodobljeno omrežje ter za nove proge ali tire potrebuje strahotno veliko denarja - okoli 18 milijonov evrov. Zato tudi poziv za sovlaganje zasebnega sektorja, hkrati pa bo potreben tudi zakon o državnem poroštvu (za 130 milijard SIT). Morda bodo kaj primaknili tudi evropski skladi. V resolucijo o dinamiki posodobitve in širitve železniškega omrežja so namreč vpisali kar 1200 km! Z velikimi vlaganji v železniško infrastrukturo naj bi končali leta 2023. Drugi tir (oziroma modema dvotirna proga) Koper - Divača, ki je na prednostni listi, naj bi začeli graditi leta 2008, dokončan pa naj bi bil do leta 2015. Med Trstom in Koprom je treba vzpostaviti pogoje za hitro železnico, zato že tudi potekajo pogovori z Italijo, zlasti tudi zaradi navezave na evropski koridor. Konfiguracija kraškega terena je takšna, da je nemogoče pričakovati večje hitrosti vlakov od 160 km/h. Upokojeni profesor na EPP Portorož je povedal, da imamo v Sloveniji še vedno zelo zastarelo železnico. Lokomotive so stare tudi 40 let. Prevoz tovora po železnici se premika s povprečno hitrostjo 5 km na uro. Vprašal se je, kaj bo tudi s posodobitvijo transportne logistike. Če je to res, so posodobitve, zlasti pa organizacija dela na železnici, res nujno potrebne. To je povezano tudi s koprskim pristaniščem (nakladanja in razkladanja blaga).
Razvijati moderne kontejnerske prevoze
Koprsko pristanišče ne sme biti odlagališče	in	zbirališče
problematičnih tovorov, pač pa je treba
razvijati modeme - kontejnerske. Za tretji pomol ni dileme.
Tudi za koprsko pristanišče je treba iskati optimalne rešitve, je povedal minister Božič. Dokončati je treba vse začete postopke in iskati optimalne rešitve. »Mislim, da je tretji pomol potreben«, je dejal minister Božič. Predvidena sta podaljšanje in poglobitev prvega pomola, kakor tudi podaljšanje drugega pomola ter začetek postopkov za izgradnjo tretjega pomola. . Čakanje na skupni (državni) lokacijski načrt za celotno območje pristanišča bi bilo predolgo za Luko Koper, zato je potrebno zadeve nadaljevati »sektorsko«. Strategija razvoja koprskega pristanišča bo potrjena v okviru medresorske komisije. Urediti bo treba tudi lastniško -pravne zadeve na relaciji med Luko Koper kot podjetjem in državo, kar pomeni razmejiti tudi pristojnosti med gospodarskim subjektom in državo. Namreč v Luki Koper naj bi bilo že okoli 50 milijard SIT zasebnega kapitala! Vprašanje je torej kako bo z napovedano ustanovitvijo luške uprave. Zakon o pristaniščih je že v pripravi. Posebnega pomena bo tudi sprejem novega zakona o davku na tonažo, saj bomo tako morda pritegnili ladjarje po domačo zastavo? Pomemben je tudi projekt »morskih cest«, ki ga pripravlja Evropska unija.
Kako bo s potniškim terminalom?
V koprskem pristanišču že pristajajo velike turistične ladje, stanje s turističnim pristaniščem oziroma potniškim terminalom pa še ni urejeno. Z njim bo upravljala Luka Koper, vendar ni znano, ali bo lahko pridobilo status »schengenskega« prehoda oziroma pristanišča. Na to je opozoril Tomaž Može, direktor GZS -Koper. Glede schengenskaga prehoda se ne bo dalo veliko narediti, mu je odgovoril minister Božič. Upa, pa da se bo to morda lahko uredilo s sprejemom Zakona o pristaniščih.
