Rada Cossutta, Leksikalna razslojenost v govorih Tromeje: slovanske, romanske ... 261UDK 811.163.6’282(497.4 Tromeja) Rada Cossutta Fakulteta za humanistične študije in Znanstvenoraziskovalno središče v Kopru LEKSIKALNA RAZSLOJENOST V GOVORIH TROMEJE: SLOVANSKE, ROMANSKE IN GERMANSKE PRVINE Prispevek predstavlja leksikalne izsledke terenskih raziskav, ki jih je avtorica izvedla avgusta 1997 na območju Tromeje v štirih raziskovalnih točkah, ki so bile tako izbrane, da homogeno krijejo celotno ozemlje (1. Log pod Mangrtom v Posočju, 2. Rateče v Savski dolini, 3. Zahomec v Ziljski dolini, 4. Ukve v Kanalski dolini). Študija, ki je osredotočena na etimološko razčlembo izrazja, ki zadeva hišo in predmete v njej, skuša osvetliti pojav slovansko-romansko-germanske interference na tem arealu. The article presents the lexical fi ndings of the fi eld research, carried out by the author in August 1977 in the territory of Tromeja in four research points, which were chosen with the purpose to homogenously cover the entire territory (1. Log pod Mangrtom in the Soča valley, 2. Rateče in the Sava valley, 3. Zahomec in the Zilja valley, 4. Ukve in the Kanal valley). The study, focused on the etymological analysis of the lexicon concerning the house and household items, attempts to illuminate the phenomenon of the Slavic-Romance-Germanic interference in this area. Ključne besede: tromeja, leksikalna razslojenost, slovanske, romanske in germanske prvine Key words: triple border, lexical stratifi cation, Slavic, Romance, and Germanic elements Pred nekaj leti se mi je porodila zamisel, da bi na podlagi lastnih večletnih izkušenj na področju lingvistične geografi je sestavila poskusni zvezek slovenskega dialektološkega leksikalnega atlasa, ki naj bi zajemal območje Tromeje. Tako je v okviru Poletne univerze Bovec stekla raziskava, ki se je odvijala v dveh fazah. Pri prvi, in sicer pri terenskih raziskavah, so sodelovale tudi študentke Visoke šole modernih jezikov za tolmače in prevajalce v Trstu. Prva naša naloga je bila poiskati primerne informante, ponavadi starejše ljudi, zlasti kmete, ki so večkrat prava zakladnica narečnega izrazja. Tako smo prišle v stik tudi z najstarejšimi v vasi in njihovo pričevanje je bilo večkrat res dragoceno. Raziskava je bila izvedena na podlagi vprašalnice furlanskega atlasa ASLEF (Que- stionario dell’Atlante storico linguistico etnografi co del Friuli-Venezia Giulia, kratica Q. ASLEF), ki je zelo specifi čna in predpostavlja temeljito pripravo tako raziskovalca kot informanta. Na podlagi zbranega gradiva sem kasneje sestavila prispevek, v kate- rem sem se omejila na poglavje, osredotočeno na naslednja vprašanja, ki zadevajo pretežno hišo oz. predmete v njej: 346. Lonec; 347. Lonček; 348. Ponev; 349. Globok krožnik, skodela; 351. Pručka; 352. Zajemalka; 353. Steklenica; 354. Petrolejka; 355. Oljenka; 356. Konec stenja; 357. Konec sveče; 358. Sito; 359. Grejnik; 360. Mišnica; 361. Iskre; 362. Iskre, ogorki; 363. Kropilnik (v spalnici); 364. Klin; 365. Smrčati; 366. Cedilo; 367. Kuhinjski nož; 368. Ribežen; 369. Deska za sekanje; 370. Leseno kladivo; 371. Lesena kuhalnica; 372. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_18.