Daj že vendar mir, , kaj se vedno cmeriš!? \
Ker si že spet pozabila kupiti ‘01.AS SLOVENSKIH OTROK«!
Mesečna naročnina 25 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069
Cii. AS
Uprava: Gajeva 1, Telefon 3855. - Ček, račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust
NARODA,
Današnja številka vsebuje:
Kakšen bodi novi volilni zakon
Pojasnilo o sporu grafičar jev s tiskarnami
Naši rudarji se pogrezajo v revščino
Kaj je z Gospodarskim svetom?
St. 69
Izhaja vsak dan
V Ljubljani v torek, dne 9. julija 1935
Rokopisov ne vračamo
Leto I
v#iA v'C\ć- U-A
Kakšen b©di nom volilni zakon 1
Med obljubljenimi novimi zakoni je iudi novi volilni zakon. Kakor se sedaj poroča, irride novi načrt volilnega zakona na razpravo v skupščini šele jeseni in bo torej več ko dovolj časa, da se v javnih diskusijah vprašanje novega volilnega zakona do dobra razčisti in da dobimo potem zakon, ki bo držal za več volitev, da ne bo ireba novi volilni zakon stalno popravljati, kakor se morajo popravljati skoraj vsi drugi zakoni.
izvenparlamentama opozicija sicer pravi, da je vsaka diskusija o novem volilnem zakonu odveč, ker zadostuje, če se obnovi stari, predšestojanuarski volilni zakon. Mislimo, da je izvenparlamentarna opozicija malo preveč zaverovana v dobroto onih strastnih strankarskih časov, če se ji zdi tedanji volilni zakon tako dober, da ga sploh ni treba izpremeniti. Kajti takrat, ko je ta zakon obstojal, smo vsi težko občutili njegove nedostatke in zato bi bilo samo pametno, če bi se teh nedostal-kov rešili sedaj, ko je čas.
Predvsem je stari volilni zakon narav-'ttosv vabil k hipertrofiji strank. Tako je bilo mogoče, da je bilo samo v mariborski oblasti pri nekih volitvah nič manj ko 16 kandidatnih list. V zvezi s tem je nastajala tudi druga težava, da je bilo silno težko sestaviti vladno večino. Treba je bilo sestaviti koalicijo cele vrste strank, kar je bujno zelo oicžkočaio vse delo vlade. Zato vidimo iudi v demokratičnih državah stremljenje, da se omeji to slepo nastajanje kandidatnih list in zato tudi ni kar a prion odkloniti debate o umestnosti ali neumestnosti večinskih list.
Druga velika težava prejšnjega volilnega reda je nastajala zaradi določbe o kandidatnih listah. Običaj je bil, da je o kandidatni listi odločal le tisti, ki je imel strankarski aparat v rokah. Važno je bilo fb to, da je bil nosilec liste popularen politik, za njim pa so mogli priti v skupščino ljudje, ki sami ne bi v okraju nikdar prodrli. Le prepogosto se je kandidatna lista stranke izpremenila v kandidatno listo klike. Ni bilo to le pri nas, temveč iudi drugod in znano je, da je na Češkoslovaškem boj proti vezani kandidatni listi postal celo volilno geslo. A tudi v drugih državah so skušali s posebnimi določbami' omiliti ta diktat gospodarjev strankarskega aparata. Stvar je namreč tudi zato važna, ker bi morale volitve omogočiti tudi nekako izbero poslancev, z vezanimi kandidatnimi listami pa je vsaka izbera nemogoča.
Zelo bi bilo preudariti, če ni sistem okrajnih kandidatov, kakor ga imajo na Angleškem, boljši kakor pa je bil sistem, ki ga je določal naš stari volilni zakon!
" A tudi načelo, da je izvoljen brez ožjih volitev okrajni kandidat z relativno večino, je vredno diskusije. Je pa še cela vrsta vprašanj, ki bi jih tudi bilo treba razčistili. Tako n. pr. ali je dobro, da se uvede čisti proporc brez vsake omejitve ali pa se zahteva, da kandidatna lista mora dobiti določeno število glasov in da se šele potem upošteva pri dodeljevanju mandatov. Ali je pametno, kakor na Angleškem, da plača propadli kandidat volilne stroške, ali da nosijo stranke vse volilne stroške, kakor je na češkoslovaškem?
In na vse zadnje bi bila hvaležna debata tudi o naši jugoslovanski specialiteti — o volilnih kroglicah. Da so te v nasprotju s tajnostjo volitev, se je izkazalo še pri vsakih volitvah in predstavniki strank so vedno natančno vedeli, kako je kdo volil. Tudi so bile kroglice mnogo Preveč pripravne za razne mahinacije in 9 presipavanju kroglic se je po vsakih volitvah govorilo na široko. Menda je le boke, če je tu dokument o tem, kako je glasoval volilec, čeprav je že boj za volilne legitimacije pokazal na pomanjkljivosti glasovanja z glasovnicami.
