Poštnina plačana ▼ gotovini.
Leto XXH., št. 171
Upravnlštvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon Štev. 31-22, 31-23, 31-24,
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon 31-25, 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749.
ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln inozemstva Ima
Unione Pubblieita Italiana Milano
Ljubljana, sreda Zj. julija 1941XIX
Cena cent. 70
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—> za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARLA. ESCLUSTVA per la pubblieita dl provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblieita Italiana S. A-, Milano
Ducejeva zdravica bolgarskim državnikom
Le če se popravijo prizadejane krivice, se lahko postavijo osnove za
mirno sožitje narodov
Rim, 22. juL s. Včeraj popoldne sta bolgarski min. predsednik Filov in zunanji minister Popov nadaljevala razgovore z italijanskimi državniki. Zvečer je Duce priredil gostom svečan banket, pri katerem je v svojem govoru izjavil:
Vesel sem. da vaju lahko prisrčno pozdravim v Italiji in v Rimu. ki je pokazal s spontanimi manifestacijami, kakšna čustva prijateljstva goji italijanski narod do vaše države in vašega naroda. Znano vam je. kako ukoreninjena in stara so ta čustva. o čemer ste se prepričali v zadnjih letih, ko ste se borili za svoje pravice. Italija je bila vedno z vami v tej borbi, zvesta načelu, ki določa našo politiko: samo z odpravo krivic je mogoče ustvariti podlago za mirno sožitje med evropskimi narodi. Da bi uveljavili ta načela, sta Italija in Nemčija prijeli za orožje in vodita danes v Evropi m v Afriki vojno, k* ima visoko idealno vsebino. Borita se zase in za vse. Vaš narod in vaša vlada sta to popolnoma razumela, ko sta se dokončno priključila in dala svoj delež naši politiki in naši akciji. Bolgarija je postala del tiste državniške skupnosti, ki se je ustvarila na podlagi tridelnega pakta, s katerim so zaščiteni in potrjeni glavni življenjski interesi bolgarskega naroda. V novem teritorijalnem redu, ki je nastal po zmagi osi, sta postali Bolgarija in Albanija sosedi, obe pa imata željo, da bi najbolj prijateljsko, uspešno in plodno sodelovali, Italija ima gorečo željo, da bi se odnošaji med obema sosedoma in prijateljskima državama utrdili in se čimdalje bolj razvijali. Preko Albanije namerava Italija sama pospešiti v vsakem pogledu svoje odnose z Bolgarijo, da doseže glob je du-
hovno zbližan je obeh narodov. Stare in globoke vezi, ki vežejo Italijo in Bolgarijo. so se še bolj utrdile spričo velikih dogodkov, ki jih doživljamo in lahko vam zagotovim, da bo prijateljstvo med Italijo in vašo državo trajno, kakor je bilo v najtežjih časih, ki jih je Bolgarija preživela. S temi čustvi dvigam čašo v čast bolgarskemu kralju, na vašo osebno srečo in na bodočnost vašega plemenitega naroda.
Odgovor Filova
Bolgarski ministrski predsednik Filov je na Ducejevo zdravico odgovoril:
Ekscelenca! V svojem imenu in v imenu zunanjega ministra se vam od srca zahvaljujem za prijateljske besede, kakor tudi za topel sprejem v vsej Italiji. Srečni smo, da imamo pri tem obisku priliko izraziti v imenu bolgarske vlade in v imenu vsega bolgarskega naroda vam Ekscelenca osebno čustva zahvale za vse, kar ste storili za Bolgarijo. Bolgarski narod nikoli ne bo pozabil, da ste bili vi prvi državnik, ki je dvignil svoj glas proti krivicam mirovnih pogodb, zaradi katerih je zelo trpela Bolgarija. Z vašo borbo proti krivicam ste prispevali k utrditvi vere bolgarskega naroda v boljšo bodočnost. Prihajamo v Rim v času, ko divja vojna Italije in Nemčije v imenu pravice za vse ter zavzema najširši obseg. Bolgarski narod enodušno sledi tej gigantski borbi v Evropi in Afriki z občudovanjem, simpatijo in vero v nje popolni triumf. V teku več kot 20 let je Bolgarija ostala zvesta načelom, ki ste jih proglasili in jih izvajali. Prestala je vse preizkušnje in se ni uklonila pod priti-
II brlndisi del Duce
agli statisti bulgari
Solo riparando le ingiustizie commesse si possono creare le basi d*una convivenza pacifica fra le nazioni
Roma, 22 luglio s. H Duce ha offerto ie-
ri sera, al Palazzo Venezia, un pranzo in onore del presidente del consiglio bulgaro Filov e del ministro degli esteri Popov. Hanno assistito anehe il ministro degli af-fari ester conte Ciano, membri del governo, alte cariche dello Stato, il ministro bulgaro a Roma ed altre personalita.
II Duce ha pranunciato al banchetto 11 seguente brindisi in onore degli ospiti:
Eccellenza, ;ono lieto di darvi il mio cor-diale benvemro in Italia in questa Roma, che nelle spontane manifestazioni di sim-patia, con le quali ha accolto voi e l'Ecc. Popov, ministro degli affarj esteri, ha vo-luto testimoniarvi ed esprimervi i senti-menti di amicizia del popolo italiano per il vostro paese e per il vostro popolo.
Voi sapete quanto questi sentimenti sono radicati ed antichi e ne avete avuto la prova in questi anni nei quali avete lotta-to per rivendicare i vostri diritti. LTtalia e stata costantemente con voi in questa lotta, fedele al principio dal quale la nostra politica e stata ispirata e diretta: Che solo riparando le ingiustizie commesse si po-tevano creare le basi d'una convivenza pacifica fra le nazioni di Europa, Per far va-lere questi principi 1'Italia e la Germania hanno preso le armi, e conducono oggi, in Europa ed in Africa, una lotta che ha un altissimo contenuto ideale. Combattono per se e per tutti.
H vostro popolo ed il vostro governo hanno inteso perfettamente questo quando hanno dato la loro definitiva adesione ed il loro valido contributo alia nostra politica ed alla nostra azione e la Bulgaria e en-trata a far parte di quella comunione dl stati, che sulla base del patto tripartito si k venuta creando e nella quale i vitali diritti ed i supremi interessi del popolo bulgaro sono stati affermati e tutelati. Nel nuovo assetto territoriale sorto dalle vit-torie dell'Asse, Bulgaria ed Albania si in-contrano sulla frontiera comune, animate l'una e l'altra dal desiderio della pifl ami-chevi e, piu fattiva e feconda collaborazio-
ne. LTtalia ha il vivo desiderio che i rapporti fra i due paesi vicini ed amicj si con-solidino e si sviiuppino sempre maggior-mente. Attraverso 1'Albania, 1'Italia stessa intende intensificare in tutti i campi le sue relazioni con la Bulgaria per addivenire ad un piti intimo avvicinamento špiritua le delle due nazioni.
Eccellenza, i vincoli antichi e profondi che uniseono 1'Italia e la Bulgaria sono fatti piu saldi dalla prova dei grandiosi eventi che noi viviamo ed io posso assicu-rarvi che l'amicizia deltltalia per il vostro paese non verra mai meno, come non č mai venuto meno nel memento piu diffi-cile che la Bulgaria ha attraversato. Con questi sentimenti alzo il bicchiere, Eccellenza, in onore della Maesta del Re dei bulgari, alla vostra felicita personale, a quella dell Eccellenza il ministro Popov, alla prosperita ed all'awenire della vostra nobile nazione.
II presidente del consiglio dei ministri di Bulgaria Filov ha detto nella sua rispo-sta fra 1'altro:
Noi siamo felici che questa visita ci dia la possibilita di esprimere, in nome del governo bulgaro ed in nome dell'intero popolo bulgaro, a Voi personalmente, Eccellenza, i sentimenti di riconoscenza per tutto quello che avete fatto per la Bulgaria. II popolo bulgaro non dimentichera mai che voi siete stato il prima statista a sol-levare la voce contro le ingiustizie dei trattati di pace di cui ha tanto sofferto la Bulgaria, e che con questa vostra lotta contro le ingiustizie cosi commesse, voi avete contribuito a raffoizare la fede del popolo bulgaro in un migliore avvenire. Noj veniamo a Roma in un momento in cui la guerra condotta dalPItalia e dalla Germania in nome della giustizia per tutti, in-furia, toccando la sua piu alta tensione. II popolo bulgaro č unanime nel seguire que-sta lotta gigantesca in Europa e in Africa con ammirazione, simpatia e fede nel suo pieno triomfo.
Turčija za obrambo Dardanel
Branila jih bo v vsakršnih okoliščinah in za vsako ceno
Ankara, 22. julija, d. Današnji turški listi se v obširnih člankih spominjajo obletnice podpisa pogodbe v Montreuxu, ki je Turčiji svečano priznala enkrat za vselej pravice do morskih ožin Bospora in Dardanel. V komentarjih turški listi ponovno izražajo trdno odločnost Turčije, da bo obdržala te ožine v svoji posesti in v okviru teritorija Turčije in sicer v vsakršnih okoliščinah in za vsako ceno.
Oficiozni list »Ulus« piše na primer med drugim: Zadnji čas se zopet razširjajo v zvezi z morskimi ožinami gotove vesti in govorice, vprašanje teh ožin pa je vendar popolnoma preprosto. Zgostiti se more samo v ugotovitev, da so te morske ožine turška posest. To je treba ponoviti tistim, ki smatrajo te morske ožine samo za življenjski prostor, dočim so v resnici te ožine pravi življenjski vir za nas. Naš narod bo dokazal, da zna braniti te ožine ne samo z besedami, marveč tudi z dejanjem. S krvjo in mesom naših prednikov smo si za-
jamčili pravice do Dardanel. čim so po pogodbi v Montreuxu prišle te ožine zopet v našo izključno posest, sc se razblinile vse bojazni, ki so glede teh ožin poprej vznemirjale svet.
»Ulus« zaključuje, da močna Turčija danes skrbno pazi, da se ohrani mir, tako na njenih mejah, kakor tudi v njenih morskih ožinah.
Slaba žetev v Egiptu
Rim, 22. julija, s. žetev v Egiptu kaže letos zelo slabo v glavnem zaradi zanemarjene obdelave žitnih polj in slabe organizacije agrarnega kredita. Cene žitu so se že dvignile od 185 na 225 piastrov za stot. Doslej žito v Egiptu še ni bilo nikoli tako drago. Mnogo listov je zaradi tega pričelo kritizirati vlado in ji očitati, da njeni organi niso »ia!i dovolj strogo nadzorovati « kmetijsko organizacijo in delo na polju.
skom, da bi spremenila svoje zadržanje. Bolgarija je srečna, da je doživela dan tudi formalnega vstopa k tridelnemu paktu, kajti s tem je mogla prispevati k uresničenju novega reda v Evropi Zaradi zmag osi je Bolgarija postala soseda Albanije. s katero je imela vedno prijateljske odnose. Iskreno želi da bi prijateljske odnose z Albanijo ohranila tudi v bodoče. Posebno veliko je naše veselje ob misli, da je Bolgarija preko Albanije istočasno postala soseda Velike Italije. Bolgarski narod je srečen zaradi novega sosedstva in želi videti v novi vzhodni meji tisto vez. ki bo v stoletjih, ki pridejo, spojila srečno usodo dveh držav in omogočila najširše sodelovanje na vseh življenjskih področjih.
Ekscelenca! Vaše besede, da veliki dogodki še bolj utrjujejo stare in globoke vezi med Italijo in Bolgarijo, kakor tudi vaše zagotovilo, da bo prijateljstvo Italije do naše države vedno čvrsto tudi v bodočnosti, kakor je bilo v najtežjih trenutkih, ki jih je preživljala Bolgarija, bodo vzbudile v bolgarski duši najglobji odmev. V imenu bolgarskega naroda vam lahko zagotovim. da bo Italija imela v bolgarskem narodu vedno najbolj odkritosrčnega prijatelja. S temi čustvi dvigam čašo na čast Kralju in Cesarju. Njegovega visokega in slavnega doma. na vaše osebno zdravje in srečo in napredku italijanskega naroda.
Banketa so se udeležili tudi zunanji minister grof Ciano, člani vlade, visoki državni funkcijonarji, bolgarski poslanik v Rimu. visoki uradniki zunanjega ministrstva in ministrstva za ljudsko kulturo, kakor tudi osebnosti iz spremstva bolgarskih državnikov.
Persistente attivita aerea
Bombe su Malta e Tobruk — Una nave cisterna britannica
aSSondata
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 22 luglio il seguente bollettino di guerra n. 412:
Le basi di Malta sono state aneora sot-toposte a bombardamento di nostri aerei nella notte sul 22.
Nell'Africa settentrionale nuovi tentativi nemici di attacco sul fronte di Tobruk sono stati prontamente stroncatL Velivoli del-l'Asse hano colpito nella piazza appresta-menti difensivi, batterie ed automezzi. A nord-est di Marsa Lucb velivoli germanici hanno attaccato una nave cisterna britannica, affondandola.
II nemico ha compiuto incursioni su Ben-gasi e Derna.
Nell'Africa orientale una nostra colonna, formata da reparti nazionali e coloniali del presidio Uolchefit, ha effettuato con successo una ricognizione in forze, pene-trando notevolmente nello schieramento avversario.
La sera del giorno 20 un aereo nemico ha lanciato alcune bombe sul centro urbano del comune dj Mazzarino in provincia di Caltanisetta; si lamentano 12 morti e 16 feriti fra la popolazione civile.
Vztrajno delovanje letalstva
Bombe na Malto in Tobruk — Ena angleška petrolejska
ladja potopljena
Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 22. julija naslednje 412. vojno poročilo:
Naša letala so v noči na 22. t. nu še enkrat bombardirala oporišča na Malti.
V	severni Afriki so sovražni oddelki v odseku pri Tobruku znova poskušali izvesti nekaj napadov, a so bili gladko odbiti. Osna letala so bombardirala obrambne naprave baterije in motorna vozila v trdnjavi. Severovzhodno od Marsa Luha so nemška letala napadla neko angleško petrolejsko ladjo in jo potopila.
Sovražna letala so napadla Bengazi in Derno.
V	vzhodni Afriki je neka naša kolona, sestavljena iz italijanskih in kolonialnih oddelkov posadke v Uolkefitu, uspešno izved-
la veliko izvidniško akcijo in prodrla globoko med sovražne postojanke.
Dne 20. zvečer je neko sovražno letalo bombardiralo stanovanjsko središče občine Mazzarino v pokrajini Čaltanisetti. Med civilnim prebivalstvom je bilo 12 ljudi ubitih, 16 pa ranjenih.
Berlin, 22. julija, d. V Libiji so nemška letala na področju pri Tobruku v nedeljo posebno hudo in uspešno bombardirala sovražnikova skladišča goriva in sovražnikove postojanke protiletalskega topništva. Kakor je bilo davi objavljeno z merodaj-nega mesta v Berlinu, so letala bombardirala tudi neko sovražnikovo trgovinsko ladjo — verjetno tankovsko ladjo — jo zažgala ter potopila.
Seja rumunske vlade v Ploestiju
Bukarešta, 22. jul. d. Rumunska vlada se je včeraj pod predsedstvom generala Antonesca sestala k seji v Ploestiju. Na seji so se v prvi vrsti obravnavala vpra-
šanja, ki so v zvezi z vojno proizvodnjo, razen tega pa tudi razni predlogi za ureditev cen in organizacijo prehrane prebivalstva. Nadalje se je vlada posvetovala o novi upravni organizaciji zopet osvojene Besarabije in Bukovine ter o raznih problemih vojaškega značaja.
Neprestani boji na uzhodu
U t" •*	•	....
Nadaljujejo se z nezmanjšano srditostjo zlasti na bojiščih pred Leningradom, Moskvo in Kijevom
Stockholm, 22. jul. d. Položaj na vzhodni fronti je ostal v glavnem neizpremenjen. Borbe se z nezmanjšano srditostjo nadaljujejo v vseh treh glavnih odsekih fronte pred Leningradom, Moskvo in Kijevom.
Poleg tankovskih oddelkov in motorizirane pehote posegajo na obeh straneh v borbo močne skupine letalstva, ki se razen v akcijah na sami bojni črti v velikem obsegu uveljavlja tudi v frontnem zaledju.
Preteklo noč je nemško letalstvo z izredno močnimi silami bombardiralo Moskvo, dočim so skupine nemških bombnikov v nedeljo večkrat po vrsti »ombardirale Leningrad in okolico.
Sovjetski tankovski oddelki, ki jih zlasti na baltiškem bojišču hudo redči nemško protitankovsko topništvo, so sedaj ponovno utrpeli zelo hude izgube tudi s strani nemških strmoglavnih letal, navzlic silovitim izgubam pa je sovjetski odpor južno od Leningrada še zmerom izredno trdovraten in poizkušajo sovjetske čete ne glede na izgube obdržati svoje postojanke. Na fronti severno od Leningrada so sovjetske čete na levem krilu prešle celo v vrsto protinapadov proti finski bojni črti, vendar pa so bili ti napadi zavrnjeni in so bili sovjetski oddelki skoraj povsod vrženi nazaj na izhodiščne postojanke.
Na osrednjem bojišču se nadaljujejo ogorčene borbe vzhodno od Smolenska in pošilja sovjetsko poveljništvo v tem najbolj ogroženem odseku v borbo dokaj močne rezerve svojih tankov in motorizirane pehote. Nemška vojska je v tem odseku sedaj v veliki meri zaposlena z očiščevanjem zaledja, z utrjevanjem svojih postojank in organizacijo prometnih zvez med bojno črto in zaledjem, po katerih dohajajo rezerve za novo ojačenje pritiska.
V Ukrajini je položaj sličen kakor v odseku pri Sniolensku in si nemške čete, južno pa kombinirane nemške, madžarske in rumunske čete utrjujejo v zadnjih dveh dneh osvojene postojanke. Sovjetsko poveljništvo organizira nove obrambne črte onkraj Dnjestra, toda nove postojanke so neprestano pod hudim ognjem topništva in nemškega ter rumunskega letalstva.
Odbit sovjetski napad pri Viborgu
Helsinki, 22. julija, d. Kakor poročajo v noči na torek s pristojnega finskega vojaškega mesta, so finske čete zavrnile protinapad, ki so ga sovjetsko-ruske čete pričele na področju pri Viborgu severozapad-no od Leningrada. Sovražnik je pri tem utrpel krvave izgube. Ta protinapad so poskusili Sovjeti z močnejšimi silami in je pri tej njihovi akciji uspelo Fincem zapleniti številne sovražnikove tanke, motorna vozila, poljske kuhinje in vsakovrstni drugi vojni material. Napredovanje finskih čet na ostalih frontnih odsekih se — kakor javlja to finsko poročilo — z uspehom nadaljuje.
Stalinov sin v nemškem ujetništvu
Berlin, 22. julija, d. Na pristojnem mestu v Berlinu potrjujejo že včeraj na kratko objavljeno informacijo, da je sin sovjet-
skega diktatorja Jakob Stalin padel v nemško ujetništvo. Z istega mesta so objavili davi še naslednje podrobnosti o tem dogodku:
Pri ofenzivnem sunku nemških vojnih sil pod poveljstvom generala oklopniških edinic Schmidta je 16. julija pri Ljosnu južno od Vitebska padel v nemško ujetništvo skupaj s številnimi drugimi sovjetskimi vojaki in častniki tudi sin boljševiškega diktatorja Jakob Stalin. Ujetnik je starejši sin diktatorja Jožefa Stalina ter se kakor njegov oče piše prav za prav Jakob Džu-gašvili. Rodil se je 18. marca L 1908 v Ba-kuju ter je otrok iz prvega Stalinovega zakona z Jekaterino Svanico. Jakob Stalin je bil prvotno gradbeni inženjer in je ab-solviral tehniško visoko šolo. šele kasneje se je odločil za oficirsko kariero. Dovršil je artilerijsko akademijo v Moskvi in sicer v dveh letih in pol, dočim traja normalna učna doba pet let.
Sedaj je bil Jakob Stalin nadporočnik v 14. havbičnem polku 14. sovjetske okiopne divizije. Takoj po tem, ko je bil ujet, so Jakoba Stalina pripeljali v poveljništvo generala Schmidta, kjer so nedvoumno ugotovili, da je ujetnik sin sovjetskega diktatorja Stalina. Ujetnik je izjavil, da se je predal nemškim četam skupaj s še preživelimi svojimi vojaki, ko je uvidel, da je vsaka nadaljnja obramba proti nemškim četam nesmiselna. Nemški tisk bo v kratkem objavil sliko ujetega Stalinovega sina v njegovem novem okolju.
Letalski napadi
Berlin, 22. julija, d. V ponedeljek je bilo nemško letalstvo zopet zelo aktivno na vseh frontnih odsekih vzhodnega bojišča. Kakor je bilo davi objavljeno z merodajnega vojaškega mesta v Berlinu, so bili napadi nemškega letalstva včeraj usmerjeni v prvi vrsti proti mnogoštevilnim sovražnikovim letališčem in so se ti napadi povsod končali z velikimi uspehi. Na prostoru zapadno od Moskve so nemška letala z dobrimi bombnimi zadetki na raznih točkah prekinila sovražnikove železniške proge ter jih napravila za daljšo dobo neuporabne. Na prostoru pri Novgorodu so nemška strmoglavna letala z bombami ter s strelnim orožjem uspešno napadla sovražnikova vojaška taborišča ter zbirališča sovražnikovih čet. Mnogo barak je bilo zadetih in tudi sicer je sovražnik utrpel velike izgube na ljudeh in materialu.