Podaljšanje letališke steze je potrebno
Na vprašanje Primorskega utripa kako to, da sedaj ko so v preplastili obstoječo letališko stezo na letališču v Sečovljah (1200 m) in so imeli tam vse naprave in stroje, porabili 270 milijonov tolarjev, niso hkrati podaljšali letališke steze za 200 metrov, s čimer bi omogočili pristajanje večjih letal, je minister Božič odgovoril, da je podaljšanje steze nujno potrebno, če se želimo iti resno stvar s tem letališčem. Potreben je konsenz z tamkajšnjim okoljem (krajani in okoljevarstveiki). Za postopke in prostorske akte je zadolženo Ministrstvo za okolje. Resnost našega ministrstva je izkazana z vlaganjem v celotni sistem zračnega prometa in v posodobitev opreme -načrt 33 milijonov SIT.
Franc Krajnc
Policija opozarja
Ne nasedajte
mednarodnim
prevarantom!
Mednarodne združbe, poimenovane loterija, pošiljajo posameznikom v Sloveniji elektronska obvestila o visokih dobitkih; tudi do milijon funtov, čeprav niso kupili srečke. Prefinjeno do vdora v zasebni račun. Primer smo raziskali tudi v Primorskem utripu.
Urad za nadzor prirejanja iger na srečo in Generalna policijska uprava - Uprava kriminalistične policije, ponovno zaznavata povečano število elektronskih obvestil, s katerimi pošiljatelji posameznega prejemnika obveščajo, da je pri neki igri, ki jo poimenujejo mednarodna loterija (Grand Lottery International Holland, Global International Lottery Amstredam, Lucky Day International Lottery Amsterdam, New Hope International Lottery Promo, Lottery National, Euro Millions Lottery International) zadel od nekaj tisoč pa vse do nekaj milijonov evrov. Pri tem se izplačilo dobitka pogojuje z nakazilom določenega denarnega zneska, ki znaša od nekaj sto do tisoč evrov, in je v primerjavi z dobitkom seveda zanemarljiv.
V	navedenih primerih ne gre za igro na srečo, saj izžrebanec pred prejemom obvestila za sodelovanje v igri ni kupil srečke, ali se kako drugače prijavil za sodelovanje v igri.
Na Upravi kriminalistične policije so mnenja, da gre za utemeljen sum storitve kaznivega dejanja goljufije ter za zlorabo pojma loterija.
Vsem prejemnikom obvestil s tovrstno vsebino zato policija svetuje, da naj ne nasedajo obljubam in svojega denarja ne nakazujejo neznanemu prejemniku oziroma, da se pred tem pozanimajo, ali se taka igra v državi, iz katere prihaja obvestilo, sploh legalno prireja, sta v sporočilu za javnost zapisali Anita Leskovec, predstavnica Policije za odnose z javnostmi in Nuša Tavčar po pooblastilu Generalne policijske uprave.
Poglejmo konkreten primer živahne korespodence
Kar nekaj korespodence in raziskovalnega novinarstva je bilo potrebno, da naš urednik Primorskega utripa odkril prave namere ene od mednarodnih »loterijskih« združb, ki pošilja na različne naslove naravnost fantastično zastavljena sporočila o nenavadno visokem dobitku, da se vam od sreče lahko celo zvrti v glavi.
Naš urednik je slučajno dobil eno takšnih vljudnostnih sporočil »promocijskega managerja New Hope Lottery« iz Londona, kije dobrodošlo tudi za raziskovalce kaznivih dejanj.
V	njem agent sporoča: »Čestitamo, gospod Franc Krajnc«. (Zanimivo, v Londonu poznajo celo moje ime). »Med 50 milijoni izbranih e-pošt (na e -pošti ni navedeno moje ime) ste prav vi eden izmed desetih srečnih izžrebanih dobitnikov enega milijona funtov HOPE LOTTO« (loterije). Sledijo (seveda izmišljeni) podatki o sedežu loterijske družbe, izžrebana številka, referenčna številka in tako naprej. Oglasiti seje treba po telefonu gospe Karen Smith ali pa gospodu Michaelu Foxu, zunanjima pooblaščencema, ki bosta seveda uredila vse podrobnosti. Neposredna telefonska zveza ni mogoča, pač pa le prek posebne številke, a minuta pogovora stane okoli 500 tolarjev in »obrazložitve sreče« so lahko zelo dolge...
Namesto po telefonu seveda odgovorimo kar po e-pošti, kako srečni smo, kar je zanje tudi znak, da smo veselo novico sprejeli. Past je nastavljena.