. V primeri s sedanjim volilnim zakonom izgleda stari volilni zakon res nekako idealen, ker sedanji preveč ovira volilca, da svouodno izreče svoje mnenje. Toda tudi slan volilnj zakon je imel težke napake m ne govori baš o posebni konsiruktivni
Klub vladne veane bo
ustanovljen danes
S slovenskih poslancev v opoziciii — Važne poli-tižne pregrupacile — 5 slovenskih poslancev v
opoziciii
Beograd, 8. julija, b. Danes popoldne, ob 17. je bila konferenca narodnih poslancev in ministrov v predsjedništvu vlade. Te konference so se udeležili.po trije poslanci iz vsake banovine, Na tej konferenci se je . razpravljalo o ustanovitvi novega poslanskega kluba vladne . večine. Sklenjeno je bilo, da bo. jutri popoldne ob 17. ustanovljen novi vladni klub, ki se bo imenoval, kakor smo zvedeli, Klub skupščinske večine, na kateri bo prišlo do konstituiranja predsedništva. Za predsednika bo izvoljen, kakor izgleda, narodni poslanec Stevan Jankovič, ki je bil predsednik pripravljalne seje Narodne skupščine. Na tej konferenci se je postavila tudi lista za jutrišnje volitve v odbore na seji Nar. skupščine. Predsednik vlade g. Stojadinovič je sporočil, da je g. Bogoljub Jevtič predlagal, da se sestavi za jutrišnje volitve enotna lista, kar pa so zbrani poslanci na konferenci odločno odbili. Od slovenskih poslancev sta se konference udeležila dr. Andrej Vebje in dr. Ivan Lovrenčič.
Seja Jugoslovanskega kluba narodnih poslancev
Beograd, 8. julija, b. Za danes popoldne ob 18. uri je sklical predsednik Jugoslovanskega kluba narodnih poslancev g. Bogoljub Jevtič sejo kluba. Za to sejo je vladalo med poslanci izredno zanimanje. V poslanskih krogih se je zatrjevalo, da se bo te seje udeležilo minimalno število poslancev, ker se je večina že opredelila za vlado. Vendar se je sedaj udeležilo seje okrog 60 poslancev, med katerimi smo mogli opazili vse zemljoradniške poslance, na čelu z Vojo Lazičem in bivšim ministrom Dimitrijem Vujičem in Dragutinom Jankovičem. Zatrjuje se, da se bodo za Jevtiča opredelili tudi jugoslovanski fašisti na čelu dr, Janka Baričeviča in od slovenskih poslancev dr. Novačan Anton, ki bo v vsakem slučaju podpiral g. Jevtiča.
Slovenski poslanci v skupščinksih odborih
Beograd. 8. julija, b. Kakor smo se mogli informirati, bodo kandidirali na vladni listi v skupščinske odbore pri jutrišnjih volitvah od slovenskih poslancev sledeči: v
finančni odbor dr. Ivan Lovrenčič, dr. Andrej Veble in Ivan Janžekovič, v administrativni odbor: Miha Brenčič, dr. Frane Klar, v imunitetni odbor dr. Jančič in dr. Fran Šemrov, v odbor za pritožbe in prošnje pa: Josip Benko in Rudolf Pleskovič.
Vlada za obrtništvo
Beograd, 8. julija. AA. Predsednik kraljevske vlade dr. Milan Stojadinovič je sprejel predsednika glavne državne zveze obrtniških združenj g. Milana Stojanoviča, ki mu je izročil vlogo zvezne uprave z navedbo vseh potreb našega obrtništva in stališča uprave do splošnih gospodarskih in socialnih problemov. Vloga navaja predloge in potrebe našega obrtništva, ki jih je po sodbi zvezne uprave treba izvršiti, da se prepreči oslabitev obrtništva.
Premestitev
Beograd, 8. julija, b. Prestavljen je od gozdne uprave v Kranjski gori k gozdni upravi na Bledu inž. Voja Jovanovič.
vohi izvenparlamenlarne opozicije, če se ta kar zadovoljuje s starim volilnim zakonom. Bilo bi vendarle lepše, če bi. razgrnila pred jugoslovansko javnost osnutek novega in res izboljšanega volilnega zakona. Na vsak način pa je diskusija o novem volilnem zakonu potrebna in na io potrebo srno hoteli opozoriti. Samo lo pa je tudi namen lega članka.