Bombardiranje Moskve
Stockholm, 22. jul. d. Po došlih informacijah je nemško letalstvo preteklo noč izvršilo svoj prvi velenapad na sovjetsko glavno mesto Moskvo. Več sto nemških bombnikov je v noči na torek v mnogih zaporednih valovih bombardiralo vojaško važne cilje v Moskvi in okolici ter povzročilo silno škodo. Tovori rušilnih in zažigal-nih bomb so povzročili na vsem moskovskem področju veliko razdejanje. Zažigal-ne bombe so zanetile mnogoštevilne požare, med katerimi nekateri še trajajo. Moskovski radio je priznal napad v svojem jutranjem poročilu, v katerem pa trdi, da
so nemške bombe padale po večini na sta^. novanjske okraje ter da niso zadele nobenega vojaškega objekta. Alarm v Moskvi je trajal celih pet ur.
Povratek nemških podanikov iz Rusije
Ankara, 22. jul. d. Transport nemških podanikov in nemških diplomatskih zastopstev iz Sovjetske unije, ki se vrača preko Turčije v Nemčijo, je včeraj pri Svilengra-du dospel na bolgarsko ozemlje. Transport šteje 300 oseb. Razen nemške kolonije v Sovjetski uniji, predvsem iz Moskve, vračajo s tem transportom tudi številni Rumuni, Madžari in Slovaki. Z Rumuni se vrača tudi dosedanji rumunski poslanik v Moskvi, bivši rumunski zunanji minister Gafencu. Nemški transport bo nadaljeval vožnjo preko Sofije in Beograda v Nemčijo.
Nemško vojno poročilo
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. jul. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
Operacije nemške vojske In njenih zaveznikov za prodor so raztrgale sovjetsko obrambno fronto v skupine brez zveze. Kljub žilavemu krajevnemu odporu in trdovratnim protinapadom se ne da več spoznati enotno vodstvo pri sovražniku.
Na vsej vzhodni fronti stalno napredujejo operacije, ki streme za tem, da se razbijejo in uničijo posamezne skupine sil sovjetske vojske.
Kot povračilo za boljševiške letalske napade na odprte prestolnice zaveznikov, Bukarešto in Helsinke, je letalstvo napadlo zadnjo noč prvič Moskvo. Močni oddelki bojnih letal so bombardirali ob dobrem razgledu v valovitih napadih vojaške naprave boljševiškega prometnega in oborožitvenega središča.
V	okolici Kremla in slavoloka Moskve so izzvali zadetki v polno številne velike požare in ognje po tleh. Razdejana ali hudo zadeta so bila poslopja visokih povelj-ništev in upravnih oblasti Sovjetov, kakor tudi preskrbovalni obrati v mestu.
Na morju okrog Anglije so bojna letala v polno zadela z bombami dve veliki tovorni ladji. Druga bojna letala so zadnjo noč bombardirala pristaniške naprave na jugovzhodu otoka.
V	Sueškem prekopu so obmetavala nemška bojna letala v noči na 22. julija vojaške naprave z bombami vseh kalibrov.
Lovci so sestrelili Pri poskusih sovražnika, da bi podnevi napadel kanalsko obalo, 6 angleških letal.
Angleška bojna letala so metala zadnjo noč na raznih krajih jugozapadne Nemčije razdiralne in zažigalne bombe. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Razdejana ali poškodovan:), so bila predvsem stanovanjska poslopja. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno izmed napadajočih angleških bojnih letal.
Japonska politika ostane nespremenjena
Nova Japonska vlada bo Se nadalje Izpolnjevala obveznosti trojnega pakta
Tokio, 22. jul. (Domei). Na današnji tiskovni konferenci je uradni japonski vladni zastopnik Ishii izjavil, da navzlic izpre-medbi vlade ne bo sledila nikaka izpre-memba v japonski zunanji politiki. Ishii je nadalje sporočil, da je novi zunanji minister admiral Tojoda povabil v soboto zvečer na razgovor italijanskega poslanika Marija Indellija ter nemškega poslanika generalmajorja Eugena Otta, ki jima je med drugim tudi izjavil: »Nova vlada bo tudi nadalje spoštovala po duhu in vsebini berlinski trojni pakt.«
Na vprašanje nekega francoskega novinarja, koliko je resnice v informacijah, ki jih tisk objavlja iz Hongkonga, češ, da imajo Angleži skupaj s Kitajci v načrtu zasedbo Francoske Indokine. je Ishii odvrnil: »Upam, da se te informacije ne bodo uresničile, Vlada doslej nima še nobenega službenega potrdila za te govorice, toda ne glede na to moramo dogodke opazovati iz bližine.«
Na vprašanje francoskega predstavnika, ali bi v takem primeru Japonska priskočila Franciji na pomoč v soglasju z določbami francosko-japonskih dogovorov, je Ishii odvrnil: »Ako bi se kaj takega zgodilo. namerava Japonska ovirati kretanje britanskih čet in bi v tem primeru tudi odločno protestirala pri angleški vladi.« Na nadaljnje vprašanje, ali bi Japonska tudi takoj uprenila primerne preventivne ukrepe, je Ishii odgovoril: »To bi bilo odvisno od razvoja situacije.« Na nadaljnja vprašanja glede vsebine razgovorov, ki jih je imel japonski poslanik v Vichyju Sotomatsu Kato z admiralom Darlanom, je Ishii odklonil vsako pojasnilo.
Nadalje je Ishii izjavil, da vlada ni prejela še nikakih službenih informacij glede namere ameriške vlade, da bo proglasila
embargo za vse transporte ameriškega
petroleja, ki so določeni za Japonsko. Ishii je nadalje izjavil, da vlada tudi 8e nima nikakih službenih informacij o tako zvani črni listi, na katero naj bi prišla vsa nemška italijanska in japonska trgovska podjetja s sedežem v Ameriki, ki kupču-jejo z Zedinjenimi državami in ki naj bi po informacijah tiska igrale nekako posredovalno vlogo v korist omenjenih treh držav.
Tokio, 22. juL (Domei). Za danes napovedani intervju predsednika japonske vlade princa Konoja s predstavniki japonskega in tujega tiska je bil odpovedan.
Ostavka namestnika odstopivšega japonskega zunanjega ministra Macuoke, Kaušija Ohašija, je bila sprejeta, nasprotno pa je novemu zunanjemu ministru admiralu Tojodi uspelo pregovoriti japonskega poslanika v Nankingu, Kumataro Honda, da je umaknil svojo ostavko, ki jo je izročil iz simpatije do odstopivšega zunanjega ministra Macuoke. V poučenih japonskih krogih sodijo, da bo odstopil sedanji namestnik finančnega ministra To-josaku Hirose ter da bo na njegovo mesto imenovan guverner japonske poštne hranilnice Tsunei Tanigukhi.
Japonske ladje plujejo okrog Južne Amerike
New York, 22. jul. d. Kakor poročajo snočnji ameriški listi iz Paname, so tri japonske trgovske ladje, ki so več dni zaman čakale na prehod skozi Panamski prekop v smeri Atlantik—Tihi ocean, odplule v Rio de Janeiro, odkoder bodo po obnovi zalog kuriva in živeža nadaljevale vožnjo okrog rta Horna v Južni Ameriki dalje na Japonsko
Generalni agent Indije v Ameriki
Ureditev diplomatskih zvez Indije z Zedinjenimi državami naj služi kot slepilo, da se pripravlja neodvisnost indijskega naroda
Rim, 22. juL s. Sir Girza Daihai, član izvršnega sveta indijskega podkralja in eden izmed glavnih zastopnikov indijske visoke birokracije, ki je v službi Velike Britanije, je bil nepričakovano imenovan za prvega generalnega agenta Indije v Zedinjenih državah. Službeno je bilo k temu izjavljeno, da bo Roosevelt v kratkem določil nekega svojega prijatelja, ki mu bo poveril enako misijo v Indiji.
Vest o taki ureditvi diplomatskih odnošajev med Zedinjenimi državami in Indijo ni zbudila stvarno nobene posebne pozornosti, pripomniti pa je treba:
1. Imenovanje indijskega generalnega agenta v Zedinjenih državah spada v vrsto onih dejanj, ki se jih angleška vlada poslužuje že od L 1914 in s katerimi zavaja indijski narod tako, da ustvarja med njim vtis, kakor da se pripravlja ustvaritev njegove neodvisnosti. Anglija pa v resnici ne bo nikoli priznala neodvisnosti Indije, ker se ne more odreči svojemu prvemu kolonij sk emu fevdu, iz katerega prejema ogromne množine surovin po najnižjih cenah spričo bede in pomanjkanja, v katerega je pahnila ves indijski narod. Imenovanje generalnega agenta je bilo dogovorjeno med Rooseveltom in Churchillom, da bi se tako vrglo zopet nekaj zlatega peska v oči Indijcev. Sir Daihai bo lahko predstavljal v Washingtonu vse, kar bo hotel, le indijskega naroda ne, ker bi v tem primeru nemudno izgubil svoj položaj in svojo plačo. Vse drugačen bi bil položaj, če bi bil na to mesto imenovan
kdo izmed znanih prvakov Ghandijevega pokreta.
2. Mladi severnoameriški imperijalizem izteguje polagoma svoje roke na ves britanski imperij in si povsod ustvarja postojanke, ki bi mu pripomogle do tega, da bi v danem primeru postal glavni dedič Londona. Kazalo je, da prav Indija doslej temu dozdevnemu dediču ni šla preveč v slast. Imenovanje ameriškega generalnega agenta v Delhiju pa kaže, da se severnoameriški imperijalizem dejansko vedno bolj širi in da se ozira tudi že po zelo bogati Indiji, kjer bi različni Rockefellerji in Baruchi še marsikaj našli za svoje blagajne. Panorama od Islandije do Cejlona je razsežna in razveseljiva za državo, kakršne so Zedinjene države, ki so si že ustvarile svojo politično teorijo o »vodilnem narodu« in tudi svojo vojaško teorijo o »najširši strateški obrambi«.
Ameriški komisar za Indijo
New York, 22. jul. d. Kakor poročajo snočnji ameriški listi iz Washingtona, je predsednik Roosevelt včeraj imenoval posebnega ameriškega komisarja za Indijo, ki bo imel čin poslanika Zedinjenih držav. Za komisarja je bil izbran Thomas M. Wil-son. ki ima po zatrjevanju ameriških listov dolgoletne izkušnje v vseh vprašanjih, ki se tičejo Daljnega vzhoda, kjer je bil na rajnih mestih že prej dalje časa v diplomatski službi. Nazadnje je bil Wilson ameriški generalni konzul v Sydneyu v Avstraliji
Roosevelt o podaljšanju vojaške službe
Položaj je bolj nevaren kakor pred letom dni
Washington, 22. julija, s. Predsednik Roosevelt je poslal kongresu včeraj posebno poslanico, v kateri je zahteval pooblastilo, da lahko podaljša za leto dni službeno obveznost v vojski in nacionalni gardi ter za izbrane rezervne obveznike. V svoji poslanici je naglasil, da je Amerika v nevarnosti, da je ta nevarnost neskončno večja kakor pred letom dni. Roosevelt je tako dal svoji zahtevi naravnost dramatičen značaj. Njegove poslanico so oddajale tudi vse ameriške radijske postaje. Med drugim je dejal: Bistveno je potrebno, da službeno izjavim, kar kongres nedvomno želi, da mednarodni položaj danes ni nič manj resen, marveč nasprotno mnogo bolj nevaren kakor pred letom dni. Resen je tako zelo, da se bo morala po mojem mnenju in po mnenju onih, ki poznajo stvari, vojska ohraniti v svojem dosedanjem obsegu in da se ne bo smela v svojih efektivih v ničemer zmanjšati, kakor tudi, da je potrebno držati jo v popolni pripravljenosti. Vojska je majhna v primerjavi z oboroženimi silami v drugih državah, prav zaradi tega pa se ne bi smeli v njej pojaviti nikaki znaki desorganizacije ali pomanjkljivosti. Roosevelt je izrazil svoje zaupanje, da bodo vojaške osebnosti, kakor tudi javnost spoznale, kako strašne posledice bi nastale, če bi se dopustilo, da bi se sedanja vojska zmanjšala in zaostala za postavljenim programom glede njene izpolnitve.
Predavanje Rooseveltove žene o evropski vojni
Washington, 22. jul. s. Žena predsednika Roosevelta je sprejela vabilo za tedenska radijska predavanja o razvoju evropske vojne in o glavnih svetovnih dogodkih. Po svoji politično-vojaški kroniki bo govorila, kakor poročajo listi, v korist neke velike ameriške trgovske tvrdke, ki je prišla na ženialno idejo, da opozori ameriško javnost na svoje proizvode po Roo-seveltovi soprogi. Tvrdka bo plačala Roo-seveltovi visok honorar.
Novi krediti za oboroževanje
New York, 22. jul. d. Kakor poroča agencija Associated Press iz Washingtona, je reprezentančna zbornica včeraj odobrila nadaljnji kredit 287 milijonov dolarjev za gradnjo raznih prometnih poti, ki so potrebne za dovršitev splošnega ameriškega obrambnega načrta.
Ista agencija poroča, da je bilo včeraj K ameriškem vojnem ministrstvu sporo-
čeno, da bo tako zvani nujni program ameriške oborožitve na morju dokončan celih 60 dni prej, kakor pa je bilo določeno. Po nadaljnjih informacijah iste agencije iz krogov ameriškega vojnega ministrstva je ameriška vlada naročila več desettisočev vojaških čelad iz jekla, ki bodo po konstrukciji zelo slične vojaškim čeladam nemške vojske. S tem priznavajo Američani, da je bil nemški model jeklenih čelad pač najboljši izmed vseh izdelkov, ki so se preizkusili v sedanji vojni.
Ameriško posredovanje v čungkingu
New York, 22. julija, d. Kakor poroča agencija United Press iz Washingtona, si ameriška vlada z vsemi sredstvi prizadeva, da bi si v Cangkajškovi Kitajski ohranila rezervoar človeškega materiala za svoje načrte na Daljnem vzhodu. Tako se je iz washingtonskih vladnih krogov zvedelo, da je nedavno dospela pod vodstvom svetnika Owena Lattimorea v Čungking posebna ameriška komisija, katere glavna naloga je doseči poravnavo med Čang-
■ M	■ * « i ti I I t I V	__t_J>CX
eajkuvo vmkjo n ktcajnatm iroraunjsiic-
nimi četami, ki operirajo na lastno pest in proti Cangkajšku. Washingtan bi rad preprečil, da dobave ameriškega orožja Čungkingu ne bi bile neplodno potrošene v kitajski državljanski vojni. Dasi odposlanec washingtonsike vlade Lattimore ne predstavlja kake posebno znane ameriške politične osebnosti, je vendar znano, da uživa velik ugled v raznih deželah Daljnega vzhoda. Lattimore je bil poslan v Čungking prav na izrecno Roosevelt ovo priporočilo.
Ameriško posojilo Angliji
Stockholm, 22. jul. d. Iz Londona poročajo, da je ameriška vlada dovolila Veliki Britaniji posojilo 425 milijonov dolarjev. Po informacijah iz Londona se bo to posojilo porabilo v glavnem za odplačilo nabav ameriškega vojnega materiala, ki jih je Velika Britanija sklenila v Ameriki še pred uveljavljenjem Rooseveltovega zakona o ameriški pomoči Angliji.
Vračanje ameriških diplomatov iz Evrope
Madrid, 22. juL d. Včeraj je preko Lizbone in Madrida dopotovalo 45 ameriških diplomatskih zastopnikov, ki so pripadali raznim ameriškim diplomatskim misijam v Nemčiji, Italiji in Grčiji. Iz Madrida nadaljujejo diplomatski predstavniki svojo vožnjo preko Lizbone v Zedinjene države. Na vprašanja predstavnika nemške poročevalske agencije »Transocean« o Rooseveltovi vojni politiki so Američani odgovarjali skrajno rezervirano.
Odhod nemškega poslanika iz
La P»z, 22. jul. d. Kakor je bilo objavljeno z merodajnega mesta, so bili podvzeti potrebni ukrepi, da bo mogel nemški poslanik v Boliviji Ernst Wendler zapustiti deželo. Nemški poslanik odpotuje iz Bolivije že danes ter se bo preko Antofagaste v republiki Cile vrnil v Nemčijo. Proti-nemška propaganda, ki jo netijo v Boliviji ziasti britanski krogi, zavzema čim dalje bolj neznosne oblike. Baje je bilo šest nemških podanikov v Boliviji aretiranih.
Macellai puniti
Le squadre della R. Questura, incaricate della vigilanza annonaria, nei giomi seorsi hanno dichiarato in contravvenzione, per abusiva maggiorazione dei prezzi, i seguenti esercentj di macellerie:
Marjetič Luigi, Poljanska 77, Musar Glu-seppe, Sv. Petra 61, Peršin Antonio, Vodovodna 34, Ponikvar Luigi, Vodnikova 240.
Oltre alla denuncia all'Autoritš. giudizia-ria, pel Peršin ed il Ponikvar l'Ecc. 1'Alto Commissario ha disposto la sospensione della loro attivita e la chiusura delle loro macellerie per la durata di giorni 10, men-tre per il Marjetič ed il Musar, in consi-derazjone della gravita della infrazione commessa ed essendo recidivi, ha revocato la licenza.
Per il Peršin ed 11 Ponikvar resta fermo l'obbligo di corrispondere i salari ai propri dipandenti durante il periodo di chiusura.
Kaznovani mesarji
Patrole Kr. Kvesture, ki nadzorujejo trg, so v preteklih dneh ugotovile, da so sledeči mesarji zagrešili prekrške obstoječih odredb, ker so prodajali po višjih cenah:
1.	Alojz Marjetič, Poljanska cesta 77,
2.	Josip Musar, Sv. Petra cesta 61,
3.	Anton Peršin, Vodovodna cesta 34,
4.	Alojz Ponikvar, Vodnikova cesta 240.
Glede Peršina in Ponikvar j a je Eksc.
Visoki Komisar razen ovadbe sodišču odredil tudi zatvoritev njunih mesarij za 10 dni, Marjetiču in Musarju pa je zaradi ponovnih prekrškov prepovedano nadaljno obratovanje.
Mesarja Peršin in Ponikvar morata za dobo zatvoritve obratov plačati vse prejemke svojim nastavljencem.
Blocco dri prezzi
AlTAlto Commissariato pervengono con-tinue lagnanze contro gli esercenti per abusivo aumento (li prezzi.
L'Alto Commissariato richiama 1'atten-zione dei rivenditori sulle disposizioni delle proprie ordinanze n. 17 del 19 maggio e n. 63 del 9 luglio, per le quali i prezzi di tutte le merci, non fissati da appositi listini, e le maggiorazioni precedentemente in vigore sono stati bloccati alla data del 15 maržo a. c.
Qualunque modificazione in aumento non autorizzata costituisce pertanto una contravvenzione alle predette ordinanze e saranno percio severamente punite.
Blokiranje cen
Visokemu Komisarju prihajajo ponovno pritožbe zaradi zlorabnega zvišanja cen v javnih obratih.
Visoki Komisar opozarja prodajalce na določbe svojih uredb št. 17 od 9. maja in št. 63 od 9. julija, s katerimi so se cene vseh vrst blaga, kolikor niso določene s poebnimi ceniki, in predhodno veljavna zvišanja blokirala na dan 15. marca t. 1.
Zato se bo vsaka nedovoljena sprememba cen navzgor smatrala za prestopek proti gornjim uredbam in bo strogo kaznovana.
Letalska vojna na zapadu
Spopadi v zraku ob Rokavskem prelivu
Berlin, 22. jul. d. V ponedeljek zvečer so britanska letala zopet poskušala prileteti preko Rokavskega preliva nad vzhodno obalo, vendar pa jih je nemška protiletalska obramba zavrnila in so imeli napadalci krvave izgube. Kakor javljajo davi z merodajnega mesta, je pri teh britanskih akcijah prišlo do ogorčenih letalskih borb, pri katerih je imelo sovražno letalstvo hude izgube. Nemška borbena letala so skupaj z nemškim protiletalskim topništvom sestrelila pet angleških letal vrste Spitfire.
Berlin, 22. julija, d. V noči na torek so britanska letala preletela razne kraje v zapadni Nemčiji. Kakor javljajo davi z merodajnega mesta, so britanska letala metala rušilne in zažigalne bombe, vendr>r je bila povzročena škoda omejena le nt poslopja v stanovanjskih okrajih. Med civilnim prebivalstvom so napadi zahtevali nekaj žrtev, Manjše število ljudi je bilo ubitih, nekaj pa ranjenih.