Sledi novo sporočilo s čestitkami New Hope International Lottery Promo!!! in navedbo dolgega seznama zahtevanih osebnih in bančnih podatkov, ki jim jih je treba čimprej posredovati. Veliko več podatkov seveda, kot je potrebno za normalno nakazilo denarja iz tujine. Pač toliko, da vam lahko nekdo celo vdre v vaš račun, čeprav je to pri banki z urejenim poslovanjem težko. Očitno imajo združbe svoje agente tudi v Sloveniji? Da bo zadeva še bolj prepričljiva vas hkrati zaprosijo, če ste morda pripravljeni nekaj denarja prispevati za dobrodelne namene. Na primer za otroke, ki obolevajo za aidsom.
Pošljemo le potrebne podatke: naslov, ime banke, številko (praznega posebej odprtega) transakcijskega računa in Swift codo ter davčno številko. Dovolj za kakršno koli denarno nakazilo iz tujine. Sporočimo jim tudi, da smo seveda smo pripravljeni podariti kar 50% od seveda nakazanega dobitka milijon funtov! Sledi novo, že bolj hladno, elektronsko sporočilo iz Londona. »Hvala za vaš odgovor in bančne detajle, ampak žal, poslali ste nam premalo podatkov. Loterija vam daje še pet dni časa, nato bo stornirala vaše pravice na dobitek«! Malce razočarani »agentje« iz Londona nam verjetno ne bodo več pisali, ker Z nami niso nič zaslužili, ne s telefonom ( ker smo komunicirali smo le po e-pošti), pa tudi nobenega nakazila (za stroške njihovega nakazila, ki ga nikoli ne bi videli) jim nismo nič v naprej nakazali.
Celotna korespodenca z namišljenimi predstavniki ali zastopniki loterije bo kajpak lahko koristen pripomoček za pristojne, ki odkrivajo mednarodne kriminalne združbe, če ne gre le za iznajdljive posameznike, ki imajo kje v kakšni kleti računalnik in telefon in jih bo težko odkriti.
Tomarkova nagradna igra »Dobili ste«!
Nekatera domača podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo po pošti, temu pravijo direktni marketing, nagrade pa običajno pogojujejo z naročilom blaga, so prot' mednarodnim goljufivim združbam prav amaterska.
Mladinska knjiga pošilja potencialnim naročnikom in nagrajencem celo nekakšne medalje, posebej spreten v komunikaciji s kupci cenenega uvoženega blaga pa je ljubljanski Tomark. V sporočilih, ki vam jih pošiljajo ni najt' kaznivega dejanja, vsekakor pa bi se vsaj s Tomarkovimi sporočili kupcem verjetno moral pozabavati Urad za zaščito potrošnikov.
Naši novinarki so na primer pisali: »DOBILI STE. Tako vam sedaj potrjujemo to informacijo. Izročitev vaše nagrade Vam je 100% zajamčena... in sedaj, vS kar morate storiti, da bi prejeli vašo nagrado, je, da nam najkasneje v 10 dne^ od prejema te pošte vrnete Vašo izpolnjeno »Naročilnico in kupon za izročitl nagrade«...Predvsem pravno sporna se nam zdi trditev DOBILI STE nagi"3 v novi Tomarkovi nagradni igri, kajti naštete so velike denarne nagrade ce' 1,5 milijona tolarjev...	^ ^
-•sir
IV. SOLINARSKI FESTIVAL 2006
'‘ROGRAM	\ SOBOTO, 22.4. IRANl NA TARTINIJEVEM TRG	DAN PRED OTVORITVIJO		
18.00	13. MEDNARODNI TURNIR V PANDOLU: m cčana otvoritev z mimohodom ekip kulturni program podelitev priznanj	Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran Ra/ni izvajalci
		
	l s r V A RJ ALN E DEI A V MCE:	