5 slovenskih poslancev v opoziciji
Klub JNS 5 poslancev
Beograd, '8. julija, b. Danes je bilo v . vseh prostorih Narodne skupščine, kjer so se zbrali narodni poslanci, vpisovanje., v novi . klub vladne večine. Poslanci pristopajo v veliki večini v novi klub, dosedaj jih je pristopilo že okrog 200. Na toliko je vlada tudi računala, vendar se sodi, da se bo to število še povečalo. Izven kluba bodo ostali zemljoradniki, najožji pristaši g. Jevtiča in najožji pristaši Uzrmoviča in njegove nacionalne stranke. Računa se, da bo na jutrišnji seji vlada razpolagala z veliko večino, proti njej bo za opozicionalno listo glasovalo največ 50 do 60 narodnih poslancev. Kakor smo se mogli informirati, od slovenskih poslancev niso pristopili v klub vladne večine sledeči poslanci: Ivan Mohorič, dr. Anton Novačan, Ivan Prekoršek, Avgust Lukašič in Rajko Turk. Danes se je v poslanskih krogih zatrjevalo, da se bo osnoval poleg poslanskega kluba vladne večine in poslanskega kluba zemljoradni-kov tudi še tretji klub, ki se bo imenoval poslanski klub jugoslovanske nacionalne stranke. Ta klub bo kakor dosedaj izgloda, po številu najmanjši in bo štel samo kakih pet poslancev,
V vseh krogih so se danes komentirale nekatere izjave, ki jih je dala opozicija na svojih sestankih,. Te izjave, so bile naperjene proti deklaraciji sedanje vlade, s katero se opozicija ne. more pomiriti. Interesantno je zadržanje bivše demokratske stranke g. Ljube Davidoviča napram sedanji situaciji. Dosedaj se ni še noben njegovih poslancev izjavil. Zaradi te rezerviranosti se. misli, da hoče ta stranka hoditi ločeno svojo pot od dr. Mačka in misli se, da se prvaki bivše demokratske stranke pripravljajo na ustanovitev svoje lastne stranke Jugoslovanske demokracije, v kateri bodo skupno nastopali z enim krilom bivših zemljoradniških poslancev, ki jih vodi Jera Jovanovič.
Konkordat pred podpisom
Beograd, 8. julija, b. Minister pravosodja g. Auer je v razgovoru s časnikarji izjavil, da bo 22. avgusta odpotoval v Rim, kjer bo podpisal s sekretarjem Svete Stolice kardinalom Paccellijem konkordat med našo državo in Sveto Stolico.
Pogreb bivšega ministra Lozanića
Beograd, 8. julija, b. Danes ob 16. je bil pogreb bivšega ministra in učenjaka g. Loza niča. Pogreba se je udeležita velika množica Beograjčanov. Opazili smo predsednika kraljeve vlade g. Stojađinovića. ministra notranjih del .g. Antona Korošca, ministra za kmetijstvo Svetozarja Stankoviča, rektorja beograjske univerze, predsednika glavnega saveza srbskih .zemljoradniških zadrug, predsednika Saveza nabavljalnih zadrug in veliko število najodličnejših dostojanstvenikov. zastopnikov vojske in drugih številnih oblasti.
Šahovski turnir
Beograd, 8. julija..b. Za turnir jugoslovanskih šahovskih mojstrov, ki se je pričel v soboto, vlada tu veliko zanimanje. Od Slovencev igra samo Vasja Pirc, ki je premagal Kalabarja, v drugem kolu se je spoprijel s Königoni, ta partija pa je bila prekinjena, vendar je Pirc jačji za kmeta, zato se pričakuje njegova zmaga. V tretjem kolu je igral Pirc s Schreiberjem. Schreiber je igral sicer krasno, vendar pa se je Pircu v zadnjem trenutku posrečilo, da je končal z remijem. König je igral s talentiranim Totom, ki se mu je pa pri 21. potezi udal
Vreme
v naši državi dne 8. 7. 1935.
Kraj	Baro- meter	Temperatura		Padavine v mm
		najnižj a' n aj višja		
Ljubljana .	766.9	13	17	8.4
Maribor . .	765.3	13	21	9.0
Zagreb . .	766.7	14	20	20
Beograd . .	764.9	12	21	—
Sarajevo	765.4	13	• —	— . -g
Skoplje . .	765.0	13	27	—
Split . . #	762.0		31	7.0
Kotor . . .	761.5			
Najvišje temper* i,i .				.Ljub
Vreme***
Dunajska vretnens: slabega vremena hitu in skorajšnje jasno \ . zopet presegala 20 ste;
h
ti
,.alu
Velike spremembe	Laski
diplomaciji
Za italijanskega poslanika v Berlinu je imenovan Bernardo Attolico, dosedanji poslanik v Moskvi. Dosedanji poslanik v Berlinu Vittorio Cerutti je premeščen v Pariz.