Berlin, 22. jul. d. Kakor je bilo davi objavljeno z merodajne strani, so včeraj zjutraj trije ali štirje angleški bombniki
Gospodarstvo
Razvoj trgovine med Ljubljansko pokrajino In ostalo državo
Odkar je popravil jen borovniški most in jo omogočen neposredni železniški promet s Trstom in vso Italijo, se je pričel naglo razvijata trgovinski promet med Ljubljansko pokrajino in ostalo državo Pomanjkanje te železniške zveze je prej hudo občutila naša lesna trgovina. Odkar pa je promet na tej železniški progi zopet vzpostavljen, so bile poslane v Italijo velike količine izdelanega lesa, ki so prej čakale na prevoz. To blago se sedaj dnevno odpošilja v smeri proti Trstu. Pobiranje posebne kontrolne pristojbine na izvoz lesa, ki gre v korist sklada za gospodarsko ureditev Ljubljanske pokrajine, prav nič ne ovira izvozne kupčije. Z odprodajo velikih količin izdelanega lesa. ki je prej čakal na prevoz, so prišli lesni produ cen ti zopet do denarnih sredstev za nevo produkcijo, denar pa je priše] tudi med ljudi kar se zlastn pozna na deželi.
Tudi uvozna kupčija z ostalo državo se vedno bolli razvija Po ljubljanskih trgovinah se že opaža, da so mnogi trgovci obnovili svoje zaloge z blagom, ki so ga dobili iz Italije. Poleg vina se dobi v trgovinah italijanski siir, marmelada, pa tudi razno modno in tekstilno blago, ki prihaja v vedno večjem obsegu Dnevno pa dovaža-jo tudi južno sadje, zelenjavo in povrtni-no.
v močnem spremstvu lovskega letalstva, ki je bilo vsaj desetkrat številnejše od bombniških letal, napadli nemški ladijski konvoj v Rokavskem prelivu. V spremstvu nemških ladij so bila samo štiri lovska letala, ki pa so se nemudoma vrgla v borbo s sovražnikom. Nemškim lovcem je nato priletelo na pomoč še 17 nadaljnjih lovskih letal, ki pa niso mogla poseči v borbo, ker so se nasprotnikova letala medtem že umaknila in izginila v oblakih.
Stockholm, 22. julija, d. Kakor javlja davi angleška informacijska služba iz Londona, so nemška letala preteklo noč zopet priletela nad razne kraje v Angliji. Po angleškem poročilu so bili napadi na razna področja izvršeni le z manjšimi silami nemškega letalstva. Glavni napad je bil usmerjen proti nekemu mestu na zapadni angleški obali. Ostale akcije nemškega letalstva so bile usmerjene proti raznim točkam na skrajnem jugozapadnem delu angleškega otočja. Angleško poročilo pravi nadalje, da k je bila pri posameznih napadih povzročena i samo gmotna škoda manjšega obsega. '
Pomanjkanje tekočega goriva v Zedinjenih državah
Pred dnevi simo poročali o pomanjkanju tekočega goriva v Zedinjenih državah, zlasti v vzhodnem delu, kar je dalo komisarju za tekoča goriva, notranjemu ministru Ickesu povod za okrožnico guvernerjem 16 držav na vzhodu, naj izdajo ukrepe za re-dukcijo potrošnje mineralnih olj vsaj za 20%, sicer lahko nastopi občutno pomanjkanje. Sedaj je notranji minister pozval tudi zasebnike, naj prostovoljno omeje potrošnjo goriva za eno tretjino. Prodajalci bencina sio dobili naročilo, da podajo tedenski obračun c prodaji goriva zasebnikom. Kakor je izjavili minister lekes, zaenkrat ni nastopila potreba prisilnih ukrepov, dokler obstoja upanje, da bo mogoče s prostovoljnim sodelovanjem potrošnikov preprečiti pomanjkanje tekočega goriva.
Vesti o pomanjkanju tekočega goriva v Zedinjenih državah so povsod v svetu izzvale začudenje, saj je znano, da so Zedinjene države največji produ cent mineralnega cilja na svetu. V zadnjih letih je produkcija Zedinjenih držav dosegla skoro dve tretjini svetovne produkcije. Seveda pa je tudi v potrošnji mineralnega olja Amerika na prvem mestu V letu 1940 je ameriška produkcija nafte dosegla rekordno višino 1355 milijonov sodov (po 159 I). Pri tem odkrijejo vsiako leto znatna nova ležišča nafte in so lani odkrita nova ležišča celo presegala narahlo produkcijo. Samo v državi Texas je lani produkcija nafte do-segla dvojno količino ruske produkcije, čeprav je Rusija v svetovni produkciji za Zedinjenimi državami na drugem mestu.
Če je zdaj navzlic obilici razpoložljivega mineralnega olja nastopilo v Zedinjenih državah pomanjkanje tekočega goriva, temu ni iskati vzroka v produkciji, temveč zgolj v prevozu. Vsa ameriška ležišča nafte leže v zapadnih državah in zlasti ob Tihem oceanu (Kalifornija), od koder se nafta prevaža z velikimi tankovskimi ladjami preko Panamskega prekopa v vzhodne države, ker po železnici ni mogoče prevoziti tako velikih količin tekočega goriva, tako zaradi omejene prevozne kapacitete vagonov s tanki, pa tudi zaradi omejene prevozne kapacitete železniških prog. Za prevoz po morju pa primanjkujejo tankov-ske ladje, Zlasti odkar so Zedinjene države mnogo teh ladij uvrstile v službo za promet z drugimi državami, odnosno so jih posodile Angliji, ki je v sedanji vojni izgubila mnogo takih ladij Po najnovejših vesteh iz New Yorka je notranji minister Ickes sklical konferenco s predstavniki ameriškega mornariškega urada in lastniki tankovskih ladij, da bi dobili na razpolago večje število takih ladij za prevoz tekočega goriva iz zapadnih držav v vzhodne države. Kakšni so rezultati te konference, ni znano. Zedinjene države so sicer pričele graditi veliko število novih tankovskih ladij, ki pa bodo po večini zgrajene šele prihodnje leto.
Gospodarske vesti
= Nemško-švicarska trgovinska pogodba. Po daljših pogajanjih, ki so se v etapah vodila v Berlinu in Bernu, je te dni prišlo do sklenitve nove nemško-švicarske trgovinske pogodbe, ki je bila v soboto podpisana v Bernu. Vrednostni kontingenti za blagovni promet so ostali v glavnem nespremenjeni. Nemčija se je zavezala, da bo do konca leta oskrbovala Švico s premogom in železom in je zagotovila dobave tudi po preteku tega roka. Nadalje se je Nemčija tudi zavezala, da bo izpolnila vse transportno-tehnične pogoje za prevoz rumunskega tekočega goriva preko nemškega ozemlja kakor tudi zasedenega ozemlja. Švica bo Nemčiji dobavljala določene količine plemenske živine in sadja ter mlečnih izdelkov, in sicer v zamenjavo za sladkor, semenje, semenski krompir, alkohol in umetna gnojila. Znatne olajšave je zajamčila Nemčija Švici glede blagovnega prometa Švice s tretjimi državami. Urejeno je tudi vprašanje blagovnega prometa z zasedenimi deželami, zlasti z Belgijo, Nizozemsko in Norveško, in vprašanje plačilnega prometa s temi deželami, ki bo šel preko obračunske blagajne v Berlinu. Plačilni promet s področjem Alzacije in Lorene ter Luksem-burga ter z zasedenim ozemljem Južne Štajerske bo šel v bodoče preko rednega nemško-švicarskega kliringa.
= Uprava milanskega velesejma je glede na priporočilo, naj se obdela vsak košček zemlje, posejala pšenico na obsežnem zemljišču velesejma. Sedaj poročajo iz Milana, da je pridelek na tem zemljišču dosegel 300 metrskih stotov.
= Dinarji niso več plačilno sredstvo v Bački in Baranji. Po poteku končnega roka za zamenjavo dinarskih bankovcev in
kovancev so dinarji na področju Bačke in Baranje, ki ga je zasedla madžarska vojsk, z 12. julijem izgubili značaj zakonitega plačilnega sredstva.
= Dovoljen pribitek za čevlje v nadrobni prodaji: V »Službenem listu« je objavljen popravek k naredbi Visokega Komisarja o določitvi pribitkov v nadrobni prodaji. Točka 38. se pravilno glasi, da znaša pribitek na obutev vseh vrst 20%.
= Revizija agrarne reforme na Hrvatskem. Zavod za kolonizacijo v Zagrebu je objavil poziv lastnikom zemljišč, ki so bila pod agrarno reformo, v katerem opozarja, da je z zakonsko odredbo o nepremičninah dobrovoljcev od 18. aprila t. 1. in z zakonsko odredbo o ureditvi posestnih odnošajev na agrarnih zemljiščih od 31. aprila t. L vsa zemlja veleposestev, ki so bila svoj čas postavljena pod agrarno reformo v bivši Jugoslaviji, postala last države Hrvatske. Prevzemi teh zemljišč ter njih nakupi po agrarnih interesentih ter vse nadaljnje prodaje novim kupcem so razveljavljene, kolikor ne bodo odobrene po novih zakonskih predpisih. Zato je pozval zavod za kolonizacijo vse lastnike teh zemljišč (dobrovolj-ce, koloniste ali krajevne interesente), naj predložijo Zavodu za kolonizacijo prošnje, na podlagi katerih bo zavod izdal odločbo, ali naj se dotično zemljišče nadalje pusti in dodeli prosilcu po dosedanjih agrarnih predpisih, ali pa ostane zemljišče last države Hrvatske. Vse te prošnje bodo morali lastniki predložiti najkasneje do 20. avgusta.
= Hrvatska je pričela izvažati konje in drobnico. Hrvatska vlada je že pred tedni ustanovila poslovno centralo za promet z živino in živinskimi proizvodi, ki ima tudi nalogo, da izvrši pogodbene obveznosti nasproti drugim državam. Centrala je pričela te dni nakupovati za izvoz konje in drobnico. Po pogodbi z Italijo mora Hrvatska v določenem času dobaviti 200 težkih konj in 600 lahkih konj ter 10.000 ovc in jagnjet. Po pogodbi z Nemčijo pa mora dobaviti 600 težkih in 400 lahkih konj ter vrhu tega 3000 konj za klanje. Da se prepreči tihotapstvo živine v inozemstvo je poslovna centrala za promet z živino te dni brzojavno obvestila vse prizadete državne ustanove, da ne dovolijo nakladanja živine brez posebnega dovoljenja poslovne centrale. Tako so na podlagi tega ukrepa v Karlovcu zaplenili nekaj vagonov svinj in jih poslali v Zagreb. Poslovna centrala sedaj preiskuje tudi primere tihotapstva v Sremu, kamor so prihajali trgovci iz Beograda ter plačevali za debele svinje po 24 do 25 din za kg žive teže, zaradi česar sremski trgovci niso mogli dobiti svinj po maksimiranih cenah.
= življenski stroški na Hrvatskem. Zagrebška socialno statistična revija »Indeks« objavlja podatke o gibanju življen-skih stroškov v juniju. V primeri s prejšnjim mesecem, to je z majem, so življenski stroški narasli za 3.6%, v primeri z lanskim junijem za 32.9%, v primeru z avgustom 1939, to je zadnjim mesecem pred izbruhom sedanje vojne, pa znaša povečanje življenskih stroškov 76.9%. V primeri z letom 1935, ko so cene v teku gospodarske krize dosegle najnižje stanje, so danes na Hrvatskem življenski stroški za 100.6% višji.
—	pred likvidacijo zagrebške tvrdke Publicitas. Znani zagrebški oglasni zavod Publicitas d. d. bo imel 24. t. m. izredni občni zbor, na katerem bodo delničarji sklepali o likvidaciji.
■— Anglija uvaja črni kruh. Te dni je v Angliji prišel v promet ljudski kruh, napravljen iz moke pridobljene iz pšenice, ki se zmelje do 85%. Ta kruh je stavil v promet minister za prehrano kot standardni črni kruh. Doslej se je, kakor znano, Anglija ponašala s tem, da ima še vedno beli kruh. Toda Angleži so morali spoznati, da je zlasti v vojni za prehrano mnogo bolj primeren črni kruh, ki vsebuje več beljakovin, mineralnih sestavin in vitaminov. Vrhu tega je bila potrebna uvedba črnega kruha zaradi štednje z razpoložljivimi zalogami žita.
—	Oblačilna karta v Španiji. Iz Madrida poročajo, da bo v kratkem tudi Španija uvedla posebno oblačilno karto, ki bo veljala od 1. oktobra naprej.
_Dobava premoga in drv. Visoki Komi-
sarijat za Ljubljansko pokrajino razpisuje nabavo kuriva, in sicer 60 m» mehkih drv za podkurjavo (žamanje), 300 m' bukovih drv v cepanicah, 550 ton premoga kosovca z najmanj 4500 kalorijami in 250 ton ore-hovca z najmanj 4200 kalorij. Drva morajo biti suha, zdrava, rezana v dolžini 1 m, v cepljenih polenih brez okroglic in brez klad ali grč. Premog mora biti lepo sepa-riran, in sicer kosovec z nad 60 mm premera, orehovec pa z nad 20 mm premera., brez smeti in prahu. Količina kuriva posamezne vrste se lahko po potrebi zviša ali zmanjša. Stavi se lahko ponudba tudi za posamezno vrsto kuriva. Cene za drva je ponuditi za kub. meter, franko dvorišče palače Visokega komisarijata, premog pa za tono, franko vagon Ljubljana—glavni kolodvor. Drva se morajo dobaviti najkasneje do 30. avgusta. Dobavni rok za 300 ton kosovca in 150 ton orehovca je takoj po odobritvi dobave, ostanek pa po posebnem odpoklicu. Drva se bodo prevzemala na dvorišču palače, zložena paralelno, brez križev, premog pa na železniški postaji. Taksirane ponudbe je predložiti v zaprti kuverti najkasneje do 30. julija t. 1. eko-nomatu Visokega komisarijata. Natančnejša pojasnila se dobe med uradnimi urami v ekonomatu Visokega komisariata, Bleivveisova 10, soba št. 30.
Modfficazioni delTorario
dei treni nel Dolenjsko
A cominciare dal 23 luglio p. v. verranno soppressi sulla linea Mokronog—Bistrica— Trebnje na Dol. i treni omnibus in parten-za daJ Mokronog alle ore 8 e 16.30 ed ar-rivo a Trebnje alle ore 8.30 e 17 e verranno effettuati in loro vece i treni in par-tenza da Mokronog alle 12.12 e 20.43 ed in arrivo a Trebnje alle 12.41 e 21.13.
Sprememba voznih redov
vlakov na Dolenjskem
Od srede 23. julija dalje izostaneta na progi Mokronog—Bistrica—Trebnje na Dol. potniška vlaka, ki odhajata iz Mokronoga ob 8. in 16.30 ter prihajata v Trebnje ob 8.30 in 17., zato pa vozita vlaka z odhodom iz Mokronoga ob 12.12 in 20.43 in prihodom v Trebnje ob 12.41 in 21.13.
Sestre po usodi
Noč v skupni spalnici Delavskega doma
Ljubljana, 22. julija. Kakšna nepreračunljiva naključja so jih privedla v to predsobo, ta dan, ob tej uri? Iz Murske Sobote, iz Trbovelj, s Češkega, z Zgornje Polskave in bog ve od kod vse.
Stari budilnik, ki stoji na omarici, glasno tiktaka. Kazalca se počasi približujeta osmi. Zunaj je še velik, svete! dan. tu znotraj pa se že pričenja dolg. soparen večer. Dve skrbno napravljeni postelji stojita vsaka v svojem kotu. Po obešalnikih na zidu visi obleka, ki so sn jo bile prinesle s seboj. Mimo oken, ki se nahajajo v višini ceste, še teče glasno življenje. Tu pa se je dan že končal in tiste, ki so se naveličale ulic in cest in parkov, se počasi vračajo domov. Med glasno tiktakanje budilnika padajo besede njihovega pogovora, razpletajočega se okoli knjige, ki jo ena izmed njih drži v rokah.
Vstopila je nova, ki je doslej še nikdar niso videle ne srečale, in pogovor je za hip obstal sredi stavka. Nobenega predstavljanja ni. Nova se bo šla kopat, pregledali ji bodo obleko — in nihče se več ne zmeni zanjo.
»In, povejte, kdo je izdal poli tistega, kako mu je že ime?« se vračajo k svojemu
junaku.
»Ante je bil, no, in poli je skočil v vodo ...«
»Ah, tako?!...« toplo se zavzemajo za nesrečnega junaka iz knjige. In potem pravi ena:
»Gospa, jaz bi hotela rmeti toliko denarja. kolikor ste vi že knjig prebrali. To bi bila bogata! ...« Nekaj vzdihov se jim je izvilo »Ali znate zanke pobirati, gospa?« Gospa, ki ji velja to vprašanje, se je nasmehnila:
»Znam že, pa nimam oči za to delo in tudi živcev ne.«
In nekaj časa se plete pogovor okoli tega, kako slabe živce imajo danes ljudje, kako so vsi nervozni, in po čudni asociaciji misli prehaja od živcev na barvanje las.
Nekoč tega ni bilo, tudi ni bilo treba___
»Moja stara mama je imela osem otrok, 74 let je bila stara, pa ni imela ne enega sivega lasu«.
»In moja mati, reva ...« In v bežnih pripombah odkrivajo druga drugi življenjske zgodbe, obujajo spomine na dom, ki so ga vse nekoč imele, na otroška leta, na starše. In le malokdaj se dotaknejo tega, kar je bilo v poznejšem življe-nju.
»Kaj bom jaz jutri delala?« Ta stavek, vržen v trenuten molk, usmerja vse misli v jutrišnji dan, ki se bo prav tako končal ob osmi uri tu v predsobi — ta stavek, ki pomen' glavno vsebino njihovih dolgih, brezposelnih dni med osmo zjutraj in osmo zvečer ...
Petnajst jih je, ravno toliko, kolikor je postelj v skupni spalnici. »Se klanjam!«
Malomarno odzdravljajo. Slačijo se in
klepetajo široka okna, ki gledajo na dvorišče, obraslo s travo, so odprta in s svežim zrakom prihaja v sobo godba. Prišle so od večerje. Prinesle to s seboj tisti posebni vonj po ljudskih kuhinjah. In med godbo, ki postaja kričeče glasna, se mešajo njihovi pogovori o večerji.
»Ali veste, da tam pri Emona-Derganc dajejo jesti? Jutri grem t je...«
Sredi sobe čita mlado dekle, ki govori napol hrvatsko, odgovor, ki ga bo poeltala na ponudbo v oglasnem oddelku:
»Kot natakarica nisem bila Se uposlena, šla bi iz početka tudi za majhno plačo, vsaj toliko, da imam jest; ...«
»Kar pojdi, če dobiš od vsakega gosta štirideset čentezimov boš imela kmalu lep zaslužek .. « ji prigovarjajo.
»A nimam črne kute!« se je spomnila. »Ce bi le imela črno kuto. brez nje pa skoraj ne morem nastopiti ...«
Pravijo ii. da bo tudi brez tega šlo, da jo le sprejmejo.
Svetloba v sobi polagoma gasne. Druga za drugo lezejo ženske v poste'je
»Kako srečna in zadovoljna sem. da sem v postelji!«
»Postelja je res nadvse.« pritrjujejo.
Kakšno toplo zatočišče so te postelje, ki ne stanejo več kakor eno liro in so pač podobne vsem posteljam po sirotiščih, javnih zakloniščih in sipalnicah Skriješ se vanjo, z vsemi mislimi im občutki, ko gre mimo noč. mrzla in neprijazna, največja sovražnica slehernega brezdomca Tu pa ležiš na beli rjuhi, poslušaš, kako enakomerno tiktaka ura prisluškuješ gedbi in življenju, ki teče mimo po cesti in se ne more umiriti. zapreš oči in veš. da sn do zgodnje ju-trnje ure na varnem.
»Ste čitali danes »Jutro«?«
Pogovor o večerji je izčrpan in začne se »politiziranje«. Nekako čudno se sliši vprašanje:
»Kdo je Island zavzel?«
»Kje pa je to. Island?« bi rade vedele nekatere. In vsaka po svoje odgovarjajo: Na Nizozemskem, na Angleškem, nekje v morju ...
»Moja sestra je na Arsilandu, v Ameriki
—	ali je to isto?«
Nekaj se jih je zasmejalo.
*
Kmalu ni več videti obrazov. Pogovor zamira. Tudi v nadstropjih, kjer se druga poleg druge vrste sobice s posteljami, je postalo tiho. Petnajst žensk, ki skoraj ničesar ne vedo druga o drugi, spi v tej sobi, kakor bi bile vse iz ene hiše. Kdaj pa kdaj zmoti tišino glasno smrčanje. Tedaj se ta ali ona nemirno obrne v postelji in zastoka, aH napol zakol ne. Ko se bo zjutraj zasvital nov dan, bodo počasi vstajale in se odpravljale
—	tiste, ki so zaposlene, na delo, tiste, kt nimajo dela, po svojih običajnih potih brezposelnosti. Ta ali druga se zvečer ne bo vrnila. Namesto nje bodo prišle druge. In tudi te bodo odšle neznano kam. Tako prihajajo in odhajajo, tuje in nepoznane, in vendar — sestre po usedi.