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 262 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij Leseni pladenj (za polento); 373. Deska za testo; 374. Valjar za testo; 375. Plesišče na prostem; 376. Penjenica; 377. Kontrabas; 378. Zadnji dan pusta; 379. Čik, ogorek; 380. Kozarček žganja; 381. Sadja, žita in grozdja na pretek; 382. Delikatesna trgovina; 383. Skopuh; 384. Živa meja; 385. Nagelj; 386. Popek. Pri raziskavi so sodelovali naslednji informanti: 1. Log pod Mangrtom: Mirka Kuk, stara 70 let, gospodinja; Anton Mavrič, star 60 let, rudar in kmet; 2. Rateče: Marija Tof, stara 84 let, gospodinja; Ana Kopaunik, stara 80 let, gospodinja; Angela Cuzner, stara 59 let, najprej zaposlena v železarni, nato gospodinja; Janez Cuzner, star 72 let, kmet; Boštjan Cuzner, star 69 let, ključar, delavec v železarni, nato upokojenec; 3. Zahomec: Pavla Vigele, stara 85 let, kmetica; Franc Vigele, star 60 let, kmet; Janko Zwitter, star 51 let, kmet; 4. Ukve: Eliza Kandut, stara 76 let, kmetica. Vse gradivo je bilo najpej posneto na magnetofonski trak in šele nato, ob poslušanju magnetofona, zapisano s slovensko fonetično transkripcijo. Sledila je druga faza ra- ziskave, in sicer etimološka razčlemba zbranih izrazov z vidika slavizmov, romanizmov in germanizmov. Namen študije je namreč z etimološko utemeljenostjo dokazati, da je to območje, ki je sicer razdeljeno na tri države, z vidika besedišča enotno. Iz zbranega gradiva sem izluščila naslednje primere in jih etimološko opredelila: 346. Lonec; pentola; pignatta; Q. ASLEF 251: Poleg loš. ‘lonc in dem. ‘lončič zasledimo ujemanje rat., zahom. in ukov. varian- te ‘piskər, prim. slov. písker, oz. rat. in zahom. pomanjševalnice ‘piskərč (rat. tudi ‘piskərčək). Termin, ki je brez znanih paralel, je verjetno izposojen. Štrekelj (Štrekelj, Lwk 47) ga izvaja iz srvn. phister, phistrîne ‘pekarna’, toda to je le ena izmed možnih hipotez (ESSJ III 41). 347. Lonček; pentolino; Q. ASLEF 252: Glej vpr. 346. 348. Ponev; tegame, teglia; Q. ASLEF 253: Poleg loš. romanizma pə‘diela (iz istopomenskega it. padella) beležimo rat. kəst’rọla/ kəst’rọlca, prim. kastrōla (Pleteršnik I 389), prevzeto iz bav. avstr. Kasse- rolle ‘ponev’ (Striedter-Temps 146). Zahom. in ukov. pa’nọwca, prim. kor. ponouca ‘ponev’ (Karničar 437), je izvedeno iz slov. dem. pónvica (prim. tudi ponvíca), to pa iz slov. pónev, ki je izposojeno iz stvn. pfanna < vulg. lat. patna za klas. patina (ESSJ III 85; Striedter-Temps 198). 349. Globok krožnik, skodela; piatto fondo; scodella; Q. ASLEF 254: Medtem ko je pridevnik ‘globok’ pridobil različne prikrojitve, je izraz ‘krožnik’ enoten na celem območju: prim. 1. (Log) γlə‘bok tə‘liər; 2. (Rateče) bə‘ruọk ‘talər, 3. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_18.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Rada Cossutta, Leksikalna razslojenost v govorih Tromeje: slovanske, romanske ... 263 (Zahomec) vər’bək ‘talər, 4. (Ukve) ta’liẹr, toda z vidika izhodišča različen. Loš. izraz predpostavlja, zaradi naglasa in vokalizma, romanski izvor (iz it. tagliere), rat. in zahom. pa germanski (iz bav. avstr.T äller, nvn. Teller) (Striedter-Temps 236). 350. Lončena skleda; terrina senza coperchio; Q. ASLEF 255: Romanizem scodella, izveden iz lat. scutella (GDDT 605), krije celotno območje: prim. loš. škə’diẹla; rat. pərs’tena šk ə‘dewa; zahom. škən’diẹwa, ukov. šk’dewa. 351. Pručka; panchettino, sgabellino; Q. ASLEF 256: V Logu in Zahomcu je izpričan slov. deminutiv besede stȍl: prim. loš. s’tolič, zahom. s’tuọlič. Rateče uvajajo dva germanizma, in sicer š’tokərle, prim. n. Stock ‘palica’, in p’ručca, prim. slov. dem. pr účica / prúčka ‘klopca, podnožnik’, iz prúka ‘cerkvena klop’, to pa iz srvn. bav. prucke, srvn. brucke ‘most’ (ESSJ III 132; Striedter-Temps 202). Tudi ukov. ‘šamərle je germanskega izvora: prim. istopomensko bav. Schemerle, n. Schemel. 