Cerutti, ital. poslanik v Parizu.
Za poslanika pri sveti stolici je imenovan dosedanji poslanik v Parizu Pignatti Morano di Custozza. V Madrid pojde dosedanji poslanik v Santiagu v Čilu Orazio Pe-drazzi. Za poslanika v Moskvi je imenovan Pietro Arone de Valentino.
Važno pojasnilo na »Jutrove« pripombe
Beograd, 8. julija, b. Zaradi pisanja »Jutra«, da je slovenska delegacija dezertirala od g. Jevtiča k sedanji vladi, se je vaš dopisnik obrnil do podpredsednika krožka poslancev Dravske banovine dr. Andreja Vebleta, ki mu je dal sledečo izjavo: Večina slovenskih delegatov se je odločila po vladni deklaraciji za sodelovanje z vlado. Slovenski delegati niso vezani po zadnjih volitvah na osebo g. Jevtiča, marveč so kandidirali na programu, ki ga je pripravil in zastopal s svojim finančnim načrtom sedanji predsednik vlade g. Milan Stojadinovič. Iz deklaracije je razvidno, da hoče sedanja vlada isti gospodarski in finančni program nadaljevati in izvesti, pri čemur sc ho ozirala na želje in potrebe vsega naroda. V bistvu je ta vlada, vlada narodnega zaupanja in gospodarske obnove. Poslanci so bili izvoljeni za to, da na tem programu za narod delajo. Zato o kaki dezertaciji ne more biti govora.
Kaj bodo povrnili Habsburžanom?
Berlin. 8. julija. W. »Münchener neueste Nachrichten« prinaša podrobnosti o tem, kaj namerava avstrijska vlada povrniti Habsburžanom. Oton bo dobil v zemlji nič manj ko 25,100 hektarjev, kar predstavlja za eden in pol!;rat večji kompleks kakor je kneževina l.ieclilen-stein. Razen tega bodo njegova izključna last tri oz. štiri dunajske palače in razne dragocene zbirke, ki že same predstavljajo ogromno vrednost. Oton bo torej imel dovoli sre Iste'- za propagando in je tudi gotovo,- da jih bo v ta namen izrabi ial.
NemZSša in Abesiniia — dva klina v „fronti velesil“
Razcep v cfvofe: Rlttt^PaHZ in LOIt€lOnmBGflini
Pariz in Rim v prisrčnem abjemu
Pariz, 8. julija. AA. »Paris Soir« poroča iz Rima, da tamkaj že več dni govore o morebitnem obisku predsednika francoske republike v Italiji. List pravi, da uradno te vesti ne potrjujejo, a tudi ne zavračajo. V političnih krogih mislijo, da izmenjava vljudnostnih obiskov predsednika francoske republike in italijanskega kralja nikakor ni neverjelna, spričo sedanjih prisrčnih od noša je v med obema državama in spričo očitne dobre volje obeh vlad, da bi utrdili in razširili sporazum med Francijo in Italijo.
Po sodbi navedenega lista bi takoj za obiskom Lebruna v italijanski prestolnici sledil obisk italijanskega kralja v Parizu.
Da se ne zameri Italiji...
Pariz, 8. julija. AA. V soboto je britanski poslanik že v tretje obiskal francosko zunanje ministrstvo, da zaprosi, kakor piše poluradni »Petit Parisien«, za sodelovanje franc, vlade v dalijansko-abesinskem sporu. Toda v franc, političnih krogih kažejo v teni pogledu skrajno zapetost. Vzrok te zapetosti je v tem, da si hoče Francija ohraniti prisrčne odnošaje z Italijo, po drugi strani pa se noče zaplesti v. eno izmed najbolj nevšečuih afer, ki jo morjo urediti samo neposredno zainteresirane sporne države, bist z zadovoljstvom ugotavlja, da je tudi ameriška vlada zavzela enako rezervirano stališče.
»Excelsior« misli, da metoda angleške vlade ne bo našla razumevanja v Parizu. Narobe, v Parizu kažejo skrb, ker so prepričani, da se pomirjenje ne bo moglo doseči na temelju, ki bi zagotovil, oziroma ponovno obnovil angle-ško-francosko-i talijansko akcijo za ohranitev miru.
Anglija si že umiva roke...
London, 8. julija. AA. Listi obširno komentirajo govor, ki ga je imel Mussolini v Eboliju. Večina listov v svojih komentarjih poudarja, da kaže ta govor, kako resno je Italija odločena napasti Abesinijo.