Višnja gora, vrata Dolenjske
f •.."','• <:■■ .iS -	
	8BBK jMtofeffi-S'; •>:-.
* *;


>
Malofcatero mestece Je v zadnjem času toliko storilo za tujski promet in se toliko približalo potrebam turizma kot Višnja gora, majhen, a ljubek kraj dobrih 20 km jugovzhodno od Ljubljane.
Višnja gora je iz obeh smeri hitro dostopna, saj leži le nekaj postaj med Trebnjem :n Ljubljano. Posebne odlike Višnje gore, ki jo imenujejo Slovenci vrata Dolenjske. so čist zrak, prijetna klima, izredno prijazna lega na vrhu grička nad podolgovato dolino. Vse to je dalo Višnji gori prejšnja leta veliko število gostov. Prav posebno pa je napredovala Višnja gora, odkar je izgradila svoje lastno kopališče, ki ima vedno čisto, bistro vodo, zadostno temperirano. ter toplo vedno preko 20° C. Kopališče ima izredno sončen položaj, čisto je in na prijetnem kraju.
Višnjegorskj gostinski obrati si vedno bolj prizadevajo, da bi bilo gostom bivanje v Višnji gori čim bolj prijetno. Poleg tega pa računajo za dnevno penzijo res iz-
redno nizke cene. — Lepi in vabljivi so izleti v okolico Višnje gore. Na eno stran pelje pot preko Peščenika skozi stare gozdove; v bližini mesta je le malokomu znan krasen slap: pot na Polževo, ki leži na višini 630 m nad Višnjo goro, je prav prijetna. Tudi oddih v tem prvem planinskem domu na Dolenjskem je kaj vabljiv. Na drugo stran pa se odpira pot v tiho dolinico, polno krajših in manjših izletov in izprehodov.
Tudi daljnja okolica Višnje gore je zanimiva. V tem predelu nas marsikaj spominja na junaka povesti, enega najbolj znanih slovenskih pisateljev, na Jurčičevega Desetega brata, pa tudi drugih čarov ima okolica veliko. Posebno priljubljen je izlet k izviru reke Krke in k tamošnji podzemni jami. V vsem predstavlja Višnja gera eno najbolje urejenih letovišč na Dolenjskem. Domače Tujskoprometno društvo je zelo agilno. izdalo je poseben prospekt ter daje radevolje vse potrebne informacije.
Bodi pripravljen!
To geslo hoče uveljaviti zaščitna šola mestnega poglavarstva za blagor meščanov
Ljubljana, 22. julija.
Ko se je vojna po Evropi bolj in bolj širila, so povsod začeli misliti tudi na usodo civilnega prebivalstva, ki je v sodobni vojni prav tako ali pa še v večji meri kakor borci na frontah izpostavljeno vsem tegobam in mora doprinašati številne žrtve. Tudi pri nas so bili za zaščito civilnega prebivalstva izdani mnogi predpisi in v večji ali manjši meri, kakor so bili pač za to vneti lokalni odločujoči či-nitelji, se je začelo s podrobnim delom.
V Ljubljani je bila posvečena vprašanju zaščite civilnega prebivalstva precejšnja skrb že takoj v začetku. Na mestnem poglavarstvu je bil ustanovljen poseben za-
ščitni urad. Vodstvo je bilo poverjeno mestnemu višjemu komisarju g. Grasse-liju, ki je takoj začel z organizacijo in propagando. V njegov delokrog spadajo osrednja propagandna pisarna, gasilci in pozneje ustanovljena zaščitna šola, ki je od lanskega novembra do zdaj imela že preko 60 tečajev za hišne nadzornike in industrijske zaščitne ekipe s povprečno 30 do 40 udeleženci.
Organizacija pasivne zaščite pred letalskimi napadi se deli v javno in hišno zaščito. Mesto je razdeljeno na 11 okrožij, za katerega vsakega je določena in iz-vežbana gasilska in samarjanska ekipa. Poleg tega pa so organizirani še odsek
za odstranjevanje ruševin, odsek za uničevanje bojnih plinov in odsek za pomoč in sodelovanje pri varnostni službi Hišna zaščita je razdeljena na stanovanjske hiše, industrijska podjetja in zavode. Po načrtu bodo izvežbali hišne nadzornike, njihove namestnike in hišne gasilce.
Obvezni tečaji, ki so se doslej vršili, so bili le za hišne nadzornike v ožjem nevarnostnem okolišu. Mesto je namreč raz deljeno na ožji it1 širši nevarnostni okoliš, pač po tem, kakršna je nevarnost za dotični del desta. Obvezni so bili tudi tečaji za industrijske zaščitne ekipe, v katerih so bili izvežbani gasilci in samarja-nL Tečaji pa bodo v kratkem ponovljeni, ker se je v mnogih industrijah izmenjalo delavstvo in pa zaradi novih predpisov, ki jih je dobila zaščitna šola za vežbanje industrijskih zaščitnih ekip. Ogromno je še delo, ki čaka zaščitno šolo in njene predavatelje. Pravkar je izšel poziv na obisk tečaja za hišne nadzornike širšega nevarnostnega okoliša. Pripravlja se tečaj za hišne gasilce. Izvežbati in poučiti pa bo treba tudi še vse zavodske zaščitne ekipe.
Zaščitna šola je, kakor že omenjano, začela poslovati lani novembra. V prvem nadstropju Mestnega doma ima šola svojo predavalnico in upravno pisarno. Po mizah je polno svežnjev prijavnic, izkaznic in drugih evidenčnih listov, ki jih šola potrebuje, da ima pregled čez opravljeno delo. Kartoteka nudi točen vpogled v obveznike javne pasivne zaščite, hišne nadzornike, gasilce in drugo zaščitno osebje. Nekateri hišni nadzorniki stvari niso vzeli resno in se tečajev niso udeleževali. Zanje je že napravljen poseben seznam in bodo vsi, ki so brez opravičljivega vzroka izostali od predavanj, kaznovani. Predavalnica je precej prostorna soba, v kateri lahko dobi prostora do 70 poslušalcev. Tečaji pa so tako organizirani da število udeležencev nikdar ne preseže 50. Po stenah vise slike, ki nazorno kažejo, kako naj bo urejeno podstrešje, kakšno naj ne izgleda podstrešje, hišno zaščito pri gašenju ognja na podstrešju in tem podobne. Ob stenah stoje pripomočki, potrebni za gašenje. Na ogled so vse vrste ročnih gasilnih aparatov, poleg njih pa se vrste kramp, lopata, gasilska metla, gasilski kavelj, posoda za pesek, čeber za vodo in podobno, kar vse mora biti pri dobro organizirani zaščiti na podstrešju. V posebnih skrinjah imajo nekatere voščene preparate. ki nazorno predočujejo učinek strupenih bojnih plinov. V kotu stoji lutka, ki je oblečena v oblačilo, kakršne nosijo zaščitni oddelki, da jih varujejo pred učinki bojnih plinov. Malo naprej stoji jedilna shramba, ki v majhnem obsegu pred-očuje, kako moramo hraniti živila, da jih obvarujemo pred uničujočimi učinki bojnih plinov. Skratka, v predavalnici se nahajajo vsi rekviziti, ki so predavateljem na razpolago za nazoren pouk v šoli. Predavanja v zaščitni šoli se vršijo večji del v večernih urah, ker imajo meščani tedaj največ časa. Po želji obiskovalcev pa so se tečaji vršili tudi že popoldne in tudi v dopoldanskih urah.
Zaščitna šola pravkar pripravlja tečaje za hišne nadzornike hiš iz širšega nevarnostnega okoliša. Ti tečaji sicer niso obvezni tečaji, kot so bili obvezni tečaji za hišne nadzornike ožjega nevarnostnega okoliša, pa so zato prav tako potrebni in koristni in je vodstvo Zaščitne šole prepričano, da bodo ljubljanski meščani z veliko udeležbo dokazali, da pravilno razumevajo delo, ki ga vrši Zaščitni oddelek v korist in varnost Ljubljane.
Poleg teh tečajev pripravlja šola še tečaj za hišne gasilce, t. j. za osebje, ki bo v primeru potrebe pomagalo hišnim nadzornikom. Pouk bo predvsem praktičnega značaja in opozarjamo že sedaj na podrobni razpis, ki bo v kratkem izšel v ljubljanskih dnevnikih.
f Janko Puhek
Vitez starega kova in kos starega Črnomlja je odšel v večnost.
Mlajša generacija te pozna, dragi Janko, kot lastnika kavarne in restavracije sredi Črnomlja, ne ve pa, da si bil dolga leta župan, ustanovitelj Mestne hranilnice, predsednik in podpornik vsakojakih društev, da je tvoja zasluga vodovod, trotoar, električna razsvetljava v Črnomlju, da si bil odlikovan za svoje zasluge. Še manj vedo mlajši, da si bil lovec in vinogradnik, duša tedanje družbe v Črnomlju, da ni bilo žalostnega niti ne resnega obraza v tvoji družbi, da ni bilo mimoidočega, ki bi se ne okrepčal s kupico vina ali celo z golažem, klobaso ali črno kavo v tvoji zidanici na Stražnem vrhu. — A zdaj si legel. Počivaj v miru! — Zopet in zopet pa naj vzplava tvoj duh nad dragi Stražni vrh. Poglej, ali trta še rodi, ali so polni sodčki, ali še pojejo fantiči. Zdaj čepijo mračno naše zidanice, okoli njih pa postopajo zamišljeno tvoji prijatelji.
Zadeva s sojo
Na reko našo notico nam je ugleden strokovnjak iz Zagreba poslal pismo, iz katerega povzemamo:
V vašem cenjenem listu z dne 15. t. m. ste objavili kratko notico o »sojini moki na mestnih tržnicah«, v kateri med drugim oozivate poznavalce soje in sojine moke, naj se vam javijo s kakšnim receptom za uporabo te moke v kuhinji. Stvar me zanima, ker se že več let bavim z vprašanjem in proučevanjem soje v agrotehničnem in praktičnem pogledu.
O tem predmetu sem napisal več znanstvenih del ter se pripravljam da v teku letu izvedem nekaj propagande za kulturo soje v nagi zemlji in za predelovanje soje v obliki ljudske hrane, v prvi vrsti v obliki kruha in mleka. Dela v tem prav-cu so že v teku. Kar se tiče uporabe sojine moke v kuhinji, bi bilo potrebno sodelovanje dobre, izkušene gospodinje, predvsem dobre kuharice. Akademski študij ne zaleže tam, kjer gre za kulinarične specialitete. Premorem veliko število zelo dobrih kuhinjskih receptov dunajske, nemške in francoske kuhinje, a dobra kuharica bi morala vse to proučiti in nekatere proizvode praktično preizkusiti.
Rad bi prišel v stik s kakšno propaga* toričo soje odnosno sojine moke. Jaz bi ji lahko poslal izbor receptov po njeni želji, in kadar bi bilo delo skupno končano. bi lahko izdala knjižico o kuhinji . soje. Po takšni knjižici je v današnjih ča- I
sih veliko povpraševanje. Prav tako bi me zelo zanimalo, ali bi lahko dobil kakšen kilogram — ali vsaj vzorec 500 gramov — vaše sojine moke, da bi jo primerjal z našo. Prav tako me zanima, po kakšni poti ie sojina moka prišla v Slovenijo? Po vsej priliki z vzhoda preko Italije, ker se soja v Rusiji in Aziji na debelo sadi.
O Rumfordovi Juhi
O Rumfordovi juhi smo zadnjič brali, kako uspešno je našemu narodu blažila strahoto lakote in prizadevnemu človekoljubu je prišlo na misel, da bi to slavno juho pokusil. Naročil je napraviti v kuhinji več poskusov po objavljenem receptu ter se prepričal, da je Rumfordova juha tudi za današnji okus prav dobra, poleg tega pa zelo tečna hrana. Glavno pri Rumfordovi juhi je pa to, da jo lahko pripravimo brez masti ali kakršne koli druge maščobe, ki jo pač nadomeščajo druga hranila, predvsem pa grah. Gospodinje naj same poskusijo naslednji recept za Rumfordovo juho ter naj za 10 oseb vzamejo 4.666 g vode, 80 g soli, 1.240
gramov krompirja, 379 g našega enotnega kruha, 423 g graha ali pa tudi fižola ter 335 g ješprenja. Ce nimajo ješprenja, naj jedi pridado nekoliko moke. Recept predpisuje 193 g kisa, vendar so pa v tedanjih časih gotovo imeli boljši in ne tako oster kis, kakor dandanes, zato pa vzamemo toliko dobrega vinskega kisa ali pa precej manj navadnega kisa, da jed ne bo preveč kisla. Jed je seveda gosta kakor n. pr. naš slavni ričet, ter prav tečna in izdatna. Morda bi se ta recept izboljšal še s pridatkom zelo mastne sojine moke, ki je izvrstna za pripravljanje raznih omak, n. pr. k krompirju, da ni treba masti. Poleg tega se pa moramo naučiti tudi pravilni jesti, da bomo jedli počasi in prežvečili hrano prav popolnoma ter jo že v ustih zmleli v pravo kašo, pa nam bo jed dvakrat toliko teknila kakor slabo prežvečena.
Bodimo discipliniran? in trezni!
ŠPORT
Hrvati so le dckl v tenisu
V nedeljo so v teniškem dvoboju z Italijo dobili obe točki
in zmagaU dokončno s 4 :1
Kakor smo nekoliko previdno, pa vendar dovolj prepričevalno napovedali v pone-deljski izdaji »Jutra«, tako se je tudi končal teniški dvoboj med Italijo in Hrvatsko za rimski pokal. Hrvati so v nedeljo v preostalih dveh singlih dobili obe točki ln tako v tem prvem mednarodnem srečanju v tenisu, odkar imajo svojo neodvisno državo, zabeležili nadvse častni izid 4 : 1 v svojo korist.
O nedeljskih igrah, ki jih je prišlo gledat rekordno število do 4000 gledalcev, na kratko tole:
Prvi par sta tvorila Italijan Romanoni in domačin Mitič. Začel je dobro Italijan, ki je odločil prva dva seta zase, v tretjem pa je prišel zanj usodni trenutek, ki je prekrižal vse njegove nade na uspeh. Gost je zaradi nekaterih slabih sodnikovih odločitev in precej glasnega občinstva izgubil živce in izgubil ta set, potem pa še naslednja dva še z večjo razliko kakor tretjega. Naglasiti je treba pa le, da je bil Mitič to pot v odlični formi in mu je bil Italijan enakovreden samo spočetka, potem pa bi bil to igro moral izgubiti tudi v drugačnih okoliščinah.
Mnogo bolj živahna in pestra je bila zaključna partija med Cucellijem in Punče-cem. Igra je ves čas vzbujala živahen interes. čeprav je že prvo srečanje trajalo skoraj tri ure, se občinstvo vendar ni utrudilo in je zmeraj znova podžigalo oba nasprotnika. Punčec se je izkazal kot stari mojster, ki je v tej igri ostal še posebno hladnokrven, tako da mladi Cucelli niti za hip ni mogel misliti na zmago.
Podrobna izida zaključnih dveh singlov sta bila takale:
Mitič — Romanoni 4:6, 5:7, 10 :8, 6:3, 6:2; Punčec — Cucelli 6:3, 6:4, 6 : 3.
Točke: Hrvatska 4, Italija 1.
Po ostalih športnih terenih
V Turinu so imeli v soboto in nedeljo tekmovanje za atletsko državno prvenstvo posameznikov v 16 olimpijskih disciplinah,
ki je bilo obenem izbirno za skorajšnji mednarodni dvoboj, ki bo prve dni avgusta v Monakovu. Izidi tega mitinga so bili izredno dobri, saj sta bila izboljšana dva državna rekorda, pa tudi ostali uspehi so več ko častni za stanje italijanske atletike. Glavni izidi so bili naslednji: v metu kladiva Taddia z znamko 51.96 m, na 100 m z zaprekami Facchini s 14.4, v troskoku Pellarini z znamko 14.07 m, v teku na 5 tisoč m Beviacqua s časom 14:52.4, v skoku v višino Campagner z znamko 1.91 m, v metu krogle Profeti z znamko 14.84 m, v teku na 1.500 m Vitale s časom 4:00, v teku na 400 m Lanzi s časom 47.3 in v teku na 100 m Monti s časom 10.5. Po društvih je bilo najboljše društvo Oberdan Pro Patria iz Milana z 69 točkami. Tržaška Giovinezza je med to elito atletov dobila 16 točk in prišla na peto mesto.
V	waterpolu je bila v Benetkah prvenstvena tekma med Triestlno Nuoto in železničarji iz Benetk, v kateri so Tržačani zmagali tesno z 2 : 1.
Reška enajstorica Fiumane je v Terniju igrala svojo zadnjo kvalifikacijsko tekmo za prestop v serijo B s tamkajšnjim istoimenskim klubom, ki je ostala neodločena 1 : 1. Fiumana se je tako kvalificirala za vstop v serijo B.
V	Stockholmu je Gundar Haegg ponovno potrdil svojo izborno formo. Ko je že pred kratkim dosegel na 1.500 m najboljši evropski rezultat sezone s časom 3:51.4, je zdaj še izboljšal to znamko na nič manj kakor 3:49.8.
Dne 27. junija je v Celovcu umrl znani smučar in planinski vodnik Matej Demetz. Demetz je prešel preteklo jesen v Nemčijo in je v neki planinski koči v Karnijskih planinah opravljal službo upravitelja in obenem tudi alpskega vodnika. Po čudnem naključju je tega moža železnih mišic in jeklenih živcev zadela možganska kap zaradi solnčarice. Matej Demetz je bil starejši brat in tudi učitelj Vincenca Demet-za, znanega smučarja na dolge proge, ki je priboril italijanskim barvam mnogo slave. Matej Demetz je bil star šele 39 let.
Pokalni nogometni turnir vojaških moštev
Pretekli teden je bil zaključen pni del nogometne konkurence, ki se je udeležuje 8 moštev divizije »Isonzo«. — Novo ustanovljeni SK Novo mesto pridno igra
prijateljske tekme
Novo mesto, 21. julija. Veliki pokalni nogometni turnir za soški pokal vzbuja iz dneva v dan večje zanimanje med tukajšnjim prebivalstvom in vojaštvom. Tekme so vsak drugi večer ob 18. na novem športnem igrišču v Kandiji in se jih udeležuje poleg vojaštva tudi stalno velika množica domačega prebivalstva, ki z največjim zanimanjem spremlja živahne borbe izvrstnih italijanskih nogometašev.
Ta teden je bil zaključen prvi del tega tekmovanja, ki se ga skupno udeležuje 8 moštev divizije »Isonzo«. V nedeljo se je pričel drugi del turnirja s povratnimi tekmami, ki so vse izločilnega značaja. Zaradi tega so posebno pri sedanjih povratnih tekmah boroe zelo ogorčene. Dosedanji izidi so bili naslednji:
98 legija črnih srajc : inženjercem A (Genio Div. A) 3:3,
14. železničarski bataljon : inženjerci B (Genio Div. B) 1 : 1,
6. topniški polk : 24. pehotnemu polku
1 : L
23.	pehotni bataljon : 111. mitraljeski bataljon 1 : 0,
24.	pehotni polk : 111. mitraljeski bataljon 7:1,
98. legija črnih srajc : inženjerci A (Genio Div. A) 0:1,
6. topniški polk : 24 pehotni polk 4 : 0.
Vse enajstorice so zelo izenačene, tako da so vse igre na zavidni višini. Vsa moštva so tehnično odlično izvežbana in predvajajo tipično italijansko igro dolgih pasov po zemlji, pri čemer imajo krila glavno vlogo in se situacije bliskovito menjajo. V vseh moštvih igrajo nekateri odlični posamezniki, ki pripadajo najbolj znanim italijanskim klubom, med njimi pa sta tudi dva igralca-reprezentativca, ki sta že ponovno zastopala italijanske državne barve. Končne napovedi za izid tega pokalnega I turnirja so zaradi omenjene izenačenosti čisto nemogoče, kar napravlja to tekmovanje še toliko bolj zanimivo.
Novomeški drobiž
S prihodom vojaštva se je v mestu na splošno poživelo športno življenje, ki je v zadnjih letih skoraj popolnoma zaspalo. Posebno nogomet se v dolenjski metropoli nikakor ni mogel razviti, čeprav je pred nekaj leti domači Elan že dosegel prav lepe uspehe in se dobro uveljavil v slovenskem nogometu. Krivo tega zastoja v športnem življenju je bilo predvsem prebivalstvo in oblastva, ki so prej ovirala kakor pa pospeševala razvoj športa v dolenjski metropoli.
Zadnji čas pa je novo ustanovljeni SK Novo mesto med drugim že pričel gojiti tudi nogomet in ie njegova enajstorica že
Igrala nekaj tekem s tukajšnjimi vojaškimi moštvi. Preteklo nedeljo je moštvo »Novega mesta« gostovalo v Črnomlju, kjer je odigralo na novo zgrajenem igrišču prijateljsko tekmo s tamkajšnjo enaj-storico »Belokrajnca« in po premočni igri zmagalo z visokim rezultatom 6:0. V nedeljo je imel SK Novo mesto v gostih nogometaše iz Kočevja na športnem igrišču v Kandiji. Domače moštvo je kot celota daleko prekašalo goste ter se je predvsem izkazalo v lepi tehnični igri in točnem do-davanju. Vendar se enajstorici pozna, da še ni uigrana in ji je treba daljših in boljših kondicijskih treningov. Po premočni igri je zasluženo zmagalo SK Novo mesto s 4 : 1 (1:0). Sodil je prav dobro in objektivno g. Not.