352.Zajemalka; cucchiaione da minestra; Q. ASLEF 257: Loš. šə‘fanγəlc je nemška izposojenka: prim. bav. Schöpfangel ‘zajemalka’. V ukov. pa’nọwca in zahom. dem. pa’nọwčica zasledimo nov pomenski razvoj termina, ki smo ga že srečali v pomenu ‘ponev’ (za eti. gl. vpr. 348). Rat. ‘šẹfl a in pomanjševalka ‘žẹfəlca, prim. tudi ‘šêfl ja (Pleteršnik II 622), sta germanski izposojenki: iz bav. avstr. Schöpfelein, pog. šepfi l (Striedter-Temps 216). 353. Steklenica; bottiglia; Q. ASLEF 268: Ves areal krije izraz, ki ga je možno razlagati bodisi z germanskim bodisi z roman- skim izhodiščem: prim. loš., ukov. f’laška, rat., zahom. f’laša. Ker so to v primerjavi s slov. bláša mlajše oblike, so prevzete deloma iz srvn. vlasche ali naravnost iz it. fi asco, furl. fl àscie (ESSJ I 130; Striedter- Temps 120). 354. Petrolejka; lume a petrolio; Q. ASLEF 269: Poleg leksikalno osamljenega loš. petro‘lejka, ki je sorodno s slov. knjižno obliko, je v ostalih točkah izpričan izraz, ki ima lahko tako germanski kot romanski izvor: prim. rat. in ukov. ‘wampa, zahom. ‘lampa, slov. lâmpa ‘svetilka’, iz n. Lampe, lahko pa tudi iz it. lampa, to pa iz frc. lampe (ESSJ II 122 d.; Striedter-Temps 165). 355. Oljenka; lucerna a olio; Q. ASLEF 270: V Logu je razširjen romanizem lu’minč, prim. it. lumino, dial. (tudi furl. in trž. it.) lumin ‘majhna luč’ (GDDT 339; Nuovo Pirona 536). V Ratečah zasledimo slavizem ‘dušca / nə‘dušca. V Zahomcu je izpričano ponovno ‘lampa (gl. vpr. 354), v Ukvah pa zasledimo romanizem la’terna, ki ga lahko vzporejamo z zahom. la’tierna »posebna vrsta bakle, ki jo uporabljajo pri procesijah in svečanih obredih«, prim. tudi it. lanterna ‘svetilka, svetilnik’, iz lat. lanterna (GDDT 321). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_18.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 264 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij 356. Konec stenja; fungo dello stoppino; Q. ASLEF 271: Povsod prevladuje isti germanizem: prim. loš. ‘tẹχt, rat. ‘tẹjχt, zahom. in ukov. ‘tajχt, kor. taht (Karničar 592). Izposojeno iz istopomenskega srvn. tâht, stvn. tâht, bav. avstr. Dacht (Striedter-Temps 235). 357. Konec sveče; moccolo di candela; Q. ASLEF 272: Na celotnem območju je izpričan romanizem: prim. loš. kən’diẹla, rat. kən’dewa, zahom. k ən’diẹwa in dem. kən’diẹlca, ukov. kan’dewa. Prevzeto iz it. candela ‘sveča’, to pa iz lat. candēla (GDDT 121). 358. Sito; staccio, setaccio, vaglio; Q. ASLEF 273: Vsi izrazi so večinoma slovanskega izvora: 1) prim. rat. ‘reta, zahom. ‘rejta, loš. ‘rejtč, dem. k slov. rêta ‘veliko rešeto’ (ESSJ III 175); 2) rat. ar’šeta, ukov. ər’šeta, prim. slov. rešéto ‘cribrum’ (ESSJ III 174); 3) ukov. ‘sita, prim. slov. síto (ESSJ III 239). Leksikalno osamljen je zahom. germanizem ‘sajχər, iz n. Seiche(r) ‘sito’. 359. Grejnik; scaldaletto, caldano; Q. ASLEF 274: Na vsem območju je izpričan germanizem: prim. loš. ‘cieγla, rat. ‘cegu / ‘ciegu, zahom. ‘cieγu, ukov. ‘cieγu, slov. cêgel. Izposojeno iz stvn. ziagal, srvn. ziegel, nvn. Ziegel (ESSJ I 59; Striedter-Temps 99). 360. Mišnica; trappola da topi; Q. ASLEF 277: Poleg dveh slov. variant (prim. loš. s’kọpəc zə ‘miši, rat. ‘mišənca) krije ves areal slavizem: prim. slov. stâva (Pleteršnik II 570), loš., rat., zahom. in ukov. ‘stawa. 