»Daily Telegraph« pravi, da je abesinska pustolovščina velika nevarnost za skupno fronto zapadnih velesil, ustvarjeno s tolikim trudom in prizadevanjem v Londonu, Stresi in Ženevi. Velika Britanija mora tudi v bodoče delati v duhu pakta Društva narodov in zahtevati od drugih, da prav tako delajo v tem duhu. <3e drugi ne hi poslušali tega nasveta, nadaljuje list, bo imela Velika Britanija proste roke, ker je storila svojo dolžnost. Velika Britanija, pravi list, ima brez dvoma tudi svoje posebne interese v Abesiniji, toda v tem primeru misli in-
! novi fronti?
tervenirati samo v okviru svojih kolektivnih obveznosti.
Za preventivno akcijo velesil
London, 8. julija. AA. Današnji »Times« piše o italijansko-abesinskem sporu in pravi, da se zdaj postavlja vprašanje, ali je Društvo narodov sposobno za akcijo ali ne. List pravi, da je v sedanjem času bolj ko kdajkoli poprej potrebna pripravljenost in največja obzirnost. Clankar zaključuje da pretečo nevarnost lahko popravi samo preventivna akcija zapadnih velesil.
Tri možnosti - tri nevarnosti
»Intransingeant« pa priobčuje daljši članek, v katerem pravi: Tri možnosti so za ureditev ilalijansko-abesinskega spora:	1. nastop proti
italijanskemu stališču, 2. popolno neinteresi-ranje in naposled 3. podpora italijanski politiki. V prvem primeru bi se okrepila ideja franco-sko-italijanskega sodelovanja, toda v škodo sodelovanja med Francijo in Italijo. V drugem primeru bi ne bila zadovoljna ne London ne Rim, če bi nezanimanje pokazala Francija. Tretje stališče bi bilo pa posebno škodljivo za Francijo, ker bi s tem, da bi podpirala Italijo, še bolj odbila od sebe London. Britanska vlada bi v tem primeru še bolj razvila svojo politiko prijateljstva do Berlina. List se naposled zavzema za politiko prijateljstva z Italijo, ker bi se Franciji v tem primeru posrečilo urediti nekatera aktualna vprašanja, kakor vprašanje podonavskega pakta, vzhodnega pakta in letalskega pakta s podporo Italije.
Avenol—Hoare
Pariz, 8. julija. AA.Snočnji »Temps« se bavi z italijansko-abesinskim sporom in posveča posebno pozornost napovedanemu razgovoru med glavnim tajnikom Društva narodov Avenolom in britanskim zunanjim ministrom sirom Samuelom Hoarom. List pripominja, da po njegovi sodbi še niso izčrpane vse možnosti za mirno ureditev spora.
Ob Avenolovem obisku
Komentarji angleških listov
London, 8. julija. W. V zvezi z današnjim obiskom generalnega tajnika DN prinaša londonsko časopisje obširne komentarje ne samo o italijansko-abesinskem sporu, marveč tudi o Avenolovih namenih in njegovi verjetni posredovalni akciji med londonskim in rimskim stališčem glede morebitne ponovne razprave o sporu pred svetom DN. Mnenja so zdaj že precej deljena. Nekateri listi, kakor n. pr. »Daily
Mail« in »Morningpost« odklanjajo misel na angleško vmešavanje v spor potom DN, dočim vztrajajo drugi (»Daily Telegraph« i. dr.) na stališču intervencije DN, če treba tudi s sankcijami proti Italiji, kakor jih predvideva pakt Društva narodov.
Spravna komisija pospravlja
London, 8. julija. Reuter poroča iz Scheve-ningna, da so v odboru za ureditev ilalijansko-abesinskega spora nastale velike težkoče in da ni izključeno, da se bo zasedanje odbora odgodilo za nedoločen čas. Na današnji seji odbora se bo vsekakor odločila tudi njegova nadaljna usoda.
Prof. Jesey ne more braniti Abesinije
Berlin, 8. julija. DNB poroča iz Haaga:, Člani odbora za ureditev ilalijansko-abesinskega spora ne dajejo nikakih pojasnil javnosti. Doznava se, da so težave nastale zaradi izvajanj zastopnika Abesinije, znamenitega francoskega pravnika prof. Gastona Jcseya. Italijanski zastopniki trde, da je prof. Jesey v svojem poročilu navedel tudi nekatere stvari, za katere odbor ni pristojen. Zdaj se,vrše pogajanja, kako bi.se prof. Jeseyu dala možnost, da nadaljuje svoj plaidoyer za Abesinijo.