Po tej igri se je pričela ena izmed naj-odločilnejših tekem za soški pokal. Na igrišču je bilo zbranih preko 5000 gledalcev, na častni tribuni pa je prisostvoval tekmi ves tukajšnji častniški zbor s poveljnikom divizije generalom Eksc. Federicom Ro-merom na čelu. Moštvi 24. pešpolka in 6. topniškega polka sta najprej oddali pozdrav svojemu poveljniku, na kar se je pričela odločilna borba. Igra sama je bila v prvem polčasu popolnoma izenačena, dočim so v drugem polčasu prevzeli pobudo topničarji in po res krasni in tehnično dovršeni igri zasluženo zmagali s 4 : 0 (1:0). Topničarji so se tako kot prvi kvalificirali v finale.
Reševalni tečaj
Ljubljanska plavalna šola na kopališču SK Ilirije razpisuje tečaj v reševalnem plavanju za športnike, samaritane Rdečega križa ter prostovoljne in poklicne gasilce. Tečaj bo od 1. do 16. avgusta vsak dan razen nedelj in praznikov od 7.30 do 8.30 ure. Pouk v tečaju bo 10 dni, poslednji trije dnevi so namenjeni za izpite. Tečajnina za ves tečaj znaša lir 25.— po osebi.
Istočasno s tem tečajem razpisuje Ljubljanska plavalna šola za čas od 9. do 16. avgusta izpit s ponavljanjem za vse absolvente prejšnjih reševalnih tečajev. Tečajnina za absolvente znaša Lir 15.—.
V tečaj bodo sprejeti le oni, ki res obvladajo prsno in hrbtno plavanje. Po končanem tečaju bo prejel vsak tečajnik spričevalo o uspehu pri končnem izpitu.
Prijave se sprejemajo osebno ali po pošti do 28. julija zvečer na naslov: Ljubljanska plavalna šola — kopališče SK Ilirije.
Borba za Smolensk
Prima della partenza — Pred vkrcanjem
Ob zori dne 16. julija je oddelek nemške pehote v srditem spopadu uničil brano, ki je zapirala vhod v Smolensk. To je bilo tedaj, ko so motorizirani oddelki nemške vojske pridirjali do predmestij tega mesta Vojaki so se bližali z opreznostjo, kajti v notranjosti mesta je vladal pravcati pekel. Eksplozija je sledila eksploziji. Zrak se je trgal od pritiska, v sovražne postojanke so frčale nemške granate.
Nenadoma se je pojavila pred oddelkom nemških strelcev dolga kolona avtomobilov s tanki. Vojaki so še malo počakali, da se jim je sovražnik približal na strel in ko je prispel dovolj blizu, so otvorili na kolono peklenski ogenj. Sovjeti so se morali umakniti. Na ta način je bil onemogočen poskus, da bi se Rusi s stvoritvijo nekakega »žepa« zopet polastili mesta, v katerega je že bila vkorakala nemška vojska. Napadalci so razpršili sovražnika, ki se je porazgubil v gozd in v bližja naselja. Tcda še vedno ni bilo miru. Zdaj je bilo treba očistiti teren, kajti v mestu so še gospodarili ostanki sovjetskih divizij, ki so se tolkli z velikansko nepopustljivostjo. Večji del borcev je padel v bojih, ostali so prišli v ujetništvo.
Nemški dopisni urad poroča o poteku bitke za Smolensk nekatere podrobnosti: Oddelek pijonirjev je dobil nalog, da mora zasledovati sovražnika ter obenem urediti telefonsko progo za divizijsko poveljstvo. Bilo je namreč potrebno, da je imelo divizijsko poveljstvo takojšnjo zvezo z najsprednejšimi oddelki, ki so bili sovražniku za petand.
V urnem pohodu se je pionirski oddelek približal mestu. Vsak kilometer napredovanja na tej poti je pomenil kilometer muke. Pri vratih, ki drže v mesto, so napadalci naleteli na izredno hud odpor. Sovjeti so bili pripravili napad z boka. Imeli so v borbi proti Nemcem tudi tanke, ki pa niso nič motili Nemcev. Ti so hladnokrvno polagali telefonski kabel in omogočili poveljniku prednjih straž, da je stal v stiku v divizijsko komando.
Prvih hiš v Smolensku so se Nemci polastili šele po težkih borbah. Pri tem so se posebno izkazali pionirski oddelki, ki so pomagali vzdrževati zvezo z zaledjem.
Boj za mesto se je začel z močnim topovskim ognjem, nakar je vdrl v Smolensk prvi oddelek pehote. Polastil se je predmestja. Ker je Smolensk obdan ob gozdov, so si Nemci pomagali tudi z oklopnimi vozovi, ki so jih bili poskrili med drevesi. Tanki so prodrli v mesto ob kritju moto-ciklistov, ki so jih spremljali ob strani. Ti dve vrsti orožja so kmalu ojačili še strelski oddelki.
Ko je bilo dano znamenje za splošen napad, so jele sovražne granate udarjati v mesto, kjer so nastajali na ulicah globoki iarki. Na drugi strani smolenskega predmestja pa so se vgnezdili sovjetski mitra-ljezcl.
Borba za posest mesta je bila zelo intenzivna. Strelci so morali ob podpori tankov polastiti vsakega večjega poslopja posebej. Pri tem so metali ročne granate v sovražne postojanke. To je trajalo tako
dolgo, dokler niso bili branitelji prisiljeni ostaviti svojih ogroženih položajev. Nazadnje je bilo mesto popolnoma obkoljeno. Tedaj se je začelo uničevanje mestnega osrčja.
Sovjeti so z ozirom na to, da predstavlja Smolensk važno prometno vozlišče, branili mesto z največjo srditostjo. Nazadnje so le podlegli. Nemci so jih pregnali potem, ko so jim prizadejali težke izgube.
Smolensk je važno prometno križišče, ki veže ozemlje na obeh bregovih Dnjepra, zato je razumljivo, da so ga Sovjeti branili z vso trdovratnostjo, medtem ko so ga Nemci napadali z vso spretnostjo.
Prva vest o padcu Smolenska je prišla v četrtek, toda ni bila takoj potrjena, kajti nemški glavni stan nima navade, da bi preko svojih poročil obveščal sovražnika o doseženih uspehih.
Smolensk, zaključuje nemško poročilo, je mesto s 160 tisoč prebivalci. Napoleon se je tukaj boril med svojim vojaškim pohodom 1. 1812. Na svojem poznejšem umiku se je ustavil v Smolensku štiri dni in je skušal preurediti svojo armada Bilo je zaman. Mraz jo je uničil...
Smolensk je strateška postojanka prve vrste. Ima lastno univerzo ter razvito industrijo. Zlasti številne so tvornice streliva ter tovarne za letala. Gospodarski pomen Smolenska pa je največji zaradi tekstilnih tvornic. Iz Smolenska so izvažali tekstilne izdelke v vse kraje širne Rusije, pa tudi v inozemtsvo. Tu je železniško votlišče Riga-Orel-Bogojavlensk-Astapovo ter Smo-lensk-Moskva-Brest Litovsk. V Smolensku se tudi začenja končni del započete avtomobilske ceste proti Moskvi.
Golobje in radio
Ponovno so opazovali, da se je golobom pismonošem v bližini anten in radio postaj zmedel čut za orientacijo. Kadar postaja ni oddajala, so ptice nemoteno letele mimo, v nasprotnem primeru so se delj časa spreletavale sem in tja preden so spet zadele pravo smer. Na podlagi teh opazovanj domnevajo, da se golobje orientirajo po smernicah zemeljskega magnetnega polja. V bližini delujočih oddajnih postaj pa prevladujejo smernice radio valov, tako da ptice izgube naravno vodilo. Prav tako kakor včasih polje zemeljskega magnetizma moti brezžične valove in onemogoča sprejemanje znakov, lahko tudi brezžični valovi spravijo v nered zemeljsko magnetno polje.
HERAKLITOVI IZREKI
Rojstvo je nesreča, kajti kar se je rodilo, hoče živeti in vendarle mora doživeti smrt.
čaščenje spreminja bogove prav tako v hlapce kakor ljudi.
Samo osli dajejo osatu prednost pred zlatom.
Svinje se kopljejo v blatu, perutnina v prahu in pepelu.
Caro armato leggero — Lahek oklopni voz
delTesercito tedesco !n marcia — nemške vojske na pohodu
Krožeči zračni tokovi
Na zračni progi Los Angeles—Salt Lake City so letalci opazovali, da imajo v smeri od Skalnatega gorovja proti Tihemu oceanu v neki zmerni višini zmerom veter v hrbtu, nekoliko višje od tal pa zmerom čelni veter. Obratno je bilo na poti od morja proti gorovju letenje zmerom bolj ugodno v visokih zračnih plasteh, neugodno pa nizko pri tleh.
Sledeča meteorološka opazovanja so pokazala, da teče med Tihim oceanom in Skalnatim gorovjem stalen zračni tok v sklenjeni zanki. Iznad Oceana se dviga topel zrak, ki teče v višini približno 6 tisoč m proti mrzlim vrhovom Skalnatega
gorovja, s katerega pa struji obratno mrzli zrak pri tleh in do višine približno 1800 m proti Oceanu.
Letala na tej progi se torej z izbero prave višine zmerom lahko izognejo nasprotnemu vetru. Slične krožeče zračne tokove so opazovali tudi že na Norveškem in nad Gronlandijo.
Un gruppo di colonizatori in partenza per la Libia — Skupina kolonistov odhaja
v Libijo
Smrt junaka neba
Kakor so listi že zabeležili, je pri preiz-kuševanju nekega novega letalskega aparata našel smrt letalski podpolkovnik Ar-turo Ferrarin, junak italijanskega neba.
Ferrarin je bil rodom iz Vicenze, kjer se je narodil februarja meseca 1895. študiral je v Torinu, i. 1915. je bil pozvan pod orožje in dvajset dni potem, ko je Italija napovedala bivši Avstriji vojno, se je javil kot prostovoljec k letalskemu orožju. Pilotsko diplomo je dobil 1. 1916. potem je sodeloval v obrambi italijanskega neba. Po svetovni vojni ni odnehai. študiral je aero-navtiko in izrabil čas za razne poizkusne polete. Rezultat teh prizadevanj ni izostal. že 1. 1920. si je splel okolu glave venec slave s svojim legendarnim poletom iz
Rima v Tokio.
Sledili so razni junaški podvigi in poleti, ki so mu prinesli priznanje in občudovanje ne le v Italiji, ampak tudi izven njenih mej. Užival je glas tako sijajnega pilota, da so se njegovim veščim rokam ponovno zaupale kronane glave evropskih držav. Tudi v Ameriki si je stekel glas odličnega letalca kot predstavnik italijanske sile v zraku. Za polet, ki ga je absolviral na progi Rim—Natal, je prejel odlikovanje v podobi zlate svetinje.
Tega odličnega letalca, ki je bil med najboljšimi svojo vrste, je zdaj doletela pri poskusni vožnji tragična usoda smrti. Njegov zgled pa ostane vzpodbuda za vse, ki zmagujejo v zraku.
Profesor Heinkel
Profesor Heinkel, tvorec nemških bombnikov He 111 in He 113, je dne 19. julija obhajal dvajseto obletnico svojega praktičnega dela. Teh dvajset let v konstrukciji bombnikov je bilo za Nemčijo izredno plodovitih. Pred tridesetimi leti na dan 19. julija je prof. Heinkel izvršil prvi polet z lastnim letalom. Vodja Nemčije je podelil Heinklu več odlikovanj. Med drugim je Heinkel častni doktor Tehnične visoke šole v Stuttgartu in univerze v Rostocku.
Pezzi čoppi deU'artigKeria antiaerea — Dvojni topovi
proti letalom
Izjava ruskega stotnika
Nemški listi objavljajo izjavo ruskega stotnika Vasilijeva Novikova, ki je bil ujet na severnem odseku vzhodnega bojišča. Novikov je bii učitelj na leningrajski vojni šoli ter je izjavil pri zaslišanju:
»Dobro vemo, da se ne smemo umakniti v nobenem boju. V borbi stojimo med nemško vojsko in za strojnicami političnih komisarjev. če se izkažemo, da nismo vredni njih zaupanja, pridemo pred vojno sodišče,
lahko se pa še prej zgodi, da na® pokosijo mitraljeze od zadaj. Drugega izhoda ni.«
Podobno izjavo je dala tudi Novikovlje-va žena, ki so jo vjeli skupaj z ženami drugih oficirjev tega oddelka. Bila je oblečena v sovjetsko vojaško uniformo in je bila oborožena. Tudi ženam so dejali, izjavlja Novikovljeva, da morajo streljati na na Nemce, sicer bodo doživele svojevrstno usodo.
Selitev iz Moskve
Morske fcdje v sladki vodi
Brzina parnikov, ki že delj časa plovejo po morju, se navzlic nezmanjšani strojni sili občutno skrči. Vzrok temu so vsakovrstne školjke, morski črvi in alge, ki se počasi oprimejo ladijskega trupa, tako da se trenje sten ob vodo poveča. Ti zaje-davci se tako trdno oprimejo ladje, da jih v dokih le s težavo odstranijo. Ako pa zapelje ladja za nekaj časa z morja v kako reko ali kanal, se sama očisti. Morske ži-valice in rastline v sladki vodi, ki je niso vajene, kaj kmalu zamro in se same odločijo od trupa.
ANEKDOTA
Francoski romanopisec Paul Bourget je nekoč dejal Marku Twainu:
»Vam Američanom je vse dobro, če nimate kaj opraviti, se lahko tedne in tedne zabavate z ugotavljanjem, kdo in kje so bili vaši dedje in pradedje.«
Mark Twain se ga je otresel z naslednjim odgovorom:
»Saj vam Francozom tudi ni slabše. Vi se lahko do neskončnosti bavite z ugibanjem, kdo so vaši očetje!«
VSAK DAN ENA
Moskvi, tuja diplomatska predstavništva pa se pospešeno pripravljajo na odhod. Posebno živahno delavnost je opaziti v angleškem in ameriškem poslaništvu.
Tudi prebivalstvo zapušča prestolnico v trumah. Seli se proti vzhodu. Vsak dan najde na cesti nove tisoče beguncev, ki pa so postavljeni pred težko vprašanje, kako naj si pomagajo, ker so železniške zveze na več mestih prekinjene, odnosno se uporabljajo samo za vojne namene. Vsi mostovi, ki držijo iz Moskve, so podmini-rani in posebni tehnični oddelki, ki jih stražijo, imajo povelje, da jih morajo razstreliti takoj, ko prejmejo zadeven ukaz.
Novi kovanci na Norveškem
Finačni odsek norveške vlade v Oslu, je odredil, da bodo dosedanji kovanci iz nikia po 50, 25 in 10 orov umaknjeni iz prometa. Zamenjali jih bodo z novimi kovanci iz brona in železa.
»Ali sd že slišal, da živita dva ob istih
str l. k i h kakor eden?« »To je bajka ...«
»Kakšna bajka neki! Evo dokaza: vrabec in konj...«
»Gazzetta del Popolo« poroča, da se je sovjetska vlada že izselila iz Moskve. Večina uradništva, ki pomaga pri vladnih poslih, je odšla. Ostalo se samo nekaj oddelkov zunanjega ministrstva, ki še redno poslujejo.
Stalin in Molotov sta baje še vedno v
sono di novissima invenzione dell'industria di guerra germanica — spadajo med najnovejše izume nemške vojne industrije
Imena z bojišča
Ostrov, ki ga navajajo vojna poročila z vzhodnega bojišča, je mestece v leningrajskem področju. Spada v okraj Pskov ter nima niti 10 tisoč prebivalcev. Leži ob reki Velikaji in železniški progi Pskov-Riga. Tu je živahno tržišče z lanom.
Novgorod Volinsk ali Svjagelj, ki ga imenujejo poročila z južnega frontnega odseka, je mesto v Ukrajini. Ima 15.000 prebivalcev. Mesto leži ob Sluču, vzdolž železnice šepetovka—Korosten ter ima tvornice za kartonažo in mline.
Kulturni pregled
Beseda pisateljem
Osiroteli, komaj dvajsetletni Aleksander Dumas je žrtvoval študiju ure, ki mu jih je puščal naporni posel pisarja v hiši vojvode Orleanskega. Ko se je lotili živeti ob lepi pisavi, je bil obljubil svojemu pripo-ročniku, generalu Foytu, da bo kdaj živel ob peresu; a težki in trdovratni boj njegove volje še ni imel nobenega določnega cilja. Čital je Juvenala, Tacita in Suetoni-ja. sie učil zemljepisja, obiskoval tečaje za fiziologijo, pomagal prijatelju, ki je biil zdravnik, pri kemijskih in fizikalnih vajah, hodil v gledališče in požiral klasike; to je bil, kakor vidimo, neurejen in neu-trudljiv študij, kakor je bili pozneje tudi Dumasov talent neurejen in neutrudljiv.
In glej si ga, nekega večera zanese mladega človeka k predstavi »Hamleta« »Zamislite si slepca«, pripoveduje v svojih spominih. »ki je znova spregledal in odkrije cel svet, o katerem ni imel prej niti pojma; zamislite sd Adama, ki se takoj po ustvaritvi prebudi ter zagleda ob svojem vznožju cvetočo zemljo, nad glavo bleščeče nebo, okrog sebe drevesa z zlatim sadjem, v daljavi široko srebrno reko in zraven sebe čisto, nago mlado ženo — pa si lahko ustvarite sliko čarobnega raja, ki md je ta predstava odprla njegova vrata Tak to je bilo tisto, česar sem iskal, kar mi je manjkalo in kar sem moral najti! Hvala ti, Shakespeare! Hvala ti, moj Bog! Hvala vam, angel' poez'je!
»Tako sem videl pozneje še »Romea«, »Virginija«, »Shviocka«, »Viljema Telia« in »Othella«; čital in požiral sem tuji repertoar ter spoznal, da v svetu gledališča vse izvira iz Shakespearea, kakor v resničnem svetu vse izvira iz sonca; da ni moči z njim nikogar primerjati, ker je dramatičen kakor Corneille, komičen kakor Mo-tiere. originalen kakor Calderon, mislec kakor Goethe in strasten kakor Schiller. Spoznal sem, da vsebujejo njegova dela toliko tipov kakor dela vseh drugih skupaj. Spoznal sem končno, da je to tisti človek, ki je za Bogom največ ustvaril. Od tega trenutka je bil moj poklic izbran«. In res je čez leto dni »Henrik II.«, ki ga je bil literarni odbor enodušno sprejel, slavil v Comedie Francaise zmago. Viharni polet moža, ki mu je bilo usojeno, da bo dal tisku 272 zvezkov povesti, potopisov, spominov, življenjepisov, kritik in zgodovinskih spisov gledališču pa več ko sto dram in komedij je bili pričet.
A ta njegov polet nas tu ne zanima: kar nam je pri Dumasu všeč in kar ga vse bolj od njegovih spisov dela umetnika in poeta, je njegova strastna ljubezen do umetnosti, njegovo fanatično navdušenje za poezijo. Ta ljubezen in to navdušenje, to goreče razumevanje za »velike«, to spoštovanje in ta zamamiljenost v njihova dela je ono, kaT stoji ob izviru vsakega resničnega umetnika, tudi če — kakor Dumas —
nazadnje postane obrtnik, izdelovalec romanov in komedij ter navaden, neutrudljiv »vulgarizator«.
K tej ljubezni, k temu navdušenju, ki sta dandanes tako redka med laiki in poklicnimi književniki, bi radi spodbudili tiste pisatelje, ki mislijo, da lahko opravijo brez tega, in ne samo to:, ki se postavljajo s smešnim preziranjem do onih, v katerih bi morali videti mojstre. Kdor ne zna ljubiti umetnosti, je ne more ustvarjati; kdor je ne zna razumevati, se ne more nadejati tolažilnih in povzdigujočih dobrot duha. Gluh za vse, kar je lepega in idealnega, nezmožen razumeti in priznati njegove zakonite vrednote, se veseli svoje lastne gluhote in nezmožnosti.
Veliko nesporazumov, ki dandanes oneči-ščujejo književnost in nazore o kritiki, se poraja baš iz tega stališča, na katero so se z dobrim ali slabim namenom postavili mnogi izmed tistih, ki pišejo za občinstvo in ki se občinstvo v svoji površnosti z njimi zadovoljuje.	e. c.