361. Iskre; scintille; Q. ASLEF 279: Na vsem območju se je uveljavil slavizem: prim. loš. in ukov. ‘iskre oz. rat. ‘iskrə, medtem ko je leksikalno osamljen zahom. germanizem ‘funkle, iz istopomenskega n. Funke. 362. Iskre, ogorki; faville, pezzettini infuocati di carta; Q. ASLEF 280: Vsi informanti so navedli isti odgovor kot za 361. vprašanje, ker nimajo posebnega izraza. 363. Kropilnik (v spalnici); acquasantiera (nella camera da letto); Q. ASLEF 282: V Logu, Ratečah in Zahomcu zasledimo enoten izraz, in sicer slavizem z raznimi fonetičnimi inačicami: prim. loš. kro’piwənk, rat. krə‘piwnək / krə‘piwńək, zahom. kra’piwnək, slov. kropilnik (ESSJ II 99). Izoliran in etimološko sporen je ukov. izraz va’kalč. Izhodišče je verjetno slov. bakráč ‘bakren kotel’, to pa iz báker (ESSJ I 9). 364. Klin; bietta; Q. ASLEF 281: Ves areal pozna slavizem: loš., rat. k’linc, rat. k’linčək, zahom. in ukov. k’lən, ukov. k’linəc, kar se ujema s slov. klìn, dem. klînec (ESSJ II 48). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_18.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Rada Cossutta, Leksikalna razslojenost v govorih Tromeje: slovanske, romanske ... 265 365. Smrčati; russare; Q. ASLEF 286: Tudi v tem primeru prevladuje slavizem, ki je onomatopejska tvorba: prim. loš. dərńo’χati, rat. dər’ńoχət, zahom. dər’ńọχat, ukov. dər’ńọχati, slov. drnjókati ‘nerazum- ljivo govoriti skozi nos’ (ESSJ I 115). Zanimiv je tudi rat. arhaizem ‘gərčat, ki ima slovansko onomatopejsko izhodišče: prim. slov. hrčati (ESSJ I 202). 366. Cedilo; colabrodo; Q. ASLEF 267: Loš. cə‘dilo in rat. cə‘diwa, dem. cə’dilčək se navezujejo na knj. slov. cedílo (ESSJ I 59). V Ukvah je izpričano ‘sita (za eti. gl. vpr. 358), v Zahomcu pa germanizem ‘sajχər (za eti. gl. vpr. 358). 367. Kuhinjski nož; coltella da cucina; Q. ASLEF 258: Splošnoslovanski in obenem slov. izraz nòž (ESSJ II 229) zasledimo na celem območju: prim. loš. ‘nuọš, rat. dem. ‘nọžəč (ki nima zgolj pomanjševalnega pomena), zahom. ‘nuọšč, ukov. ‘nošč. 368. Ribežen; grattugia per le rape; Q. ASLEF 259: Povsod je izpričan germanizem: prim. loš. ‘ribežen, rat. ‘ribižən, zahom. ‘ribəžənk, ukov. ‘ribəžən. Kakor za slov. rîbežen ‘radula’ je treba izhajati iz srvn. ‘rîbîsen, dem. rîbîselîn (ESSJ II 178; Striedter-Temps 210). 369. Deska za sekanje; tagliere; Q. ASLEF 260: Ponovno zasledimo enoten izraz germanskega porekla: prim. loš. ‘dilja, rat. in zahom. ‘dila, ukov. dem. ‘dilca. Kakor slov. dîla ‘deska’ izposojeno iz istopomenske- ga nvn. Diele, srvn. dille, dil ‘deska, pod, lesen strop’ (ESSJ I 101; Striedter-Temps 109). 370. Leseno kladivo; mazzuolo da cucina; Q. ASLEF 261: Povsod prevladuje slavizem: prim. slov. kladívo ‘malleus’, dial. tudi kládvo, ki je sicer etimološko nejasno (ESSJ II 35), loš. k’ladvo zə mə‘su, rat. ‘kwadwa zə mə‘su, zahom. ‘kwadwa ‘lẹsəna, ukov. ‘lẹsən ‘kwədwa. 371. Lesena kuhalnica; cucchiaio di legno, mestolo; Q. ASLEF 262: Loš. ‘kuχrinca, prim. tudi tolm. kûharnica (Pleteršnik I 485), in rat. ku’χownca se navezujeta na slov. kúhalnica ‘lesena žlica’, v 18. st. kuhovnèza ‘tedicula’, ki je verjetno samo ljudsko etimološko naslonjeno na kuhati (ESSJ II 107). V Zahomcu je v rabi slavizem: ‘lẹsəna ž’lica, medtem ko ukov. k’rapunca lahko primerjamo s slov. krôpnica ‘pisker za krop’ (Pleteršnik I 476), ki je izvedeno iz slov. krȍp ‘vrela voda’ (ESSJ II 99). 