Hoare o angleškem predlogu
London, 8. julija. AA. V svojem govoru pred spodnjo zbornico o prizadevanju britanske vlade za likvidiranje ilalijansko-abesinskega spora je zunanji minister sir Samuel Hoare spet opozoril na predloge britanske vlade o tej stvari. Pred vsem je bila britanska vlada pripravljena prepustiti v Abesiniji pristanišče Zeilo in koridor čez britansko Somalijo, pod pogojeni, da Abesinija Veliki Britaniji zajamči nedotakljivost interesov prebivalstva v teh krajih. Abesinska vlada je bila zaprošena, je dejal minister Hoare, da da vsa poroštva za ves teritorij, ki ga bi dobila pri tem odstopu, da bo onemogočila v vsakem pogledu trgovino s sužnji in da bo izdala vse potrebne ukrepe, da bodo prebivalci imeli vse tiste pravice, ki so jih imeli pod britanskim protektoratom.
Novi prevozi
Napoli, 8. julija. AA. Suoči je odplul v Vzhodno Afriko parnik »Principessa Maria« s 70 častniki in 1100 vojaki ter z znatno količino raznega drugega materiala.
V Napoli je prispelo 600 legijonarjev bataljona fašistične milice. Ti legijonarji bodo izpopolnili garnizije, iz katerih so poslali vojake v Vzhodno Afriko.
Pariznajaz^otm DvaSSftSfc,
Pariz, 8. julija r. V tukajšnjih krogih zrejo s čedalje večjo resnostjo in zaskrbljenostjo na razvoj aktualnih mednarodnih dogodkov. Mislimo predvsem na italijanski spor z Abesinijo in pa na habsburško vprašanje, ki se je zaradi nenadnega sklepa avstrijske vlade, da povrne članom habsburške rodovine njihova imetja in jim dovoli povratek v Avstrijo, pojavilo v vsej svoji nekdanji nevarnosti. Pariz je spričo resnosti in težavnosti obeh vprašanj toliko bolj v škripcih, ker je njegov zunanjepolitični kurz zadnjih mesecev bil navezan na približevanje Italiji.
Prve težkoče te italofilske usmerjenosti Francije
so se pojavile že v razgovorih med Edenom iu Lavalom v vprašanju italijanskega spora z Abesinijo. Po vesteh iz dobro informiranih političnih krogov je bilo takoj razumeti, da je Francija že tako globoko zabredla v svoji italofilski politiki, da je bilo vse prigovarjanje Londona za odločen nastop proti Italiji v svrho mirne ureditve spora brezuspešno.
V še večji zagati
pa se nahaja Francija spričo aktualnosti habsburškega vprašanja. V tukajšnjih krogih pač dovolj dobro poznajo stališče Male antante v tem vprašanju, da bi se Francija ne zavedala težavnosti svoje odločitve v trenutnem položaju. Kakor je že glede abesinskega spora bila postavljena pred alternativo: London ali Rim, tako se «daj spričo morebitnega povratka Habsburžanov postavlja v njeni zunanjepolitični orientaciji nov in nič manj nevaren vprašaj: z Malo antanto proti Rimu ali z Kimom proti Mali antanti? Prav ta dilema francoske zunanje politike ob tem aktualnem problemu pa se zdi zdaj tukajšnjim političnim krogom naravna posledica poprejšnje prenagljenosti v zbližan ju z Italijo. Znano je, da je Francija stavila kot pogoj obnovitve prijateljskih odnošajev z Italijo ureditev vseh visečih sporov med Italijo ia Malo antanto. Italija pa — in o tem so si zdaj tu že povsem na jasnem — tega pogoja ne samo ni izpolnila, marveč ni niti pokazala dovolj dobre volje, da bi svoje odnošaje z Malo antanto uredila po nasvetih iz Pariza. Še več, Italija je celo na svojo roko sugerirala, Avstriji izvedbo ukrepov za eventualni poznejši povratek Habsburžanov, s čimer se je še bolj očito postavila v nasprotje s tališčem držav Male antante v tem vprašanju. Italija bi hotela tako popolnama iz-
igrati francosko prijateljstvo, ne da bi sama nudila Franciji najmanjših kompenzacij.
Ob upoštevanju vseh teh dejstev prihaja sedaj tudi v francoskih uradnih krogih do izraza ne
Pred kaosom v Framšsi?