100 ~ U HO in 15.00 - 18.00	PRIPRAVA KRUHA IN IZDELAVA ŽIGOV	Turistično kuliumo društvo Čikole Čakole in ŠMC Epicenter Piran
0 00 ~ 13.00 in 15.00-18.00	IZDELAVA SOLINARSKIH TAPERINOV	Kreativna skupina Menv/.mima
SšE i.tiiii	DOBRODELNA AKCIJA	
	Prodaja srečk srečelova Sv. Jurija	
# H0- I8.IHI	GOSTINSKA PONUDBA	Društvo Oradcla Piran
ročkam MIUNah »lera«	RAZSTAVE	
v Kazermi	»Genius loti lera 2005«	
	 v Multimedijskcm centru	Otvoritev »Soline med nebom in zemljo«	Primož Hieng
	BREZPLAČN \ PONUDB X:	
10 u |,|ra»a. povratek iz solin ob 12.30	Ladij-Ai izlci v«jiiMpteJd rnmanissf ogledi Krajinskega parka Sečoveljske soline	L.nlj., "8olm.uk.:	50 oseb Krajinski park Sečoveljske soline
		
	ogled Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran in Muzeja solinarstva	Pomorski muzej Sergej Mašera Piran
		
				ogled zbirke zakladov svJurija	Župnijski urad sv. Jurija Piran
'Um - |
^OCRAM"
INv" '11 RA«
Irena Dolinšek od 1. 4. v Life Classu
[Rp°«-R \m
lRxNu NA TARTINIJEVEM TRGU
V NEUKI JO. 23.4.
OTVORITEV IV. SOLINARSKEGA FESTIVALA
PR VZNIK SV. JI KIJ A
Koncert Pihalnega orkestra Marezige Procesija i/pred cerkve sv. Petra sv. Maša v cerkvi sv. Jurija
OTVORITEV FESTIVALA:
občine Piran Vojka Stular
/upanja o
Folklorno društvo Val Piran, solinarska družina, solinarji Povezuje lien.i Dolinšek
ODHOD SOLINARJEV Z LADJAMI V SOLINE
Župnijski urad sv. Jurija Piran in j Društvo -»Prijatelji zakladov sv. Jurija«
Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran Turistično kulturno društvo Vi kole Čakole in ŠMC Epicenter Piran Ladja *Solinarka-4n
Društvo ljulntejjev starih b.u k J K Pirat Piran
v Mullimedijskein centru
Muliimedijskcin centru
III >BRODO.ŠLI<\A
I U/.M( \ N X SOLIN VRSKIM I Ul.
KULTURNI PROGRAM:
pozdrav direktorja solin Alojza Jurjcca solinarski družini in gostom
pozdrav solinarjem županja občine Piran Vojka Štular
namestitev solinarske družine v hišo
ogled solnega polja občine Piran
ogledi razstav
Povezuje Irena Dolinšek
RAZSTAVE
isto I upi m Sevov Ije
RAZNA DRI SI VA IN POSAMEZNIKI
SOLINE, pridelava soli d.o.o.
Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran olklomo društvo Val Piran
j Turistično kulturno društvo Čikole Čakole I in ŠMC Epicenter Piran i Savrinski godci
Soline med nebom In zemljo«
i kramljanje z avtorjem Primožem Hiengom
»Genius loči leni 2005«
PREDPREMIERA FILMA TV SLOV EN UK »Sol sc GOST INSKA PONUDILA
POVRATEK LADJE »SOLINARKA« v Piran
KRI /Pl \< N \ POM im V
2 • 3 avtobusi STREET TOUR prevoz iz Pirana v soline in nazaj
ogledi Krajinskega parka Sečoveljske soline
'
ogled Mesine galerije in galerije Hermana Pečariča v Piranu Ogled zbirke zakladov svJurija
Savrinski godci
Jadran Sterle
Društvo Oradcla Piran
Pomorski muzej Sergej Mašera Piran
Obalne galerije Piran Župnijski
urad sv. Jurija Piran
-
| ^ ,

4 MB
Avditorij
Koncert ob 50. obletnici Glasbene šole Piran
y p-
n , 'ranu se Je doslej, ob 50. obletnici delovanja Glasbene šole, zvrstilo že kar
Jlfkaj nastopov znanih glasbenikov, učencev enem domu v Piranu,
in učiteljev glasbe, zlasti v v četrtek, 13. aprila 2006 ob 19.00 uri pa je bil ov godbenega oddelka Glasbene šole Koper, Izola,
Godbi
koncert učencev in dijaki