372. Leseni pladenj (za polento); taff eria; Q. ASLEF 263: Loš. ‘dilja zə p’liẹntọ in rat. ‘dila se navezujeta na 369. vprašanje, medtem ko so v Zahomcu stresali polento direktno na škən’diẹwo (prim. it. scodella, za eti. gl. vpr. 350), v Ukvah pa na krožnik, ki so mu pravili polen’tar, prim. kraš. polən’tar / Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_18.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 266 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij pələn’tar ‘mešalnik’ (SDLA-Ts 345), ki je, z dodatkom rom. pripone -arius, izvedeno iz slov. polênta »jed iz koruznega zdroba«, to pa iz istopomenskega it. polènta (ESSJ III 80), ali direktno prevzeto iz romanskega okolja, prim. tudi furl. polentâr (Zamboni, Romanismi 127). 373. Deska za testo; spianatoia; Q. ASLEF 264: Loš. ‘dilja zə k’rəχ ‘pẹči se ponovno naslanja na 369. vprašanje, medtem ko je rat. arh. nəč’ke, zahom. ‘nišče in ukov. ‘nəšče vzporedno slov. nečkê ‘korito za mesenje kruha’ oz. kor. niške (Karničar 324), ki je splošnoslovanska beseda (ESSJ II 218). Rat. novejša izposojenka ‘nudəlpret je direktno prevzeta iz istopomenskega n. Nu- delbrett. 374. Valjar za testo; matterello; Q. ASLEF 265: Vse območje krije germanizem: prim. loš., rat., zahom. t’ribəl oz. ukov. (z meta- plazmo) t’riblja, ki je prevzeto iz istopomenskega bav. avstr. Trîbel, trîbeln (Stried- terTemps 239). 375. Plesišče na prostem; tavolato per ballo; Q. ASLEF 303: Loš. ‘pọwdən zə ‘rajəti in rat. ‘pọdən zə ‘rajət je izposojeno iz n. Boden ‘tla, pod’, ki ga zasledimo tudi v rat. zloženki ‘tanc’pọdən oz. ukov. ‘tọnc’pọdən, iz srvn. tanz, nvn. Tanz (Striedter-Temps 236). Zahom. ‘zuọl ‘dvorana’, prim. slov. zola, je sprejeto iz bav. avstr. Saal, dial. sol (Striedter-Temps 248). 376. Penjenica; schiumatoio; Q. ASLEF 266: Rat. ‘penownca se naslanja na istopomensko slov. pénjenica (Pleteršnik II 22), iz slov. péna ‘spuma’ (ESSJ III 24), medtem ko je zahom. pə‘nọwčica dem. oblika, ki smo jo zasledili že v pomenu ‘zajemalka’ (za eti. gl. vpr. 352 in 348). Ukov.’opšəpfər je izposojeno iz istopomenskega bav. avstr. Abschöpf(er) (Striedter-Temps 216). 377. Kontrabas; contrabbasso; Q. ASLEF 305: Poleg loš. opisnega slavizma k’rava zə ‘γuọsti zasledimo rat. romanizem pumpər’don, ki je prikrojitev it. bombardone, dial. bombardon (GDDT 82), in zahom. ‘puọs / ukov. ‘pos, ki se navezuje na slov. bas ‘bas (glasbilo)’ (Snoj 26). 378. Zadnji dan pusta; l’ultimo giorno di carnevale; Q. ASLEF 306: Povsod so odgovorili opisno, in sicer s slavizmi: prim. loš. ‘zadni ‘dan ‘pusta, rat. ‘zadni ‘den ‘pusta, ukov. ‘zadni ‘dẹn u ‘pustu, zahom. ‘pəst je u k’raju, le zahom. va- rianta ‘pəst je ‘aws uvaja germanizem (iz n. aus). 379. Čik, ogorek; cicca (di sigaro o di sigaretta); Q. ASLEF 308: Povsod se je uveljavil romanizem: prim. loš., rat., zahom., ukov. ‘čik, slov. čîk ‘cigaretni ogorek’, iz it. cicca, to pa iz lat. ciccum ‘pečka, malenkost’ (ESSJ I 82). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_18.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Rada Cossutta, Leksikalna razslojenost v govorih Tromeje: slovanske, romanske ... 267 380. Kozarček žganja; bicchierino di acquavite; Q. ASLEF 307: Na vsem območju je večinoma razširjen germanizem Stamper, Stamperle ‘kozarček žganja’: prim. loš. in ukov. š‘tampərle ž’γańa. Rat. govor uvaja celo dva germaniz- ma: š‘tampərle š‘nopsa, prim. kor. šnops ‘žganje’, iz bav. avstr. Schnaps, dial. šnops (Striedter-Temps 221). Tudi v zahom. dem. ‘γwažič ž’γańa (prim. slov. glȁž ‘steklo, kozarec’) je prisotna germanska izposojenka: iz srvn. glas, stvn. glas, nvn. Glas ‘steklo’ (ESSJ I 145; Striedter-Temps 128). 