Pariz, 8. julija, r. Včeraj se je blizu Tour-coinga vršil nov shod organizacije »Ognjenih križev«, ki zadnje čase razvija zelo živahno delovanje. Na shodu je govoril voditelj organizacije polkovnik de la Rocque. Med drugim je dejal, da sta strah in nesposobnost pripeljala do razvoja, ki ga »Ognjeni križi« zdaj čuječno spremljajo, da bodo v danem trenutku mogli stopiti v odločno akcijo. De la Rocque pravi, -a .:° Ognjeni križi moralno že zmagali. Levičarji žele pritirati Ognjene križe v predčasno ofenzivo, da bi jih mogli naslikati kot nekake upornike, proti katerim je treba nastopiti s policijo in vojsko. Toda kleje »Ognjenih križev« bodo same po sebi zmagale, ker so v službi splošnih narodnih potreb Francije. Napravili bomo konec politiki velebank, je poudaril voditelj^ »Ognjenih križev«, tistih velebank, ki koketirajo nekaj časa z iluzijo zveze s Sovjeti, potem pa spet z iluzijo zbližan ja z Nemčijo. Ko bomo mi prišli na oblast, bo v vladi manj ministrov, pa tudi manj nezaposlenih v državi. Mogel bi že jutri ali pojutršnjim izdati nalog z mobilizacijo proti Leonu Blumu, Daladierju, Cachinu in njihovim tovarišem. Ko pride do odločitve in se vrne red v državo, boste poklicani da boste delali za veliko socialno delo po-mirjenja in združitve vseh stanov za skupno delo v ljubezni do domovine in do bližnjega.
Nevarnost izgredov 14. julija
Kariž, 8. julija. AA. Francoski ministrski svet bo imel v četrtek sejo, na kateri bo razpravljal o notranjem položaju in sklepal o ukrepih za preprečenje neredov pri manifestacijah, ki bodo na narodni praznik 14. julija.
Levica ni sposobna
Kariž, 8. julija. Iz Bordcatixa poročajo, da se je tamkaj vršil včeraj pokrajinski shod neo-socialistov. Na shodu je govoril prvak neosoci-alistov in poslanec Marquet, župan mesta Bor-deauxa. Med drugim je dejal, da ni Francija doslej še nikoli pokazala zadosti čvrste volje za boj z gospodarsko krizo. Pokazalo se je, da možje z levice in skrajne levice niso sposobni rešiti nekaterih življenjskih problemov.
samo resna zaskrbljenost glede nadaljnega razvoja dogodkov, marveč tudi strah, da ne bi Francija s svojim prenagljenim prijateljstvom z Italijo zaigrala drugih, nič manj dragocenih prijateljstev, ki so bila dozdaj v tradiciji njene zunanje politike. Spričo vsega tega se nič ne čudimo, če presojajo tukajšnji politični krogi sedanji evropski položaj zelo pesimistično.
Za spravo med Francijo in Nemčijo
Pariz, 8. julija. AA. V današnjem »Petit Jour-nalu« priobčuje poslanec in bivši finančni minister, znani gospodarstvenik Paul Rcynaud članek, v katerem se zavzema za spravo med Francijo in Nemčijo. Pisec misli, da to spravo zahteva ne samo potreba po svetovnem miru, naud trdi, da se je že v prvem povojnem parla-temveč tudi gospodarska obnova Evrope. Rey-mentu zavzemal za pomirjenje med Francijo in Nemčijo na gospodarskem polju in da si je s tem nakopal zamero pri Poincareju, ki je krivo razumel njegovo stremljenje. Clankar zaključuje, da je glavno to, da sc doseže gospodarsko sodelovanje.
Kn-mdiUs w Rimzz
Rim, 8. julija, r. Semkaj je prispel grški vojni minister general Kondilis. V Rimu bo gost nacionalnega združenja italijanskih vojnih Dobrovoljcev, katerih častni član je. Obisk nima uradnega značaja, vendar je že zdaj znano, da se bo sestal tudi z Mussolinijem, s katerim bo izmenjal misli glede vseh aktualnih mednarodnih dogodkov.
Priprava za atentat na Kondilisa
Atene, 8. julija. AA. List »Vradini« poroča iz poučenega vira, da je bil na italijanskem ozemlju pripravljen atentat na podpredsednika grške vlade in ministra vojske generala Kondilisa, ki je danes prispel v Rim. Atentat bi moral biti v Brindisiju ob prihodu generala Kondilisa. Ko je italijanska policija zvedela za te priprave, je o tem takoj obvestila grškega poslanika v Rimu. Italijanska policija pa ni mogla dognati ali so organizatorji atentata bivši venizelistični oficirji, ki so po marčni revoluciji pobegnili v inozemstvo, ali pa je atentat pripravila organizacija republikanske obrambe. Grška policija je uvedla obsežno preiskavo.
