LISTEK. Bosna in Hercegovina. Sedaj, ko spadata ti dve deželi k naši državi, je potrebno, da si ju nekoliko natančnejše ogledarao ter se seznanimo z razraerami, ki vladajo tamkaj. Bosna. Obseg: 51 027 kraB. Prebivalstva po šteiju 1895. leta je 1,591.036, od teh je Srbov 673.246, katolikov Hrvatov 334.142, mobamedancev 548.632, judov 8213, protestantov 3596. Za leto 1904 pa je prebivalstvo proražunjeno na 1,737.000. Albancev je 30 tisoč. Zemlja je gorata, preprežena od pogorskega sestava Dinarskib Alp; dočim najdemo v srednji Bosni palezoiški skrilj skupno s poševnimi triaškimi zalomi, imamo v Hercegovini triaško, juraško kredasto in vapneno cono, večkrat celo do 2000 metrov višine; na jugovzhodu Bosne prevladuje mezoeoiški apnjenec. Najvišja gora je Maglič na Črnogorski meji (2397 metrov). Glavne reke so Sava na severu z Uno, Vrbasom, Ukrino, Bosno; na vzhodu teče Drina. Eude nabajamo sledeče: rjavi premog (484.000 t leta 1804), železna ruda (137.540 t), mangan 1140 t); izdelalo se je sirovega železa 1904. leta 47.678 t za tri railijone kron. 44 odstotkov zemlje je gozdnate, 17 odstotkov pašnikov in travnikov, 25 odstotkov obdelane zemlje. Pridelalo se je leta 1904 pšenice 1*13 milijonov q, rži 0*09 mil. q, ječraena 0*76 mil. q, ovsa 056 mil. q, krompirja 067 rail. q, koruze 1 65 mil. q, vina 001 milijonov hl. Zivine je bilo 1859. leta 233.322 konj, 1,416.394 govede, 1,447.049 koz, 3,230.720 ovac, 662.242 presičev. Tobačna industrija je velika, ravnotako sviloreja; žita se precej izvaža, ravnotako lesa, suhih češpelj in slivovke (1904. leta 47.826 ton v vrednosti 9,995.764 K). Oest je 2465 kra, železnic (leta 1905) 2418 km, brzojavnih žic (leta 1904) 2989 km. Leta 1904 je bilo 64 brzojavnib postaj, telefonske proge so dolge 175 km. — Pošta je leta 1904 odposlala 15,847.673 pisem, 4,382.210 tiskovin iu časnikov. Kar se socialne razvrstbe tiče, je posestvo večjidel v rokah begov, to je pomohamedanjenega slovanskega plemstva, in ag. Kristjani, Srbi in Hrvatje so večinoma kraetje, ki morajo z begom skleniti najemninsko pogodbo. Pod turškim vladaistvom je Bosna bila razdeljena v sedem kajmakamlikov: Sarajevo, Travnik, Bihač, Banjaluka, Dvornik, Mostar in Novibazar, vsak kajraakamlik pa v okrožja nahije ali kaze. V kajmakamliku je gospodoval kajmakam, vnahajab mudir. Provincijo je upravljal vali. Pod avstrijsko upravo se je dežela razdelila v pet okrožij: Sarajevo, Banjaluka, Bihač, Travnik, Tuzla in 43 okrajev. Deželni proračun je leta 1906 znašal 51.681 milijonov potrebščine in 56.048 milijonov pokritja, torej 4307 milijonov preostanka. Heropgorina. Hercegovina šteje eno okrožje (Mostar), obsega 9119 km2 in ima 219.511 prebivalcev. Od teh je 56.135 mohamedaneev, 74.889 pravoslavnih Srbov in 88.188 Hrvatov katolikov. Glavna reka je Narenta, stolno mesto Mostar.