381. Sadja, žita in grozdja na pretek; frutta, grano e uva a bizzeff e; Q. ASLEF 309: Povsod je izpričan enoten odgovor: prim. loš. ‘dobra ‘liẹtna, rat. in ukov. ‘dobər ‘leta (rat. tudi ‘liẹtna) ter zahom. ‘duọbra ‘lẹta. Zanimiva je vezava moške oblike pri- devnika s samostalnikom ženskega spola v rat. in ukov. govoru. 382. Delikatesna trgovina; pizzicheria; Q. ASLEF 310: Loš. in ukov. ‘lọdən / zahom. ‘luọdən (prim. kor. lóden ‘deska’) je izposojeno iz bav. avstr. Laden ‘deska, pult’, dial. lod’n, srvn. lade, laden (ESSJ II 147; Striedter-Temps 170). Rat. štə‘cuna se navezuje na slov. štacúna ‘prodajalna’, iz istopomenskega ben. it. stazon, stazona (Pleteršnik II 643). 383. Skopuh; tirchio; Q. ASLEF 312: V Logu in Zahomcu je v rabi slavizem: prim. loš. skə‘puχ, zahom. ska’puχ, medtem ko je rat. ‘wəχərənk, prim. tudi istopomensko slov. vôhrn (Pleteršnik II 782), vôhrnik, kor. vohernik (Karničar 648), germanskega izvora: iz srvn. wuocher ‘oderuštvo’, wuo- chœre ‘oderuh’, nvn. Wucher, Wucherer, wuchern (Striedter-Temps 246). 384. Živa meja; siepe; Q. ASLEF 316: Loš. in rat. ‘živa ‘mẹja se naslanja na slov. knj. izraz, medtem ko se zahom. ‘žiw ‘puọt in ukov. ‘pwət navezuje na na slov. pȍd ‘tla’ (ESSJ III 68). 385. Nagelj; garofano; Q. ASLEF 319: Povsod zasledimo izraz, ki je tudi knj. slov. in ima germansko izhodišče: prim. slov. nagelj, loš., zahom. in ukov. ‘naγəl, rat. ‘nagəl. Iz stvn. nagallîn ‘Diantus’, srvn. negel(l)in (ESSJ II 212; Striedter-Temps 183). Osamljen je loš. arh. romanizem šklən’fuọn, ki ustreza furl. sclopòn (Nuovo Pirona 978), iz furl. sclopâ, it. scoppiare ‘počiti’ (Nuovo Pirona 977). 386. Popek; boccio di rosa; Q. ASLEF 318: Slavizem pôp, dem. pôpek ‘gemma, calix fl orum’ (ESSJ III 87) je povsod v pove- zavi z germanizmom gártroža ‘vrtnica, Rosa centifolia’: prim. loš. ‘pọp od ‘artrože, rat. ‘popək od ‘gawtriže, zahom. ‘pop ọd ‘γatrəže, ukov. ‘pọpək ad ‘γatrəža. Izposojeno iz istopomenskega bav. avstr. Gartenrose (ESSJ I 139; Striedter-Temps 127). Leksikalna razslojenost, ki je razvidna iz etimološke razčlembe zbranega izrazja, razgrinja nekatere značilne interferenčne pojave v govorih Tromeje: Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_18.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 268 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij a) pogosto ujemanje iste besede, prevzete iz slovanskega leksikalnega fonda, v vseh štirih ali vsaj treh analiziranih točkah (prim. vpr. 358, 360–366, 370, 371, 378, 381, 384). V tem primeru v četrti točki zasledimo pretežno izoliran germanizem (prim. 358. ‘sito’, 366. ‘cedilo’: zahom. ‘sajxər; 361. ‘iskre’: zahom. ‘funkle; 378. ‘zadnji dan pusta’: zahom. ‘pəst je ‘aws); b) prav tako pogosto seganje po germanski izposojenki v vseh štirih ali vsaj treh točkah (prim. 356. ‘konec stenja’: loš. ‘tẹxt, rat. ‘tẹjxt, zahom. in ukov. ‘tajxt; 359. ‘grej- nik’: loš. ‘ciẹγla, rat. ‘cẹgu/ ‘ciẹgu, zahom. ‘ciẹγu, ukov. ‘cieγu; 368. ‘ribežen’: loš. ‘ribežen, rat. ‘ribižən, zahom. ‘ribəžənk, ukov. ‘ribəžən; 369. ‘deska za sekanje’: loš. ‘dilja, rat. in zahom. ‘dila, ukov. dem. ‘dilca; 374. ‘valjar za testo’: loš., rat. in zahom. t’ribəl, ukov. t’riblja); c) pojav sobstoja dveh ali več sinonimnih germanizmov (prim. 352. ‘zajemalka’: loš. šə‘fanγəlc / rat. ‘šẹfl a; 373. ‘deska za testo’: loš. ‘dilja / rat. ‘nudəlpret; 380. ‘kozarček žganja’: loš., ukov., rat. š‘tampərle / zahom. ‘γwažič), včasih celo v isti točki (prim. 351. ‘pručka’: rat. š‘tokərle / rat. p’ručca); č) ujemanje romanizma v vseh štirih točkah je redek pojav (prim. vpr. 357, 379). Ro- manizem je večinoma omejen na eno samo točko (Log) ali največ dve, medtem ko je v ostalih izpričan germanizem (prim. 348. ‘ponev’: loš. pə’diẹla / rat. kəst’rọla; 382. ‘delikatesna trgovina’: rat. štə’cuna / loš., ukov. ‘lọdən, zahom. ‘luọdən; 385. ‘nagelj’: loš. šklən’fuọn / zahom., ukov. ‘naγəl, rat. ‘nagəl); d) pogosto ujemanje istega termina na skoraj celotnem območju, ki ga je mogoče razlagati bodisi z romanskim bodisi z germanskim poreklom (prim. vpr. 349, 353, 354). Te etimološke ugotovitve potrjujejo dejstvo, da so govori Tromeje pristno sloven- ski, ker jih druži isti slovanski leksikalni fond, ki je doživel različne glasoslovne in oblikoslovne premene. Prisotnost in vitalnost številnih germanizmov in romanizmov kot otipljiv primer stoletne interference na tem območju pa odražata tudi njihovo lek- sikalno pestrost in večplastnost. Jezik je namreč živ organizem in jezikovni vplivi ne poznajo pregrad, ki jih je postavil človek. KRAJŠAVE arh. arhaično avstr. avstrijsko bav. bavarsko ben. beneško dem. deminutiv(no) dial. dialektično eti. etimologija frc. francosko furl. furlansko gl. glej it. italijansko Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_18.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Rada Cossutta, Leksikalna razslojenost v govorih Tromeje: slovanske, romanske ... 269 klas. klasično knj. knjižno kor. koroško kraš. kraško lat. latinsko loš. loško n. nemško nvn. novovisokonemško pog. pogovorno prim. primerjaj rat. rateško rom. romansko slov. slovensko srvn. srednjevisokonemško stvn. starovisokonemško tolm. tolminsko trž. it. tržaškoitalijansko ukov. ukovško vpr. vprašanje vulg. vulgarno zahom. zahomsko LITERATURA ESSJ = F. BEZLAJ, 1976–2005: Etimološki slovar slovenskega jezika, I (A–J), II (K–O), III (P–S), IV (Š–Ž). Ljubljana. GDDT = M. DPROA – C. NOLIANI, 1987: Grande dizionario del dialetto triestino. Trieste. L. KARNIČAR, 1999: O. Gutsmann. Deutsch-windisches Wörterbuch, Klagenfurt 1789. Sloweni- sch-deutsche Bearbeitung. Graz. G. A. PIRONA – E. CARLETTI – G. B. CORGNALI, 1935: Il nuovo Pirona, Vocabolario friulano. Udine 1977, ponatis originalne izdaje 1935. A. A. WOLF – M. PLETERŠNIK, 1894–1895: Slovensko-nemški slovar, I–II. Ljubljana. SDLA-Ts = R. COSSUTTA, 1987: Slovenski dialektološki leksikalni atlas Tržaške pokrajine, Trst. M. SNOJ, 1997: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana. H. STRIEDTER-TEMPS, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin. Štrekelj, Lwk = K. ŠTREKELJ, 1904: Zur slavischen Lehnwörterkunde. Wien. A. ZAMBONI, 1991: Romanismi e altri strati linguistici nella Slavia triestina, Quaderni Patavini di linguistica, Monografi e. 8 per Giovan Battista Pellegrini. Padova. SOMMARIO Il presente saggio riassume i risultati lessicali delle inchieste dialettali che l’autrice ha con- dotto in agosto del 1997 nella zona dei Tre Confi ni in quattro punti d’inchiesta che sono stati scelti in modo da coprire omogeneamente tutto il territorio analizzato (1. Log pod Mangrtom; 2. Rateče; 3. Zahomec; 4. Ugovizza). La ricerca si è svolta in due fasi. Alla prima, cioè alle inchieste dialettali, hanno collaborato anche le studentesse della Scuola Superiore di lingue Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_18.