n an m Umetniške gimnazije - smer glasba, v portoroškem Avditoriju in je bil ,vecen največjemu virtuozu Giuseppu Tartiniju. Gostja večera je bila Anja Bukovec.___________________________________'
kadio Capris v novi preobleki
de)3'11' radio Radio Capris se je iz slačilnice vrnil v novem stilu. Najvidnejši rnori re<n'e^e 4e popolnoma spremenjen logotip, ki združuje glasbo, sonce in proje' Uruga novost je frekvenca 91,7 MHz, preko katere lahko poslušate ne]T. m Radia Capris na območju Obale. Spremembe pa niso vidne le navzven, Zjutri n°V0Sti Pr*naša tudi spomladanski program. Če sodite med tiste, ki se vasbo t6Z':o Prebudite, prisluhnite prenovljenemu jutranjemu programu, ki Progr ®°t0V0 sPrav'l na noge. Okrepljena ekipa vam bo postregla z energičnim Servjsdmom, ki ga odlikujejo dobra glasba, kratke informativne rubrike in Redni 6 'nformacije, ki vam jih posreduje redakcija Radia Capris. live rad' 1Sk°Va*C* sP*eta *abk° Radio Capris poslušate tudi na naslovu sPletni '°caPris.si. V tem mesecu pa se boste lahko sprehodili po prenovljeni oddaje Stra,n’ www.radiocapris.si, kjer bo podrobneje predstavljena ekipa in 08ledai'i e*°Va** boste lahko v forumih in anketah, prebirali novice in si novih n Cs.tv'ce' To pa še ni vse, za zveste poslušalce pripravljajo še vrsto ^°bro h ~ tov 'n dogodkov. Prvi bo na vrsti že na začetku letošnjega poletja. pfipnitJU7^° torc.i najdete na frekvencah 91,7 in 105,1 MHz.
Pasove in podajte se tudi vi v Caprisov vrtinec zabave.
NT koferenca 2006
V Grand hotelu Bernardin v Portorožu bo od 22. do 25.maja 2006 11. tradicionalna Microsoft NT konferenca, ki velja za največji IT - dogodek v Sloveniji in ki seje udeleži veliko strokovnjakov s tega področja. Pomeni krog soočenja znanja in izkušenj. Letos bodo v ospredju Microsoft Windows Vista, Windows Server »Longhorn«, 2007 Microsoft Office System in Microsoft Exchange 12.
Znana turistična delavka, animatorka in voditeljica prireditev Irena Dolinšek zaradi kadrovskega krčenja	v
Avditoriju odhaja iz tega sicer dobro uveljavljenega javnega zavoda in bo od 1. 4. 2006 dalje zaposlena v družbi Istrabenz turizem d.d.
Portorožu, kjer bo med drugim tudi skrbela za promocijo turistične blagovne znamke Life Class, vodenje prireditev in za dobro počutje gostov.
Bovec
Festival Turizmu pomaga lastna glava
Turistična zveza Slovenije in Lokalna turistična organizacija Bovec organizirata v Kulturnem domu v Bovcu, v soboto 21. aprila ob 9.00 uri, 20. festival Turizmu pomaga lastna glava na temo Združeni k uspehom. Sodeluje devet osnovnih šol iz Slovenije, njihovi učenci pa se bodo pomerili v poznavanju turizma kot ene naših najbolj perspektivnih dejavnosti. Organizirana bo tudi razstava na temo turizma. Udeleženci si bodo ogledali Kluže, ob 16.00 uri bo razglasitev rezultatov, ob 16.30 sestanek mentorjev in članov komisije. Mlade, morda bodo nekateri postali tudi turistični delavci, bodo pozdravili predsednik TZS dr. Marjan Rožič in predstavniki Občine Bovec ter tamkajšnji vodilni ljudje s področja turizma in gostinstva. Pokrovitelji festivala so Ministrstvo za gospodarstvo RS, Ministrstvo za šolstvo in šport, Občina Bovec in Zavod RS za šolstvo.