(»Messiagero«)
Knjiga o polomu Francije
Mario Lolli, znan izza svojih del »Abis-sinia«, »II nostro Impero e le sue risorse economiche« in »Evrei, Chiesa e Fascismo«, je pravkar izdal pri založništvu Ed. U. Sormani v Rimu knjigo »Le sciagure delila Francia«, v kateri razpravlja o vzrokih francoskih neuspehov od leta 1870-71 pa do nesrečne francosko-nemške vojne leta 1939-40. Oprt na zgodovinsko gradivo, se postavlja nasproti vsemu, kar je bilo krivo propadanja Francije, na stališče, ki je za pisca današnje Italije naprej določeno:
»Samo železna volja, brezpogojna disciplina, žilava delavnost in vedna čistost nravn tvorijo moč vsakega naroda in poroštva njegove večne mladosti; vse ostalo pospešuje njegovo propadanje«.
Med podrobnostmi, ki jih knjiga navaja, je zanimiv govor P. Monsabroa v Parizu na veliki petek po sedanskem porazu, v katerem slavni govornik našteva Franciji njene grehe in jo poziva, naj se spokori. Med drugim pravi: »Grozila nam je šiba, hujša od lakote, hujša od velikih povodnji, hujša od nebeškega ognja, šiba, ki bi nas biLa na vekomaj onečastila in ugonobila: bili smo na tem, da postanemo Angleži!«
Vrednost knjige povečujeta dve poglavji vojaških razmotrivanj; eno, izpod peresa polkovnika Ca rla Corsi ja, obravn ava vojno leta 1870, v drugem pa govori general Ambrogio Bollati o vojni leta 1939-40.
Koncert Artura Bonuccija
V vrsti reprezentativnih koncertov italijanske glasbe, ki jih prireja Glasbena matica pod pokroviteljstvom Visokega Komisarijata, smo mogli na ponedeljskem večeru uživali umetnost čelista Artura Bonuccija Glasbena Ljubljana je spoznala odlične kvalitete njegove igre že pred tedni, ko je nastopil kot član Italijanskega tria skupaj s Casello in Poltro-nierijem. Tokrat je v solistični igri zadi-vil vse, ki so obiskali koncert. Nevšečno vreme žal ni dopustilo, da bi se izvedel prvotni načrt, po katerem bi Bonucci kon-certriral na dvorišču ljubljanskega magistrata, ki je bilo že pripravljeno za koncert. Tako je odlični čelist nastopil v veliki Filharmonični dvorani, kjer je imel med gosti Visokega Komisarja Eksc.
Graziolija z gospo, generala O r -1 a n d i j a, župana dr. A d 1 e š i č a, podžupana, predsednika Glasbene matice dr. Ravniharja in druge.
Bonucci j ev koncert je bil razdeljen v tri dele. V prvem smo slišali »Largo e giga« Milančana Giovannija Battista Sammar-tinija (1701—1775), Gluckovega učitelja in enega izmed mojstrov italijanske simfonične glasbe, dalje Boccherinija učinkoviti »Andante affettuoso e allegro rustico dal Concerto in re«, delo, ki se stilno približuje Mozartovi in Haydhovi dobi, iz katere je bil na programu Haydnov »Ada-gio e tempo di minuetto, dalla sonata in do maggiore«. Ti primeri glasbe 18. stoletja so našli v Bonuccijevi verni interpretaciji in bleščeči igri kar najzadovolji-vejši izraz ter so s svojo melodično lepoto in notranjo skladnostjo z lahkoto zavzeli hvaležno občinstvo.
S posebnim zanimanjem je občinstvo pričakovalo drugi del koncerta, ki je obsegal Dvorakov koncert op. 104 iz L 1895. Predvsem je mikala skladba sama po sebi, saj je znano, da jo štejejo med najpopolnejše stvaritve velikega, pri nas močno priljubljenega češkega skladatelja, z druge strani pa je zanimalo, s kakšnimi interpretacij skimi odtenki bo italijanski umetnik podal to delo, ki ima obeležje izrazito slovanske čustvenosti. Tri stavke obsegajoči koncert je bilo največje in po svojskih glasbenih problemih, ki jih zastavlja izvajalcu, nedvomno najpomembnejše delo Bonuccijevega koncerta. Čeprav je bilo opaziti nekatere izrazite značilnosti italijanskega načina glasbene reprodukcije, je umetnik s svojim prodornim in k vsem globinam Dvorakove skladbe tipaj očim igranjem opravil svojo nalogo tako, da ga je vzradoščeno občinstvo bolj
Kronika
Strokovno-nadaljevalno Šolstvo
V Ljubljanski pokrajini je bilo lani 24 strokovno-nadalje-valnih šol, ki jih je obiskovalo 2S7I učencev
V preteklem šolskem letu 1940-41 je bilo v Ljubljanski pokrajini 24 strokovno-na-
daljevalnih šol, ki jih je obiskovalo 2572 učencev, od teh 715 vajenk. V Ljubljani sami smo imeli 8 strokovno-nadaljevalnih
šol.	_
Splošno strokovno-nadaljevalno šolo na Vrtači so obiskovali pekovski, mesarski, vrtnarski, slaščičarski, brivski in frizerski vajenci in vajenke. Vsega skupaj je imela 224 učencev, in sicer 122 vajencev in 102 vajenki. Mehanično tehnično šolo na Ledini je letos obiskovalo 421 vajencev kovinske stroke, in sicer strojni in stavbni ključavničarji, mehaniki, kovači, livarji, kotlarji, kovinostrugarji, vodovodni instalaterji, elektromonterji, galvanizerji, zlatarji, srebrarji, pasarji, precizni mehaniki, izdelovalci glasbil in stavbni ter galanterijski kleparji. Stavbna strokovna nadaljevalna šola na Grabnu je imela lani 211 vajencev iz zidarske, kamnoseške, mizarske, dimnikarske, pečarske in keramične stroke. Žensko strokovno-nadaljevalno šolo za oblačilne in umetne obrti pri Sv. Jakobu je obiskovalo 349 vajenk. V to stroko spadajo krojačice, šivilje, modistke, iz-delovalke umetnih cvetlic itd. Strokovno-nadaljevalno šolo za oblačilne in umetne obrti na Prulah je posečalo 272 učencev, od tega štiri vajenke. Solo so obiskovali krojaški, krznarski, čevljarski, slikarski in pleskarski vajenci. Samo 23 vajencev je imela Grafična strokovna nadaljevalna šola v prostorih Trgovske akademije na Bleiweisovi cesti. Nekaj več obiskovalcev, in sicer 29, 24 vajencev in pet vajenk, je obiskovalo gostilničarsko strokovno-na-daljevalno šolo v prostorih gostilničarske-ga doma na Privozu. V Trgovski gremijal-ni nadaljevalni šoli v Trgovskem domu se je lani šolalo 232 učencev, in sicer 105 vajencev in 127 vajenk. Na vseh osmih
ljubljanskih strokovnih nadaljevalnih šolah je bilo lani skupno 1761 učencev, in sicer 1174 vajencev in 587 vajenk.
V drugih krajih Ljubljanske pokrajine je bilo lani še 16 strokovno-nadaljevalnih šol, ki jih je obiskovalo vsega skupaj 811 vajencev in vajenk. Na šoli v Devici Mariji v Polju pri Ljubljani je bilo 85 vajencev in 8 vajenk. Strokovno-nadaljevalno šolo v DoL Logatcu je obiskovalo 17 vajencev in 2 vajenki. Na Rakeku je bilo 13 vajencev in 5 vajenk. Vrhniško nadaljevalno šolo je posečalo 59 vajencev in 3 vajenke. Cerknica je imela 14 vajencev in pet vajenk. Stevilneje sta bili obiskani šoli v Kočevju, ki je imela 109 vajencev in 17 vajenk in v Ribnici na Dolenjskem, kjer je obiskovalo šolo 74 vajencev. Strokovno-nadaljevalna šola v Velikih Laščah je imela 17 vajencev in 6 vajenk, šola v Novem mestu 110 vajencev in 38 vajenk. v Toplicah pri Novem mestu pa 25 vajencev in 12 vajenk. Majhno število učencev je posečalo strokovno-nada-ljevalne šole v St. Jerneju na Dolenjskem, kjer je bilo 27 vajencev in 7 vajenk, v Metliki 22 vajencev in nobene vajenke, v Črnomlju 35 vajencev in 18 vajenk ter v Horjulu pri Vrhniki 25 vajencev.
Iz navedenih številk je razvidno, da še ogromna večina naše mladine v starosti od 14. do 18. leta po deželi nima potrebne strokovne izobrazbe. Potrebno bi bilo, da bi nadaljevalne šole obiskovali ne samo vajenci in vajenke v trgovini in obrti, pač pa tudi mladostni delavci v industrijah in drugih podjetjih. Mladina, ki ostane po končani ljudski šoli doma, bi se morala v nadaljevalnih šolah še nadalje izobraževati. Cas in doba, v kateri živimo, zahtevata od nas, da moramo mladini nuditi vsepovsod potrebno strokovno delovno šolo.
*	Sprejemi pri papežu. Nekateri ameriški listi so prinesli vest, da je papež obolel za težko nervozno depresijo, ki naj
bi bila posledica vznemirjenosti zaradi velikega trpljenja, ki ga mora človeštvo preživljati zaradi sedanje vojne. Po ameriških virih je to informacijo povzelo tudi včerajšnje »Jutro«. Zdaj pa poročajo iz Rima, da je papež v ponedeljek zjutraj potrošil nekaj ur svojega časa s sprejemanjem raznih osebnosti, kar dovolj jasno priča, da ameriška vest ne ustreza resnici.
*	Grof Volpi — predsednik mednarodne zbornice za film. V Berlinu so se pred
dnevi zbrali predstavniki Zbornice za film iz vseh držav, ki so priključene osi ali sicer sodelujejo z njo. Na sporedu je bila razprava o prilagoditvi kinematografske delavnosti duhu novega reda, ki se polagoma uveljavlja v Evropi. Ob zaključku zasedanja, ki je trajalo od 14. do 22. julija. je bil za predsednika zbornice izvoljen italijanski Minister ljudske prosvete grof Volpi, za njegovega namestnika pa generalni direktor za kinematografijo Eitel Monaco. Zborovanju so prisostvovali predstavniki Italije, Nemčije, Japonske, Norveške. Danske, Švedske, Belgije, Nizozemske, Švice, Rumunije, Madžarske, Hrvatske in Španije.
*	Priprave za 300-letnico smrti Galilea Galileja. V Rimu je začela zasedati posebna komisija ki jo je imenovala Kr. italijanska akademija, da uredi vse potrebno za proslavo 300 letnice, odkar je umrl znameniti zvezdoslovec Galileo Gali-lei (8. januarja 1642). Komisiji predseduje predsednik Kr. akademije Luigi Federzo-ni in na njegov predlog se bo proslava začela v Rimu, nadaljevala pa se bo v Firenzi, Pizi in Padovi, v treh velikih kulturnih središčih, v katerih je Galilei dolgo živel in delal. Komisija je že napravila podroben delovni načrt.
*	Nad 400 ljudskih vrtov v Firenzi. V nedeljo zjutraj so v Firenzi na slovesen način otvorili 252 takozvanih ljudskih odnosno vojnih vrtov, katerih naloga je, mestnemu prebivalstvu pomagati do čim uspešnejše avtarkije v pogledu prehrane. Vrtovi, ki jih je oskrbela organizacija Do-polavora. obsegajo zemljišče nad 15 ha. V kratkem bodo otvorili še 200 novih vrtov v obsegu okrog 10 ha.
*	Gibanje rojstev in smrti v Italiji. Rimski Službeni list objavlja podatke o gibanju življenja in smrti v 98 pokrajinah Italije, kakor ga izkazuje mesec ju-
nij. Porok je bilo v tem času sklenjenih 17.803, novorojenčkov je bilo 74.163, smrtnih primerov 43.414. Število novorojenčkov je bilo torej za 30.749 večje od števila smrtnih primerov. Dne 30. junija je prebivalstvo 98 pokrajin Italije doseglo število 45,209.937.
*	Nadškof Margotti na sprejemu pri Duceju. Pred dnevi je prispel v Rim goriški nadškof Carlo Margotti. Nadškofa je sprejel Duce v palači Venezzii in ostal ž njim delj časa v prisrčnem razgovoru.
*	Smrt generala Saporitija. V Rimu je umrl armadni general v rezervi in senator Alessandro Saporiti. Pokojnik je dosegel visoko starost 78 let. Ze v mladosti se je posvetil vojaškemu poklicu. Vojaško visoko šolo je končal v Modeni in leta 1883. postal pehotni podporočnik. V svetovni vojni je najprej poveljeval 60. pehotnemu polku in se v bojih večkrat odlikoval. Še med vojno je napredoval za brigadnega in potem za divizijskega generala. Od leta 1939 je bil tudi član senata.
*	Skrb za pospeševanje turizma. Predsednik italijanske turistične zveze senator Carlo Bonardi je bil sprejet pri Duceju in mu poročal o delovanju organizacije v zadnjih dveh letih. Duce se je strinjal z načrti, ki jih ima zveza za prihodnjo poslovno dobo in je še posebej odredil, naj se izpopolnijo zbirke zemljevidov in turistične ilustrirane literature dežel, ki so v zadnjem času bile priključene Italiji ali ki so v njenem vplivnem področju.
*	Huda železniška nesreča. Na železniški progi Milano—Chiasso se je zgodila v nedeljo ponoči huda železniška nesreča. Iz Come vozeči tovorni vlak se je iztiril na nekem mostu, tedaj pa se ie pripeljal iz Milana vlak. ki je vozil v Nemčijo namenjene italijanske delavce. Sunek je bil tako močan, da se ie pet vasonov prevrnilo in ie pri tem izgubilo življenje 30 delavcev. 50 pa ie bilo ranienih.
*	Smrtna nesr.-ča pri sušenju sena. V vasici Idriji ob Bači v bližini Sv. Lucije se je pred dnevi zgodila smrtna nesreča, ki je v vsem okolišu globoko pretresla prebivalstvo. Pri sušenju in obračanju trave je doletela smrt mater šestih otrok Marijo Lebanovo. Na strmem pobočju nad košenico je nek fantič po neprevidnosti zganil velik lesen čok, ki se je začel valiti po strmini. Izbral je smer prav proti Le-banovl, ki se vsa prestrašena ni mogla premakniti z mesta. Z vso silo je leseni
kakor po kateri koli drugi točki zopet in zopet klicalo na podij in navdušeno ploskalo.
Prav kakor je odlični italijanski umetnik vzorno izpričal s^oj sloves v delih večjega formata, se je izkazal kot virtuo-za čela in godbenika močne čustvene sile v drobnejših skladbah, ki so poleg nekoliko večjih Respighijevih »Adagio e varia-zioni« zavzeli tretji del ponedeljskega koncert. Bile so to: Alfanova »Terza Dan-za romena in do maggiore«, Guerrinijeva »Leggenda« in Casellova »Tarantella«, skupaj s tremi dodatki, ki jih je ob koncu sporeda izvabila publika, uživajoča v Bonucci j evi čisti in svetli igri, tako polni presunljivih glasbenih lepot Priznanjem, ki jih je dosegel Arturo Bonucci s svojo reproduktivno umetnostjo v Italiji in v tujini, ni treba dodajati nove hvale; kdor je poslušal njegov koncert, je bil predvsem hvaležen velikodušni iniciativi visokega pokrovitelja, ki je omogočil našemu občinstvu serijo tako kvalitetnih koncertov, kakor smo jih uživali v zadnjih tednih.
Pianistka Maria Luisa Faini je spremljala prof Bonuccija z vsem umevanjem svoje naloge in v prikupni formi ter je zlasti v nekaterih pasažah Dvorakovega koncerta pokazala samostojnost in višino svojega muziciranja.
Mozartov teden v Parizu. Kakor po
vsem kulturnem svetu, se napovedujejo tudi v Franciji slovesnosti v spomin 150-letnice smrti genialnega skladatelja W. A Mozarta. V Parizu se bo v drugi poiovici julija vršil »Mozartov teden«. Prireditve bodo deloma pod milim nebom, deloma v dvorani Konzervatorija, ob slabem vremenu pa v Louvru. Na programu so mnoga Mozartova dela, ki so jih prvič izvajali v Parizu.
Marija Frobe. V Zagrebu je preminula ga. Marija Frobe. članica stare garde hrvatskega gledališča, ki je za časa svojega dolgoletnega dela v gledališču na Markovem trgu s svojo mladostjo, navdušenjem in lepim glasom dosegla nekaj lepih uspehov. Bila je hči gledališkega tapetnika; talent in ljubezen do gledališča je podedovala od babice, Ane Wagnerjeve, ki je kot pevka sodelovala že L 1846. na krstni izvedbi opere V. Lisinskega »Ljubav i zloba«. Nastopala je v operi in opereti. Zadovoljevala se je z manjšimi vlogami, toda ob svojih nastopih v nekaterih večjih operetnih vlogah je pokazala lepo kakovost glasu. Kakor vsi člani v tistih časih, ko je vladalo za gledališko umetnost veliko navdušenje, je mlada Marija Frobe sodelovala tudi v drami. Tudi tu se je pokazala svestno in porabno članico, ki je z veliko ljubeznijo služila svojemu poklicu. Na stara leta je živela ob skromni pokojnini, ki ji jo je odmeril Beograd. Pokopali so jo na Mirogoju, ob spremstvu velikega števila znancev in prijateljev stare gledališke garde. V imenu Hrvatskega državnega gledališča je prisostvoval pogrebu g. Hinko Nučič.
Stendhalov roman na odru. »Compagnia del Teatro delle Arti«. ki jo vodi A. G. Bragaglia, uprizarja ta čas v Rimu dramatizacijo slavnega Stendhalovega romana »Rdeče in črno«. Vsebina je stisnjena v tri dejanja s prologom in razdeljena na devet slik. Za oder je priredil delo Giovanni Marcefllini.
Besarabija ali Basarabija? Pimen Con-stantinescu opozarja v »Meridiano di Roma«, da bi morali pisati »Basarabija«. Po njegovem zatrdilu je to ime rumunsko in izvira iz »Basarab«. priimka rumunskih vojvod v dobi od III. do VII. stoletja po Kr. rojstvu.
i 6ok zadal neerečno ženo t srčno stran,
' tako da se je Lebacova pri priči zgrudila mrtva.
*	Veselje ▼ slovenskih domovih na Primorskem. Zadnje tedne so se vrnili v Trst ln okolico številni interniran ci, ki so jih ob izbruhu vojne odpeljali v notranjost države. Najvišji člnitelji so po posredovanju tržaškega škofa ansgr. dr. Antona Sant.ina velikodušno dovolili mnogim, da se vrnejo na svoje domove. Plemenito dejanje je med prebivalstvom v mnogih primorskih vaseh vzbudilo splošno veselje.
*	Delavec padel z odra. v tržaško bolnišnico so pripeljali 39 let starega delavca Vincenca Fonda z Basovizze pri Trstu, ki je padel z zidarskega odra v globino kakih 10 metrov. Pretresel sd je možgane.
*	Dve eksploziji. Huda nesreča se je pripetila posestniku v Šmartnem pri Kojskem. 251etni Josip Figel je kosih travo, pa je pri tem naletel na staro granato. Granata je eksplodirala in hudo ranila nesrečnega mladeniča, ki so ga takoj prenesli v najbližjo hišo, kamor so poklicali zdravnika. — Žrtev eksplozije je postal tudi Tržačan Marcello Brezzi, ki je našel dinamitno pa-trono in začel s kamnom razbijati po njej. Patrona je eksplodirala in Marcello je dobil hudo poškodbe na levi roki.
*	Ženskam so prepovedane dolge hlače.
Goriške oblasti so s posebnim ukrepom prepovedale ženskam nositi dolge hlače. Moda dolgih hlač, ki si je v zadnjih letih pridobila povsod nekaj privrženk, zlasti po letoviških krajih, se je razpasla tudi po Gorici
*	Zatemnitev v Trstu. Tržaški prefekt je odredil, da bodo veljali ukrepi o obči zatemnitvi od 21. julija pa do nadaljne, drugačne odredbe od 22. do 5. zjutraj.
*	Zadušnice za padlim pilotom. Pred nekaj dnevi se je, kakor poroča »Gazzetti-no«. nad Mirnom pri Gorici smrtno ponesrečil letalski podčastnik Enzo Pietrini. Prenesli so ga v cerkev vojaške bolnišnice. Pri zadušnicah so bili navzoči mnogi častniki in vojaški dostojanstveniki
Iz Ljubljane
u— Izlet SPD v nedeljo, dne 27. julija.