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 270 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij moderne per interpreti e traduttori dell’Universita di Trieste. La fase preliminare prevedeva la scelta di informatori adatti, una scelta molto accurata, poiché da essa dipende tutto lo svolgimen- to del lavoro. Generalmente le ricercatrici hanno preferito gente anziana, soprattutto contadini che nella maggior parte dei casi possono fornire dati normalmente sconosciuti ai più giovani. Così hanno contattato anche i più vecchi del paese e la loro testimonianza è stata spesso vera- mente preziosa. La ricerca si è basata sul questionario dell’ASLEF (Questionario dell’Atlante storico linguistico etnografi co del Friuli-Venezia Giulia, sigla Q. ASLEF) che è molto specifi co e presuppone una valida preparazione sia del ricercatore che dell’informatore. L’autrice della relazione si è limitata al capitolo riguardante prevalentemente la casa e gli oggetti in essa. Le domande sono state le seguenti: 346. Pentola, pignatta; 347. Pentolino; 348. Tegame, teglia; 349. Piatto fondo, scodella; 350. Terrina senza coperchio; 351. Panchettino, sgabellino; 352. Cucchiaione da minestra; 353. Bottiglia; 354. Lume a petrolio; 355. Lucerna a olio; 356. Fungo dello stoppino; 357. Moccolo di candela; 358. Staccio, setaccio, vaglio; 359. Scaldaletto, caldano; 360. Trappola da topi; 361. Scintille; 362. Faville, pezzettini infuocati di carta; 363. Acquasantiera (nella camera da letto); 364. Bietta; 365. Russare; 366. Colabrodo; 367. Coltella da cucina; 368. Grattugia per le rape; 369. Tagliere; 370. Mazzuolo da cucina; 371. Cucchiaio di legno, mestolo; 372. Tafferia; 373. Spianatoia; 374. Matterello; 375. Tavolato per il ballo; 376. Schiumatoio; 377. Contrabbasso; 378. L’ultimo giorno di carnevale; 379. Cicca (di sigaro o di sigaretta); 380. Bicchierino di acquavite; 381. Frutta, grano e uva a bizzeffe; 382. Pizzicheria; 383. Tirchio; 384. Siepe; 385. Garofano; 386. Boccio di rosa. Tutto il materiale è stato dapprima registrato ed in seguito, dopo l’ascolto della registrazione, trascritto in grafi a fonetica slovena. La seconda fase della ricerca si è basata sull’analisi etimo- logica dei termini raccolti tenendo conto degli slavismi, dei romanismi e dei germanismi. Lo scopo della relazione è quello di dimostrare, tramite l’approfondimento etimologico, l’uniformità lessicale di questa zona nonostante la divisione politica della stessa fra tre stati. Le parlate di quest’area, prettamente slovene, denotano alcune differenziazioni fonetiche e morfologiche, ma anche un sostrato lessicale comune che è il risultato della lunga simbiosi dell’elemento slavo, romanzo e germanico in questo territorio. La prova della centenaria interferenza è la presenza di numerosi germanismi e romanismi tuttora vitali, spesso concordanti in tutti i quattro punti analizzati e sentiti dai parlanti quale parte integrante della loro appartenenza etnica. Le barriere linguistiche qui praticamente non esistono e il linguista deve accettare il dato di fatto che la gente dei Tre Confi ni parla la stessa lingua non ostacolata né dagli alti passi alpini né dai confi ni che ha tracciato l’uomo. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_18.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)