'4. Mednarodna veslaška regata
^slaškp11, v ^ortor°ški Marini in ciljem na Bemardinu bo v organizaciji Tek 8a Piran že 14. tradicionalna mednarodna veslaška regata, sledila n‘ nje.^0 v nedeljo, 30. aprila 2006, od 7.00 do 12.00 ure, nakar bo po clitev priznanj. Vabljeni na ogled.
TIU l.ucijn Obula 114. 6320 Portorož
HUlFIU,
L'dnon
,	OCFMPos PENTAX
k^Szfotyrafijizvseh
'F°t0RrJfl,n digitalnih medijev
SVečanolnanje Prireditev,
104,1 m porok
'P.
ur priznanih
»ZtroMh
tissot ZZERO
Portorož - Bernardin Dnevi Slovenske obrti 2006
V portoroškem Avditoriju in v Grand hotelu Bernardin se bodo od 25. do 27. tradicionalno družili slovenski obrtniki. V Avditoriju bodo 25. maja ob 19. uri trinajstim obrtnikom leta podelili priznanja.
Na Forumu obrti in podjetništva, ki bo 25. maja ob 15.30 v portoroškem Avditoriju, bodo (tokrat že desetič) postavili zahteve slovenske obrti. Ob 19.00 bo podelitev priznanja Obrtnik leta, nakar se bodo udeleženci preselili v veliko restavracijo Grand hotela Bernardin, kjer bo družabno srečanje. Naslednji dan, 26. maja, zjutraj ob 8.30 bo v konferenčni dvorani Evropa na Bernardinu okrogla miza, na kateri bodo govorili o izenačitvi pogojev poslovanja samostojnih	podjetnikov
posameznikov in pravnih oseb (d.o.o., d.d.). Ob 10.45 bo druga okrogla miza na temo Ko obrt postane prednost priložnosti in pasti globalizacije. Povezovalec razprave bo dr. Viljem Pšeničny. Ob 13.00 uri bodo govorili obrtniki o vključevanju Slovenije v evropske razvojne cilje in priprave na uspešno uvedbo evra. Sodelovali bodo Borut Pahor, Andrej Rant, mag. Šibil Svitan in Marjan Ravnik. V soboto, 27. maja, bo potekala delavnica o poslovnem protokolu in urejenosti moškega in ženske. Govorili bodo tudi o problemih iz delovnega razmerja -odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sistemu zaposlovanja invalidov.
Tudi letos Poletje v Izoli
Dnevi oljk, vina in rib bodo 9. in 10. junija. Ribiški praznik 18. in 19. avgusta
Turistično informativni center Izola bo v kratkem izdal zanimivo brošuro s seznamom prireditev v turistični sezoni 2006, ki se bodo odvijale od maja do septembra. Seznam prireditev je v glavnem že sestavljen in vse kaže, da bo tudi letos v našem drugem največjem turističnem mestu na Slovenski obali živahno. Od 13. do 17. aprila JK Burja Izola organizira pravi jadralski vrhunec z Vasilijem Žbogarjem na čelu - Mednarodno jadralno regato, kjer bo tekmovalo 360 jadralcev iz 18 držav. V Portoroškem zalivu bodo tekmovali Optimisti za pokal Pirana.
15. aprila bo 2. mednarodni velikonočni sejem z znanim nazivom »Usake ščiat«, od 28. do 30. aprila bo
14.	mednarodni rokometni turnir veteranov, od 5. do 7. maja bo v športni dvorani OŠ Livade mednarodno plesno tekmovanje v organizaciji ljubljanskega plesnega kluba Fredi, 9. maja bo Festival Cvičkarija, od 6. do 31. maja mednarodni filmski festival kinematografij Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope, od 27. maja do 4. junija bodo znamenite Združene igre narodov. Dnevi oljk, vina in rib bodo 9. in 10. junija, 14. Eurofest (mednarodni rokometni festival) bo od 4. do 9. julija. Slikarski Ex-tempore 11. julija, festival uličnega gledališča 25. in 26. avgusta, Mednarodni kiparski simpozij -Govorica kamna bo od 31. avgusta do
15.	septembra. Diplomatska regata 9. septembra, Izola Boat Show 19. do 24. septembra. V parku Pietro Coppo bo od junija dalje ob nedeljah nastopala poletna godba.