Iška je sedaj najpriljubljenejša izletna točka za Ljubljančane. V valovih bistre Iške se številni izletniki ohlade in odpo-čijejo. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo dva izleta v Iško. Prvi skupim se morejo pridružiti kolesarji, ki se zberejo pri Karlovškemu mostu ob 7. uri zjutraj, da krenejo pod vodstvom do zavetišča v Iški, kjer shranijo kolesa. Vodnik jih nato odpelje po bližnjici na Zg. Ig in dalje na vrh Krima. Po oddihu in »azgledu po Ljubljanski pokrajini krenejo izletniki vroti Ustju in po »kozini« v Vrbico, kjer se stekata Iška in Zala. V hladu ob Iški se povrnejo nazaj do zavetišča SPD, od koder se odpeljejo s kolesi popoldne nazaj proti Ljubljani. — Kdor pa noče s kolesom v Iško, se pa odpelje od 8. uri zjutraj z avtobusom s Krekovega trga. Seveda se morajo za prvo in drugo skupino prijaviti udeleženci najkasneje do sobote dne 26. t. m. opoldne v društveni pisarni SPD.
u— Preselitev prodajalne mestnega pre-skrbovalnega urada. Ker je treba v mestni tržnici, kjer je mestni preskrbovalni urad že precej dolgo prodajal svoje blago, nadaljevati z deli, da bodo tržnice čimprej pripravljene za vselitev mesarjev, je mestni preskrbovalni urad moral preseliti svojo prodajalno spet na Vodnikov trg v leseno barako ob Mahrovi hiši, kjer je ze prej prodajal svoje blago. Da gospodinje danes ne bodo imele nepotrebnih potov, jih opozarjamo, da lahko kupijo v znani mestni baraki ob Mahrovi hiši krompir, fižol, sojino moko in drugo blago, ki ga prodaja mestni preskrbovalni urad za prehrano prebivalstva po nizkih cenah.
u— Modernizacija Vegove ulice je končana. Tako prvi del, ki sega od Kongresnega trga do Peternelove ulice kakor tudi drugi del od slednje do Turjaške ulice je za splošni promet že otvorjen, dočim zadnji del do Napoleonovega trga čaka še nekaj gorkih in sončnih dni za posmolitev te lepo urejene ceste. Zgornji Napoleonov trg je povsem prekopan in preoran do Ceste 29. oktobra in zaprt za vsak vozni promet. Tudi Emonsko cesto vzdolž Jelačino-vega posestva in Križevniškega vrta bodo istotako modernizirali tja do križišča Aškerčeve ceste, nakar bodo preorali še spodnji del Napoleonovega trga do Gosposke ulice. Na vrsto pride nato še Gosposka ulica od Salendrove ulice do Novega trga mimo vseučiliške knjižnice.
u— Regulacijska dela pri zapornici pod j šempetrskim mostom so se vnovič pričela dne 25. junija, ko so zaprli zatvornico na špici, da se je voda odtekala le po Gruberjevem prekopu. Nizko stanje Ljubljanice je omogočilo, da so se betonska dela v strugi po dveh mesecih mogla spet nadaljevati. Zadnje tedne je nekaj delavstva bilo sicer zaposlenega, a so delali le pri zem-skih delih, ker ni bilo na razpolago cementa za betoniranje. V strugi na dnu Ljubljanice morajo namreč končati betonske temelje, ker so to delo spričo pogostih močnih nalivov morali večkrat prekiniti. Leva polovična stran v strugi je skoraj že dogotovljena, kar je bilo možno, ker sta funkcionirala obenem kar dva stroja na električni pogon za mešanje betona. Sedaj se bodo morali lotiti še desne polovice. Urediti so morali tudi strugo na obeh straneh z visokim obrežnim zidovjem in trdno zbe-tonirati dno. Ko bodo ta dela v prvi etapi zgotovljena, se bodo oddala v drugi etapi še ostala dela, ki obsegajo betoniranje zgornjega ustroja zapornice ln montiranje železnih delov.
u— Zelo učinkovit vhod v reprezentančno zgradbo vseučiliške knjižnice pravkar urejajo. Pred vhodnimi glavnimi vrati je izkopan globok prostor, kamor so nasull plast debelega kamenja kot trd temelj, na katerem bodo primerno uredili ves teren. Po trije in trije meter visoki in oxrog!i stebriči, zvezani z debelo železno palico na obeh straneh, bodo krasili impozanten vhod v mogočno palačo. Ostali hodnik za pešce na tej strani bo z lepimi robniki, ki so ob kraju že pripravljeni prispeval k lepšemu okolju ozke Turjaške ulice nasproti Novinarskemu domu. V notranjosti poslopja so celotna dela večinoma že končana in nadaljujejo s prevažanjem vsakovrstnih knjig in ostalih pisarniških potrebščin, ki spadajo k popolni opremi knjižnice. Izgleda, da bo v dveh mesecih celotna ureditev
te največje zakladnica slovenske knjige napredovala že v toliko, da bodo novi« moderni prostori vseučiliške knjižnice že lahko izročeni v uporabo naši učeči se mladini' ki bo gotovo rajši posedala v udobnih in zračnih sobanah ln se pripravljala za svoj nadaljnji študij, kakor ji je bilo to možno doslej v stisnjenih ln skoraj neprimernih prostorih na poljanski gimnaziji
u— Stavbna in cestna dela v zadnjih tednih. Tudi letos mestna občina ljubljanska nadaljuje z modernizacijo Gradu. Večina preureditvenih del v parkih in okrog tako imenovanih »šanc« je dogotovljenih, zato je letos pozornost obrnjena na staro poslopje v Gradu samem, ki je bilo obnovitve že skrajno potrebno, saj je čakalo za obnovo že dlje časa. Zaposlenih je s prezidavo poslopja okrog petdeset delavcev. — Na vladni palači bivše dravske banovine je zob časa zglodal vnanjo stran poslopja, tako da je začel ponekod odpadati že omet in tudi fasada že precej let ni bila sveže ometana. Zdaj so začeli postavljati ob Erjavčevi cesti zidarske odre, da bodo opravili to delo, ki ga izvršuje gradbeno podjetje inž. Dukič in drug. — Pri stavbi Moderne galerije v Tivoliju je opaziti le neznatna dela v notranjosti z zaposlitvijo manjšega števila delavstva. Na vogalu Aškerčeve in Snežniške ulice, kjer je zrasel s tal že do drugega nadstropja mineraloški institut naše univerze, so pred kratkim navozili cele skladovnice opeke, ki je razpostavljena krog ln krog zgradbe. Manjka še drugi trakt, ki ga gradi arhitekt Emil Tomažič. Zaposlenih ima okrog petdeset delovnih moči. — Na vogalu Gregorčičeve in Igriške ulice je pred leti zgradil lično trinadstropno hišo trgovec Ciuha, ki mu je zadnje dni pričelo graditi stavbno podjetje Matko Curk še nov nadzidek za četrto nadstropje. — Ilirska ulica se more ponašati z dvema novima večnadstropnima hišama. — V Ciril-Metodovi ulici za cerkvijo sv. Jožefa na Poljanah so obnovili plinovod z novimi cevmi. Istotam s hišno številko 23 je zrasla nova trinad-stropna stanovanjska zgradba, ki je na zu-
naj že ometana in se bodo stranke mogle v njo vseliti de letos. — . Za obnovitvijo tramvajske-proge na Poljanski cesti so pričeli "utrjevati dne 18. julija v dolžini kakih štirideset metrov vzdolž Medijatove hiše na Tyrševi cesti tudi dvotirno progo, kjer so se tramvajske tirnice precej zrahljale in je treba njih temelje vnovič nasuti in dovoljno utrditi. — Več delavcev je zaposlenih pri urejevanju otroškega Igrišča v Tivoliju. Istotako se nadaljuje preureditev ceste na Rožnik. — Z nadaljevanjem regulacijskih del v Malem grabnu je minuli teden zastavilo okrog štirideset delovnih moči krampe in lopate v Mestnem logu tam, kjer so pred dvema letoma delavci prekinili začeto poglabljanje. — Tudi dolga Medvedova ulica do šišenskega kolodvora je vsa razkopana in čaka na obnovo.
u— Zamenjava nemških mark. Zadnji čas so začeli v prostorih Italijanske banke v Knafljevi ulici zamenjavati nemške marke za lire. Vsak dan je precejšen naval v bančne prostore. Da bi prišli vsi v redu na vrsto in ne bi imeli prednosti oni s trdimi komolci, se morajo ljudje postaviti v vrsto in potem le posameznike spuščajo v uradne prostore.
u— Namesto venca na krsto blagopo-kojne gospe Gasparijeve daruje za Rdeči križ G. in M. B. 100 lir.
u— Dvomesečni italijanski tečaj za začetnike, na realki se je začei Prijave zadnjič danes, v sredo, ob 7. pred uro. Honorar zmeren. Strokovna učna moč. Vhod v učilnico čez dvorišča (—)
u— Razvoj Stana in doma. Mestna četrt Stan in dom je dobila neka novih poslopij. Na dvorišču med Idrijsko in Glin-ško ulico je bila pred nedavnim izročena svojemu namenu nova, sodobna pekarna. Ob Postojnski ulici in ob Glinški v bližini železniške proge je zraslo nekaj modernih vil. Par novih stanovanjskih hiš pa je bilo zgrajenih tudi na koncu Lan-gusove ulice, na nasprotni strani Tobačne tovarne.
u— Veseli teater v Delavski zbornici ob pol 9. uri.	(—)
Bučno olje — naše domače olje
Posebno poleti, ko je skoraj vsak dan na mizi priljubljena solata te ali one vrste, je povpraševanje po olju veliko. Zato je nujno potrebno, da ga pridelamo čim več v pokrajini sami. Pri tem prizadevanju nam lahko izdatno pomaga navadna buča, ki je sicer precej gojimo, toda jo vso po-krmimo svinjam. Na štajerskem je drugače. Tam goje buče v večjem obsegu ko na Kranjskem in pridobivajo iz bučnic olje zelenkaste barve, ki je bolj izdatno od laškega, ker je bolj mastno. Okus bučnega olja sicer ne prija vsakomur, toda človek se mu privadi. Ce nam je izbirati med lane-nim oljem, ki se nam tu in tam ponuja, in bučnim, gre slednjemu vsekakor prednost. Najvažnejše pa je dejstvo, da je kmet, ki prideluje v svojem gospodarstvu sam olje, manj odvisen od trgovca in od tržnih cen, torej v večji meri avtarktičen.
Če hočemo pridobivati več bučnega olja, je predvsem potrebno, da pridelamo čim več buč. Za letos je že prepozno, toda prihodnjo pomlad moramo saditi bučno seme povsod, kjer je to mogoče: med koruzo, krompirjem, fižolom itd. Da bi sadili buč-nice same, kakor to delajo kmetje na Srednjem štajerskem, menda pri naš ne bo mogoče. Drugič moramo pustiti buče do-zoreti, zakaj ie v zreli buči je tudi seme zrelo in primerno debelo. Naposled bo treba z bučnicami pravilno ravnati. Na Spodnjem Štajerskem zvozijo kmetje buče domov pod streho ali jih nakupičijo kar na prostem, dokler ne začne zmrzovati. Buče razpolavljajo sproti, kolikor jih namenijo v 2 do 3 dneh pokrmiti, ter iztrebijo buč-nice iz njih. Te očistijo, če treba operejo v škafu ali na redoseju in jih zagrnejo na soncu ali na peči, da se posuše. Tudi bučnice iz nagnitih buč so še uporabne. Umestno je buče na kupu od časa do časa prebrati in iztrebiti najprej nagnite. Med sušenjem bučnice večkrat premeša-
mo. Nato jih spravimo v vreče ali na kup na suhem in zračnem prostoru, da ne sple-snč.
Pred leti so štajerski kmetje suhe bučnice še luščili. To delo so opravljali ob zimskih večerih in včasih je bilo ob lušče-nju bučnic tako prijetno in veselo kakor ob preji. Januarja ali februarja so potem vaški mlinarji stiskali olje. Dandanes bučnic navadno ne luščijo. Neka posebna vrsta buč pa sploh nima bučnic z luski, ampak golo seme. Novejši mlini in posebno oljarne imajo naprave za stiskanje olja iz neluščenih buč. S tem je kmetu prihranjenega mnogo dela, kajpada se dobiva iz neluščenih bučnic manj olja ko iz luščenih in tudi ostanek, prga, ki jo pokladajo svinjam, je manj redilna. — Tako se štajerski kmet vsaj delno oskrbuje z oljem sam. Mlinarji-oljarji pa bučnice tudi zamenjujejo za olje. S tem poslom se bavijo še podeželski trgovci ki zbirajo manjše količine bučnjc za večje oljarne kakršna obstoji n. pr. v Središču ob Dravi. Trgovci so dajali za kg neluščenih bučnic 20 dkg olja, za kg luščenih pa 33 dkg.
Poleg pridobivanja večjih količin bučnic bi bilo treba v Ljubljanski pokrajini organizirati njih zbiranje po trgovcih in še pred tem ustanoviti vsaj eno ali dve oljarni, ki bi se brez dvoma rentirali. Pripominjamo pa, da smo pred vojno uvažali mnogo bučnic iz Hrvatske. Prebivalstvo se bo prav kmalu privadilo »tikvinemu olju«, kakor mu pravijo v Prlekiji. Sploh pa bi bilo pospeševati pridelovanje še drugih oljaric, tako sončnic in repice. Tudi sončnično in repično olje je prav užitno in izdatno. Na Spodnjem štajerskem sejejo v zadnjih letih vedno več repice. Repično olje pomaga marsikateremu kmetovalcu preko tistih mesecev, ko nima več domačega bučnega olja, ki ga je moral poprej dokupovati.
Iz Trebnjega
— Žetev je v polnem razmahu. V mnogih krajih na Dolenjskem je žetev ječmena že končana. Zdaj bodo pričeli z žetvijo pšenice. Verjetno bo že ta teden to delo opravljeno. Letošnji žitni pridelek je nad-krilil vsa pričakovanja. Klasje je polno debelega zrnja.
Strog pasji kontumac je odrejen za trebanjski okraj. Vsi psi morajo biti priklenjeni ali pa zavarovani v zaprtih prostorih. Konjač bo pse, ki jih bo zalotil na prostem, pokončal, zato naj lastniki psov upoštevajo navodila, da ne bo potem nepotrebnih pritožb.
Vesti iz Hrvatske
Adolf Hitler in Tiso poglavniku za njegov rojstni dan. Poglavnik dr. Ante Pavelič je prejel ob priliki svojega rojstnega dne tople čestitke od vodje nemškega naroda Adolfa Hitlerja in slovaškega predsednika dr. Tise.
Hrvatska Akademija znanosti in umetnosti. Z dnem 15. julija je prenehala obstojati Jugoslovenska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu. Vse pravice in obveznosti, kakor tudi vsa nepremična imovina prehaja na Hrvaško akademijo. Poglavnik bo imenoval izmed dosedanjih članov prvih deset članov nove akademije. Na čelu akademije bo pročelnik dr. Tomo Matic, število vseh članov bo znašalo 45.
Hrvatski delavci na poti v Nemčijo. Pred dnevi je krenil iz Zagreba nov velik transport delavcev in delavk v Nemčijo. Zaposlili jih bodo v velikih mesnih podjetjih in industriji v Frankfurtu in Hanno-veru. Nekaj žensk bo zaposlenih kot hišne pomočnice. Mnogo delavcev, posebno iz Like in Bosne, pa bo zaposlenih pri gradbenih delih.
Velika javna dela. Velika javna dela se vrše med ostalim tudi na cesti, ki pelje od šida do Zemuna. Tu je zaposlenih več sto delavcev in 15 parnih valjarjev. 2e skozi dva meseca dovažajo semkaj dnevno do 800 vagonov kamenja iz državnega kamnoloma.
Preimenovanje zagrebških ulic. V nekaj dnevih bodo objavljena nova imena zagrebških ulic in trgov. Preimenovanje ulic in trgov je bila ena izmed prvih skrbi zagrebškega župana Wernerja, kajti po mnenju Zagrebčanov je imelo mnogo ulic nazive, ki nimajo nič skupnega s Hrvati.
Smrtne obsodbe komunistov. V noči od 13. na 14. julij je. kakor poročajo hrvatski listi, skupina komunistov, zaprtih v kon-
centracijskem taborišču v Kerestincu, napadla stražo in potem pobegnila. Ob tej priliki je bil težko ranjen nadzornih straže Mladen Horvatin. Policija in orožništvo so se takoj podali za pobeglimi komunisti in je v borbi z njim padlo več ujetnikov, večino pa so ujeli in postavili pred preki sod. Vsi so bili obsojeni na smrt in ustreljeni.
Prijaviti se morajo tudi vsi zagrebški
cigani. Notranje ministrstvo je izdalo odredbo, po kateri se morajo takoj prijaviti vsi cigani obojega spola, ki živijo stalno ali nestalno na področju mesta Zagreba
Nove srednje šole na Hrvatskem. Poglavnik je izdal odredbo, po kateri bo jeseni odprta štirirazredna mešana realna gimnazija v Krapini, državna nepopolna realna gimnazija v Ogulinu pa se izpreme-ni v popolno.
Prepoved kletvic. Pred dnevi so »Narodne Novine« prinesle odredbo o pobijanju kletvic. Prepovedano je preklinjati boga, svetnike, očeta, mater, pa tudi druge gnusne psovke so strogo prepovedane. Vsakdo ima dolžnost, da prekršitelja takoj prijavi upravno-policijskim oblastem, ki ga bodo kaznovale z zaporom enega do dveh mesecev.
FRIDERIK VELIKI
Med prosilci, ki so se zglašali pri Frideriku Velikem, se je nekega dne pojavil tudi mlad pravnik, ki je kralju potožil, da že nekaj let zaman poskuša najti zaposlitev.
Friderik se je pozanimal za razmere, v katerih živi mladi mož, in ga je končno vprašal, če je sploh Prus.
—	Gotovo, Veličanstvo, celo pravi, kajti rojen sem v Berlinu, se je glasil odgovor. Friderik je omalovaževalno pripomniL
—	Še to! Berlinčanov nimam ravno v časteh. Imajo navado, da veliko govore in hočejo več veljati kakor so vredni!
—	2e mogoče, Veličanstvo! Sta pa dve izjemi! je odvrnil mladenič.
—	No, no! Kdo pa sta ta dva? je hotel vedeti Friderik. Radoveden sem.
—	Vaše Veličanstvo in jaz! je obiskovalec predrzno odgovoril.
Ta predrznost je kralju ugajala.
—	Vraga, mož ima pogum in kaže, da ima dobro namazan jezik. Taki ljudje so mi potrebni pri upravi dežele. Slišali boste o meni.
S tem je odslovil kandidata, ki je v resnici čez nekaj tedno dobil namestitev.
LI0U0RE	LIKER
STRiGK
TONICO	JE KREPČILEN IN
DIGESTIVO	VAM URAVNA PREBAVO
Italijanski tečaj
Lxvm.
Trgovine. Negozi.
Fra gli altri negozianti che vendono delle vettovaglie, cioe tutto cio ch'e necessario al nutrimento, c'e aneora Varbaiolo o Terbaiola che vende er-baggi: cavoli dei quali ci sono diverse specie p. es. cavolo cappuccio, cavolo verzotto, cavolo rapa, cavolo bianco, cavolo nero, cavolfiore ecc., carote, carciofi, asparagi, spinaci, piselli, len-ticchie, fagioli, patate, lattuga, rape, cipolle, aglio, ravanelli, cetrioli, coco-meri, zucchette, peperoni, pomidori, sedano, prezzemolo e tutte le frutta della stagione, che, naturalmente, si trovano anehe dal fruttaidlo. Nella latteria il lattaio mette in vendita latte, panna, ricotta, d'estate anehe latte rappreso e yogurt, burro, caccio, formaggio e altri prodotti di latte.
Nella pasticceria il pasticciere fa e vende pasticci, pasticcini, torte, bi-scottini, cioccolatine, cialde e altri dolciumi, mentre in una confettureria il oonfettiere fabbrica e vende con-fetti, cioe mandorle, nocciole, pistacci o altro in un involucro di zucchero cotto e solido, zuccherini e tutte le altre cose dolci nella fabbricazione di cui non si adopera la farina.
Vocaboli.
La vettovaglia, navadno v mn. le vettovaglie živila, il nutrimento prehrana, l'erbaiolo zelenjadar, branjevec, gli erbaggi zelenjava, il cavolo kapus zelje, — cappuccio glavnato, — verzotto kodrasti ohrovt, — rapa koleraba, la carota korenje, il carciofo artičoka, il cavolfiore cvetača, 1'aspa-rago špargelj, lo spinaccio špinača, il pisello grah, la lenticchia leča, la lattuga solata, la rapa repa, la cipolla čebula, 1'aglio česen, il ravanello redkvica, il ravano redkev, il cetriolo kumara, il cetriolino kumarica, il coco-mero, dinja, melona, anguria — 1'angu-ria v sev. Italiji, la zucca buča, la zuc-
chetta jedilna buča, tik vi ca, fl pepe-rone paprika, (peperone infarcito nadevana, —sott'aceto kisla paprika, il pomodčro m pomidoro paradižnik, il sedano zelena, il prezzemolo peter-šilj, il fruttaidlo trgovec s sadjem, la latteria mlekarna, la panna smetana, la ricotta skuta, late rappreso kislo mleko, k) yogurt jogurt, il prodotto izdelek, la pasticceria slaščičarna, il pasticcio testenica, H pasticcino slaščica, il biscottino keks, la cioccola tina čokoladna slaščica, la cialda oblat, il dolciume sladke stvari, slaščice, la confettureria trgovina z bonboni, il confetto konfekt, fl pistaccio smrdljika, involucro ovoj, cotto kuhan, solido strnjen, lo zuccherino sladkorček, la fabbricazione izdelava.
Rečenice. Non m'importa un cavolo to mi ni prav nič mar. Tu qui non conti un bel cavolo tukaj nimaš ti nobene besede, salvare capra e cavoli srečno se rešiti iz zadrege, la cosa mi va a fagiolo stvar teče po moji želji. Predprihodnji čas. Futuro anteriore.
Fut. ant. se dela s Futuro pomožnih glagolov avro, avrai, avra, avremo, avrete, avranno ali saro, sarai, saržt, saremo, sarete, saranno in Part pass. zadevnega glagola. Mangiare — avr6 mangiato bom pojedel, Bevere — avrai bevuto boš izpil. Finire — avra finito bo dokončal.
Izraža preddobnost z ozirom na Futuro, s katerim stoji v istem razmerju, kakor Trapass. rem. z navadnim Pass. rem. in se rabi prav tako v časovnih zavisnikih za istimi vez-niki: Tosto che saro arrivato a Roma, andro a trovare il vostro babbo. V slovenščini izražamo isto s prihodnjim časom dovršnih glagolov: Quan-do avro mangiato il brodo, la madre mi dara della carne, ko bom pojedel itd. Quando mangero il brodo pa pomeni ko bom jedel; zato je treba v takih primerih paziti.
E. I. A. R. Radio Ljubljana
Parliamo lltaliano
Schema della XII. lezione che verrš, te-nuta dal prof. dott. Stanko Leben mercoledi, 23-VTI-1941-XIX, ore 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za
vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske lekcije so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vselej ob 19. zvečer.
asoolt-are aseoit-ato
LEZIONE DODICESIMA H participio passato
cred-ere	dorm-ire
cred-uto	dorm-ito
Passato prossimo
ho aseoltato hai aseoltato ha aseoltato
abbiamo aseoltato avete aseoltato haaino aseoltato
io ho creduto tu hai creduto egli ha creduto ella ha creduto
noi abbiamo creduto voi avete creduto essi hanno creduto esse hanno creduto
ho dormlto hai dormito ha dormito
abbiamo dormito avete dormito hanno dormito
La fanteria ha cessato di sparare. — A se£ anni ho imparato a scrivere. — Hanno comprato al mercato carciofi per settanta centesimi l'uno. — La nuova commedia ha avuto un successo inaudito. — Ha nevica-to tutta la notte. — In quel silenzio avete potuto sentire volare una mosca. — Tutti hanno creduto alla sua innocenza. — Hai dimenticato tutte le offese sofferte? — Ho guardato nello specchio e ho veduto che il vestito nuovo non mi sta bene. — Gli ope-rai hanno completamente restaurato la časa. — Ieri la radio ha annunziato la nuova ordinanza. — II gatto ha mangiato tutto il lesso. — Non ho aneora ricevuto i li-bri ordinati tre settimate fa. — Ha lascia-to l'ospedale ieri. — I nostri soldati hanno combattuto senza paura per terra, per mare e nel cielo. — Colpito da una bomba in-cendiaria il deposito di carburante ha bru-ciato rapidamente. — Ho comprato un altro giornale, perchč non ho trovato 11 »Cor-riere della sera«. — Quando qualcuno ha mentito nessuno piu gli črede. — Ora sono ricchl, perchč hanno guadagnato grandi somme di danaro.
ESERCIZL
1.)	Formate il participio passato dei seguenti verbi: conoscere, cantare, avere, portare, capire, cominciare, temere, chia-mare, preferire, bevere, parlare.
2.)	Coniugate al passato prossimo le pro-posizioni seguenti: Avere Imparato la lingua italiana. — Avere prestato la biciclet-
ta a un amico. — Ieri non aver ricevuto nemmeno una sala lettera. — Aver avuto una gran farne. — Non aver capito una sola parola.
Radijski spored
Četrtek, 24. julija 1941-XIX.
7.30: poročilo v slovenščini. — 7.45: lahka glasba, v odmoru napoved časa iz Rima. — 8.15: poročila v italijanščini. — 12.30: poročila v slovenščini. — 12.45: slovenska glasba. — 13.: napoved časa, poročila v italijanščini. — 13.15: Komunike Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Mali Adamičev orkester ter duet Jožek in Ježek. — 14.: poročila v italijanščini. — 14.15: simfonični koncert pod vodstvom mojstra Alfreda Casella. — 14.45: poročila v slovenščini. — 17.15: koncert sopranistke Dragice Sok in tenorista Andreja Jarca. — 19.30: poročilo v slovenščini. — 19.: solotočke na harmoniki, izvaja Avgust Stanko. — 20.: napoved časa. poročila v italijanščini. — 20.20: predavanje v slovenščini. — 20.40: »Mavrica«, pesmi. — 21.20: koncert violinista Arriga Serata, v odmoru predavanje v slovenščini. — 22.: koncert zbora Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom dirigenta Samo Hubada. — 22.30: pestra glasba. — 22.45: poročila v slovenščini.
tngegneri, uffici tecnftci intro-dotti, come corrl-spondenti da svilup-pare lavoro in pompe
-	im plan ti - acque-lotti - trtvellazioni
-	tnbazfonL — Scrivere con referenze
dettagliate alla S. A. AUDOLI & R. Parco 21
Hčejo ae fadteoerjl in
korespondenti za tehnično instalacijsko pisarno: postavljanje sesalk in črpalk - vodovodnih naprav, vrtanj in polaganje cevi. — Ponudbe a podrobnimi dokazili na BERTOLA — Corso 1 — TORINO
Mali oglasi
Službo dobi
Beseda L —.60. taksa —.60, le naslova ali
l 2—w
daianje turo
Takoj dobi službo
od 25 do 30 let stara gospodična, ki bi negovala in v2gajala 2 mala otroka na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13172-1
Pridno dekle
za kuhinjska dela sprejme Hotel štrukelj. 13204-1
Fanta
za vsa hišna dela sprejme Hotel štrukelj. 13203-1
Briv. pomočnika
z vso oskrbo takoj sprejme Alojzij Verbič, Zadvor 14.
13202-1
Gospodično
ki zna perfektno italijanski, po možnosti tudi slovenski, in ki je obenem daktilo-grafinja in stenotipistka, sprejme veliko podjetje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca 333«.
13201-1
Mesarskega
pomočnika
sprejme — prednost imajo dežele — Franc Rode, mesar, Ljubljana, Zaloška cesta 28.	13196-1
Več krznarskih
pomočnikov
takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krznar«.	13214-1
Avtomobil
mehanike
(prvovrstne samostojne delavce) sprejmemo takoj. — GENERATOR DELAVNICA, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 13220-1
Službe išče
Beseda L —.30. taksa —.60. dajanje naslova ali za Iifro l
Mlada gospodična
išče nameščenja za postrežnico ali pa natakarico-začetnico. Stara 20 let. čista in poštena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iščem zaposlitev«.	13206-2
Mlada frizerka
bi šla rada prakticirat v Ljubljani za majhno plačo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frizerka 20«.
13205-2
Beseda L —.60. taksa —.60, dajanje naslova tli za iifro l 2.—.
Sodobno
italijanščino
poučujem uspešno in hitro. Honorar in ure po dogovoru. Po želji takoišnja konvenzacija v toskanščini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Aktualno«. 13217-4
Sobo s štedilnikom
ali brez, išče za takoj šivilja. Sv. Petra nasip 49.
13188-23a
Sobo odda
Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Opremljeno sobo
v središču, s posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13213-23
Opremljeno sobo
oddam stalnemu gospodu. Linhartova ul. 22. 13192-23
Stanovanja
Beseda L —-.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 2.—.
Stanovanje 2 sob
išče za avgust ali september uradniška družina treh odraslih oseb. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13189-21a
Prodam
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanie naslova ali za iifro L 2.—.
Rentgenski aparat
starejše tipe, prodam po zelo ugodni ceni. Vprašati: Kren, Erjavčeva cesta 4/1.
13169-6
3 postelje z madraci
2 nočni omarici, otomano, 1 umivalnik in druge stvari prodam. Poljanska cesta 15, stopnišče I., vrata 7.
13195-6
Dve pisalni mizi
moderni, in 1 mizico za pisalni stroj iz hrastovega lesa, proda po ugodni ceni mizarstvo Franc Ivanšek, Cesta 29. okt. 19. 13200-6
Več zajcev
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13199-6
Naprodaj:
deske in plohi brstovi — koklja s piščanci. — Hudo-vernikova ul. 41. 13187-6
Menthol steklenice
10.000 komadov, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Steklo«.
13215-6
Spalne zofe
prodam. Cene ugodne. — Gosposka 11. Tapetnik.
13221-6
Kupim
Beseda L —.60, taksa — 60, zs dajanje naslova ali za šifre l 2.—v
Vinske sode
dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prodam zdrave vinske sode«.
13177-7
Uk
Beseda L —.60. takss —.60. daianie naslova ali za iifro l 2.—.
Veliko sobo
ali 2 male, s komfortom, išče zakonski par z 121etno hčerko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velika soba 22«.	13209-23a
Opremljeno sobo
lepo, s kopalnico, išče za takoj zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod j»S kopalnico«. 13198-23a
MED
vsako količino kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Med«.
12217-7
Otroški voziček
globok ali športni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čimpreje«.
13211-7
Garnituro
za čakalnico
odnosno klubsko garnituro iz usnja, boljšo, dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe na S. Pellegrino, Kolodvorska ul. 8. 13207-7
Zimnice
2 do 3 komade, dobro ohranjene, najraje trodelne kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Žimnice« 13216-7
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 2.—.
Gozdna parcela
ca. 9000 m2, solnčna lega v bližnji okolici, naprodaj. Cena ugodna. Informacije Kunaver, realiteta, Miklošičeva 34. telefon 20-37.
13208-20
Enodružinsko hišo
prodam v Rožni dolini. — Vprašati telefon 27-73.
13218-20
Avto, moto
Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Fiat Ballila
skoro nov, vožen 4000 km ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ballila«.
13184-10
Bencin
se ne bo več dobilo in se z njim brez izjeme, ne bo smelo več voziti. Zato si pustite predelati Vaš osebni ali tovorni avto na pogon z ogliem v SPECIALNI GENERATOR DELAVNICI, Tyrševa 13. Figovec (levo dvorišče).	13219-10
Informacije
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L
Interprete giurato
della lingna italiana, zapri seženi tolmač za italijanski lezik di. Mikuletič Fortu nat. Kralja Petra trg 9 -tel 34-32.	36-31
Šop ključev
je bil najden. Dobi se jih od 8.—12. pri »Elegance«, Aleksandrova c., Poljanšek.
13194-31
Svarilo
pred nakupom ukradenih predmetov: Zlata moška verižica z obeskom (Flach-panzer), zlata moška ura z dvema pokrovcema, zlata ženska ura z dolgo ovratno verižico in par velikih uhanov. — Franc Grad, Kašelj.	13193-31
Izgubljeno
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Ščipalnik v dubleju
je bil izgubljen v petek na sadnem trgu. Najditelj naj ga odda proti nagradi Francetu Slani, Poljanska c. 87.
13212-28
Briljantne uhane
zavite v staniol, sem izgubila. Pošten najditelj naj jih odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 13210-28
Reven starček
je izgubil na poti od magistrata do semenišča manjšo vsoto denarja. Najditelj prosi, da ga odda v ogl. odd. Jutra. 13197-28
Damska torbica
elika, temnorjava, je bila izgubljena 20. t. m. Poštenega najditelja naprošam, da jo odda proti nagradi ogl. odd. Jutra.
13190-28

t N O >N VEgj-B ARVNf
JUGOGUAFIKA
Novi sovjetski vojaški ataše v Sofiji
Bern, 22. julija, d. Kakor javljajo iz Sofije, je prispel tja novi sovjetski vojaški ataše divizijski general Ikonikov Aleksan-drovič. V merodajnih krogih opozarjajo, da se je prvič zgodilo, da pošilja sovjetska vlada namesto vojnega atašeja v kako tujo državo častnika tako visokega vojaškega čina.
Kvateraik pri Hitlerju
Berlin, 22. julija, d. Kancelar Hitler je včeraj v svojem glavnem stanu sprejel vrhovnega poveljnika hrvatske vojske in vojnega ministra Kvaternika.
Vsakovrstni prevozi SEMENIč Privoz 13 Telefon 36-92
Obnovite naročnino! j
INSERIRAJ V hJUTRU"!
RUBINETTI PER IMPIAN-TI DI IGIENE SANITARIA — IDRAULICA — ACQUE-DOTTI — GAS — RISCAL-DAMENTO VAPORE. Cer-casi serio, competente rappresentante per Lubiana. Officine di Borgomanero G.
manero
PIPE ZA HIGIJENSKO-ZDRAVSTVENE LN HIDRAVLIČNE NAPRAVE, ZA VODOVODE, PLINOVODE, PARNO OGREVANJE — išče se resen interesent kot zastopnik za Ljubljano. B. PRIMATESTA & CO, Eorgo-(Novara)
ITHLUISC0SH
CORSO VITTORIO EMANUELE No 37-39
MILANO
Societa per la vendita eselusiva delle fibre tessili artificiali VISCOSA prodotte da:
Družba za izključno prodajo umetnih tkalnih vlakenj VISCOSA, ki jih izdeluje:
S N I A VISCOSA
SOCIETA NAZIONALE INDUSTKIA APPLICAZIONI VISCOSA Sede Sociale e Direzione: Sedež družbe in ravnateljstvo:
MILANO — Via Cernaia No 8 Stabilimenti: Prodajalne:
Altessano, Casale Monferrato, Ceriano Laghetto, Česano Maderno, Cismon dei Grappa, Cocquio, Ferrara, Reggio Emilia, Apuania, Magenta, Pavia, Torino Lavorati, Torino Meecanico, Torino Stura, Torviscosa. Varedo, Venaria Reale, Venaria Sol-furo, Vittorio Veneto, Voghera, Barcellona (Spagna) Citta del Messico (Messico), Oporto (Porto-gallo)
CISA VISCOSA
COMPAGNIA EVDUSTRIALE SOCIETA ANONIMA VISCOSA Sede Sociale e Direzione: Sedež družbe in ravnateljstvo:
ROMA — Via dei Sabini No 4 Stabilimenti: Prodajalne:
Concorezzo, Cusano Milanino, Este, Gragnano, Napoli, Padova, Pedrengo, Ranzanico, Rieti, Roma, Terni, Collestatte, Torino.
SOCIETA ANONIMA ITALIANA PER LE FIBRE TESSILI ARTIFICIALI GIA CHATILLON Sede Sociale e Direzione: Sedež družbe in ravnateljstvo:
MILANO — Via Conservatorio No 13
Stabilimenti: Prodajalne:
Castiglion Dora, Ivrea, Vercelli, Rho, Pogliano, Motta S. Damiano, Trino Vercellese, Apuania, Novara.
Inserati v .JUTRU imajo veJk uspeh
J. Esteven
SKRIVNOSTNA KRČMA
»Vaša mamica je pa res podjetna,« je dejal in si obrisal čelo. »Pravi kapitan! To bi vam bila tašča za lahkomiselnega mladega človeka. Majcen madež imate na nosu, gospodična Ana.«
»Vi tudi,« sem odvrnila, »in celo dokaj večjega kakor jaz.«
Smeh naju je posilil, ko sva kazala drug drugemu piko na nosu. Čeprav je utegnil biti malopridnež, simpatičen je bil vendarle.
Ker je bil prekrasen dan, smo jedli zunaj, s takšnim tekom, da je bila mati vsa navdušena. Nobena reč je ne more bolj razveseliti, kakor če vidi, da ljudje radi jedo. Clavering je dejal, da bi z veseljem obesil slikarstvo na klin in postal kosec, ko bi bile vsak dan takšne dobrote na mizi, in mama mu je obljubila za večerjo ocvrtega piščanca, kakor jih pripravljajo v Marylandu. Nato sta jela govoriti o konjih in konjereji, in Clavering se je pokazal v teh rečeh dokaj bolje podkovanega, nego bi človek prisodil slikarju. Vendar mi ni bilo všeč, da se mu je tolikanj mudilo pridobiti materino naklonjenost. Ne čutiti simpatije do Ragea Claveringa je bilo nemogoče, a težko mu je bik) zaupati.
Popoldne smo dobili iz gostilne v Ashlandu telefonsko obvestilo, naj pripravimo sobo za nekega gospoda Gilla, ki pride zvečer in misli ostati nekaj
časa pri nas. Mimo tega se je ustavilo več potnikov, ki so pili čaj, in dva izmed njih sta počakala večerje. Vsi so bili navdušeni nad našo kuhinjo in so obljubili, da še pridejo in da nas bodo priporočali znancem. Neka dvojica si je naročila sobo za štirinajstdnevne počitnice v mesecu juniju.
Ko so potem vsi odšli, sva z materjo izmučeni, a srečni sedeli v salonu in opravljali svoje gospodinjske račune, medtem je Clavering na posebni mizici polagal pasianso. Mati je bila razigrane volje. Enega gosta smo že imeli; gospod Gill se je bil napovedal za tisti večer, Oliverjevih smo pričakovali jutri; dva zakonca sta bila naročila sobo in se pogodila za oskrbo; skupili sva bili že lepe denarce, dasi je bil šele prvi dan.
»Pa nam hodijo pripovedovat, da je to nesrečna krčma!« je menila mati. »Jaz pa vem, Ana, da bomo pluli s čedalje bolj polnimi jadri. Lep dan se že zjutraj pokaže, ali ne?«
Znova se je bila spustila tema, in vse je bilo kar nenavadno mirno po žlobudranju in ropotu, ki sta polnila hišo vse popoldne in ves večer. Toda besede »nesrečna gostilna« in moja utrujenost so me zdaj mahoma potegnile nazaj v ozračje prve noči. Čudno je bilo, kako se je z nastopom teme polastil vse gostilne občutek daljne samotnosti in zapuščenosti, ki ni bila toliko prostorna kolikor notranja. Bilo je, kakor da niti čas ne bi več tekel. Bučanje potoka in smukanje Claveringovih kart sta bila edino, kar je moglo uho razločiti, razen kadar je po cesti, dve sto metrov od hiše, prihrčal mimo kak avtomobila
»Na kaj misliš, Ana?«
»Pretrudna sem, da bi mislila,« sem odgovorila. »Da bi le ta vražji gospod Gill že prišel.«
Ko sem nato slučajno pogledala Claveringa, sem videla, da sedi z dvignjeno glavo, v roki pa drži karto, kakor bi poslušal oddaljen šum. In zdajci sem tudi sama nekaj začula: korake, ki so počasi se bližali in bližali, in trkljanje s palico, ki jih je spremljalo. Prihajali so s terase, toliko je bilo razločiti, dospeli do stopnic in se jeli vzpenjati po njih. Mati ni seveda nič slišala, le osuplo me je gledala, ko sem srepo zastrmela v vrata, ki so vodila v vežo. Začula sem škrip Claveringovega stola: vstajal je. Zunaj je neka roka tipala po kljuki, in vrata so se odprla.
Tedaj se je pokazalo na pragu salona telo psa volkača, za njim pa dolga, mršava postava golo-glavega moža, ki so mu bile oči skrite za velikimi črnimi naočniki. Mož je obstal in jel s palico bezati v prostor, kakor da bi velika žuželka gibala s tipalkami
»He, he, domači,« je z rezkim, pojočim glasom zaklical ta mož, »ali ni nikogar, ki bi sprejemal goste? Je soba zame nared? Moje ime je Jakob Gill.«
vn
Kakršen gospodar, takšen pes
Še mati je poskočila. Toliko je bila že zvedela tisti dan o zgodovini gostilne, da se ji ni zdel slepec, ko se je v spremstvu psa pokazal v veži, nič nenavadnega. Jaz sem bila kakor okamenela. V
drugem koncu sobe je bil Rage Clavering obstal zraven svoje mizice; toda razburjenost mi ni dala presoditi, kako vpliva nanj ta prikazen.
»He, he, domači!« je slepec znova zaklical s svojim pojočim glasom.
Ta čas se je bila mati zbrala. Strah je v njenem značaju premalo pomenil, da bi bil mogel spodri-niti nagon gostoljubja; z dvema naglima korakoma se je približala pragu.
»Oh, dobro nam došli, gospod Gill! Kar po domače, prosim. Dovolite, da vas popeljem k stolu. To je moja hčerka Ana, in tamle v ozadju sobe je gospod Clavering, tudi naš gost, iz Virginije doma. Pričakovali smo vas.«
Slepec se je z eno roko oprl na njen komolec in zadrsal nekoliko dalje v sobo; pes mu je ostal ob strani. Bil je mož čudne vnanjosti, z docela plešasto glavo in velikimi, štrlečimi uhlji. Le-ti so bili s črnimi naočniki in dolgim, ostrim nosom vred najznačilnejše na njem. Obraz je imel bled in ohlapen, ramena usločena, ude mahedrave. Najbolj čuden pa je bil njegov smehljaj, ki mu je dajal dobrodušen in krotek izraz, dokler nisi opazil, kako mrzel je in kako hinavski.
»Hvala vam, gospa,« je z blagim glasom odvrnil slepec. »Upam, da vas moja slepota ne moti. Sicer pa nisem tako nesrečen, kakor bi se utegnilo zdeti. Moja Leila gleda namesto mene.«
Z obradkom je pokazal na psico, kakor bi jo hotel predstaviti.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.