Srečanje
Dachaucev
Združenje protifašistov, borcev in udeležencev NOB ter veteranov Mestne občine Koper organizira v četrtek, 27. aprila 2006 ob 17.00 uri v Dekanih srečanje preživelih internirancev v delovnem taborišču Dachau, njihovih sorodnikov in prijateljev.
O srečanju so se načelno dogovorili že lani, ko so se vračali s svečanosti v Muenchnu in kasneje na srečanju Dachaucev v Ljubljani. Za organizacijo srečanja v Kopru je zadolžen nekdanjih taboriščnik in vodja organizacijskega odbora Jože Sedmak iz Kopra.
V dopisu nekdanjim taboriščnikom, ki so do osvoboditve taborišča 1. maja 1945 v taborišču Dachau preživljali in preživeli vse grozote in poniževanja Nacistov, obljubljajo srečanje v četrtek, 27. aprila 2006 ob 17.00 uri na kmetiji Bordon v Dekanih, v zaselku Miši. Orientacijska cena je 3000 SIT. Prijave sprejemata Jože Sedmak, tel. 05/6275 053, GSM 041 713 782 in Anton Skok, tel. 05/6281 884, GSM 031 234 604.
MESTNA OBČINA KOPER in
TURISTIČNO DRUŠTVO ANKARAN Vabita na
PRAZNIK CVETJA, VINA IN OLJČNEGA OLJA
V ANKARANU, HOTEL ADRIA CONVENT 15.04.2006 in 16. 04.2006 OD 10. DO 19. URE
POLEG BOGATE MEDNARODNE RAZSTAVE CVETJA TER DEGUSTACIJE VIN IN OLJČNEGA OLJA SMO PRIPRAVILI BOGAT KULTURNI PROGRAM:
STALNE RAZSTAVE (vse dni programa)
AKADEMSKA SLIKARKA: Irena Polanec, TEHNIKA DECOUPAGE: Irena Debevec in Monica Primosi,
STARE RAZGLEDNICE ANKARANA: Oliver Morgan SOBOTA, 15.4.2006^
OB 12. URI
KVARTET VIOLINE IN VIOLONČELO OB 14. URI
NA TERASI HOTELA ADRIA CONVENT
CVETJE, SPOMINKI, ZABAVA Z ŽIVO GLASBO OD 14. DO 16. URE DELAVNICE ZA OTROKE: Miljana Horvat OB 16.00 URI
STROKOVNO PREDAVANJE O OLJKAH IN OLJČNEM OLJU Predava: olj kar Franjo Bošnjak
NEDELJA, 15.04.2006
OB 14.00 URI
NA TERASI HOTELA ADRIA CONVENT
CVETJE, SPOMINKI, ZABAVA Z ŽIVO GLASBO OD 14. DO 16. URE DELAVNICE ZA OTROKE: Mirjana Horvat OB 16.00 URI
PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI O ČEBELARSKIH IZDELKIH Predava: Predsednik Obalnega čebelarskega društva Koper, Rajko Kalister OB 19.00 URI SLOVESNI ZAKLJUČEK PRAZNOVANJA S PODELITVIJO PERGAMEN UDELEŽENCEM PRIREDITVE VSTOPNINE NI!
Adria TP Ankaran, Banka Koper d.d., Apartmaji Butinar -pri Kapetanu, Ankaran, Apartmaji Valussi Ankaran, Igralni saolon Karneval d.o.o Spodnje Škofije, Pivovarna Union, Varnost Koper d.o.o. Primorski oglasnik Koper.
■	*W'
primorski uVp
vr
P°RTORo2 PIRam
V četrtek, 13. 4. 2006, so v pritličnih prostorih občinske palače v Piranu, ob prisotnosti številnih svetnikov in svetnic, svečano odprli prenovljene prostore Turistično informativne pisarne. Trak sta prerezala županja Vojka Štular in direktor Turističnega združenja Portorož Ivan Silič. Gradbeno obrtniška dela so veljala 24 milijonov tolarjev. Žal nismo opazil visokih predstavnikov turističnega gospodarstva, ki bi jih ta dogodek lahko zanimal. V informativni pisarni je veliko informativnega gradiva, svoje izdelke pa razstavljajo Štorta Piran in piranski vinogradniki ter vinarji. Na otvoritvi smo si lahko ogledali tudi priložnostno razstavo »Triptih občine Piran« avtorja Ubalda Trnkoczja. V Piranu bosta informirali turiste Jana Bolčič in Alja Marčič, v Portorožu pa to delo opravljata Ana Prestrl in Petra Rebec. V imenu vinarjev in vinogradnikov občine Piran seje županji Pirana zahvalila Ingrid Mahnič za vključevanje v ponudbo naše dobre kapljice.
50 let Mestne knjižnice Piran
Na svečani proslavi ob 50. obletnici delovanja Mestne knjižnice Piran, 23. marca 2006, v Tartinijevem gledališču v Piranu je podžupan Občine Piran Drago Žerjal izročil direktorici knjižnice Oriani Košuta Krmac visoko priznanje - Občinsko plaketo.
Podelili so tudi vrsto priznanj najmlajšim in najstarejšim zvestim bralcem knjižnice	in
bralcem.Ob obletnici so izdali zbornik »V zavetju« z bogato vsebin o razvojni poti naše piranske knjižnice.
marina
portorož
portorose
MARINA PORTOROŽ d.d.
je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom
Tel.: 05 6761 100 6761 200 Fax: 05 6761 510 6761 210
E-mail:
marina.portoroz@marinap.si
Internet:
www.marinap.si
ŠPORTNA
PONUDBA
Tel.: 05 6761 232 Fax: 05 6761 233
INTERNAUTICA
MEDNARODNA RAZSTAVA NAVTIKE
9. -14. MAJ 2006 MARINA PORTOROŽ SLOVENIJA
MARINA PORTOROŽ & STUDIO 37
RESTAVRACIJA
MARINA
Nudi prvovrstne kulinarične specialitete
*	Izvrstne mediteranske in morske jedi
*	Primorska vina vrhunskih proizvajalcev
*	Razgled na morje, mirno in prijazno okolje
*	Prenočišča, klimatizirani prostori in sejna soba
*	Velik parkirni prostor
Tel.: 05 6761 317, 6761 300
Fax: 05 6761 502
RESTAVRACIJA
LAGUNA
Ribje in mesne specialitete ter pizze pripravljene v krušni peči
Domača in buteljčna vina Terasa in bazen, razgled na Portorož Lastni parkirni prostor.
Tel.: 05/6776 620
WWW.INTERNAUTICA.NET I Telefaks °5/6/76 621
laguna-marina-lucija@siol.net
Bralkam in bralcem Primorskega utripa čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela.
LIFECLASS
HOTELS & RESORTS
PORTOROŽ / PORTOROSE
Grand Hotel Palače*****
Hoteli Slovenija, Riviera, Apoilo, Mirna in Neptun****
Čču2/.
NOVO - POMLAD 2006
Popolnoma prenovljene Terme & VVellness Palače s številnimi novostmi
Thalasso center
kopeli in obloge s slanico, morsko vodo,
solinskim blatom in algami
Apuablitz, revolucionarna terapija proti celulitu
Lepotni center
vrhunska negovalna kozmetika za nego obraza in telesa
programi za lepoto in vitkost masaže
Medicinski in fizioterapevtski center
diagnostika in preventiva
anticelulitni in shujševalni programi
manjši lepotni posegi na koži
masaže, akupunktura, mezoterapija, denzitometrija
Termalno-rekreacijski center
fitness center z najmodernejšo opremo kompleks bazenov s termomineralno vodo joga, tai chi, pilates, kinesis
Nov Ayurveda center
določitev doš
zdravilni ayurvedski tretmaji za vzpostavljanje ravnotežja telesa in duha
Nov Pilates holistični center LifeClass
prvi profesionalni pilates center na Primorskem izkoristite otvoritveni popust v višini 20% vse do konca avgusta 2006
Sauna Park, Wai Thai
Istrabenz Turizem d.d. • Obala 33 • 6320 Portorož • Terme & VVellness Palače tel.: 05 / 696 50 11, Wai Thai tel.: 05 692 70 70 • www.lifeclass.net