„Ognjeni križi“ dvigajo glavo
Kondilisovi razgovoitr
Pariz, 8. julija. Po HavatftTfttir" 'lWW»ahr Rima se je general Kondilis danes popoldne sestal z italijanskim podtajnikom zaržunanje zadeve Suvicheni. Jutri ga bo sprejel Mussolini. General Kondilis bo v Rimu proučil vprašanje vzpostavitve monarhije na Grškem. Obenem pa se bo razgovarjal tudi o perečih medilarodfilh vprašanjih.
»Temps« priobčuje s svoje strani poročilo iz Rima, ki pravi, da so v Italiji naklonjeni obnovi grške monarhije, ker je Dalija sama globoko monarhistična.
Štiri ali pet poslanskih klubov
Prizadevanja za ustanovitev vladnega poslanskega kluba so se posrečila in gotovo je, da bo novi vladni klub imel v skupščini večino.
Toda tudi g. Jevtič pridno dela na organizaciji svojega kluba. Njegovi pristaši pravijo, da bo štel Jevtičev klub od 50 do 70 poslancev. »Novosti« pa smatrajo to mnenje za mnogo preoptimistično in menijo, da ne bo štel 50 poslancev.
Skoraj gotovo je tudi že, da bodo ustanovili svoj klub zemljoradniški poslanci. Kot četrti klub se imenuje klub nacionalistov,' ki so odločno na unitarističnem stališču.
Ti napovedujejo ostro borbo proti vladi dr. Stojadinoviča že v debati za dvanajstine. Po drugih vesteh pa zaenkrat še ne bodo ustanovili svojega kluba, temveč ostali v klubu g. Jevtiča.
Kot četrti odnosno peti klub se napoveduje klub poslancev JNS. Težava pa je v tem, ker imajo v glavnem odboru JNS večino radikali, ki so nasprotni obnovljenju JNS. Kakor pišejo »Novosti« silijo na ustanovitev kluba posebno trije slovenski poslanci, ki nočejo vstopiti v vladni klub.
Aktivnost opozieionalnih skupin
Tudi združena opozicija razvija precej» ! šnjo aktivost. Ker je ustanovitev Jugoslovanske zajednice iz radikalov ter pristašev dr. Korošca in dr. Spaha vedno bolj verjetna, pravijo voditelji združene opozicije, da je treba postaviti proti temu vladnemu bloku blok opozieionalnih strank. Zato se mora postaviti tudi skupni program, kar ne bo težko, ker imajo vse tri stranke (ra-dičevci, demokrati in Jovanovičevi zemljo-radniki) precej enako nazore glede socialnih in gospodarskih vprašanj. Tudi organizacija novega bloka ne bi bila težavna, ker I so stare stranke v glavnem ohranile svoie j organizacije. Tako trde zlasti..demokra..^ da so volitve dokazale, da so ostale njih organizacije intaktne. Demokrati bodo' v svoji agitaciji zlasti poudarjali, da so za kmeta in malega človeka. V zvezi s tem bodo posebno zahtevali zvišanje cene pšenice. Voditelji opozicije prirejajo tudi številne shode ter so imeli preteklo nedeljo celo vrsto shodov. Zemljoradnik! delajo posebno velike priprave za shod v Banji j Luki, ki bo v nedeljo.
Dr. Laza Markovič za sporazum s Hrvati
Poročali smo že v včerajšnji številki o sestanku dr. Laze Markoviča z bivšimi radikali v Sarajevu. Svoje poročilo moramo izpopolniti še z nekaterimi odstavki iz njegovega govora. Med drugim je dejal, da'je posebno zadovoljen, da je prišlo do sodelovanja z dr. Korošcem in dr. Spahom, ker sta oba priznala Aco Stanojeviča za skupnega šefa zajednice.
Glede sporazuma s Hrvati pa je dejal; [ Zlasti poudarjam, da naš sporazum nikakor nima značaja neke fronte proti Hrvatom. Mi želimo sporazum s Hrvati ter smatramo kot dolžnost in potrebo, da se vsa velika skupna vprašanja tudi skupno rešujejo. Mi želimo, da Hrvati z isto voljo . . in ljubeznijo skrbe za to našo državo, ka-kor mi in kakor zahtevajo njih interesi. Glede vlade dr. Stojadinoviča je dejal: Vlada dr, Stojadinoviča dela z našim zaupanjem in ima cilj, da doseže pomirjenje duhov. V vladi nas zastopa g. Bobič, čakamo sedaj, da vlada nam dane obljube tudi izpolni.
IV. Mariborski teden
Maribor, 8. julija.
Letos nam je uprava Mariborskega tedna pripravila za otvoritev posebno presenečenje. Prvi večer IV. Mariborskega tedna se bo vršil velik mednarodni plesni turnir, na katerem se nam bodo predstavili odlični svetovno znani plesni pari, ki bodo s svojo plesno umetnostjo zadivili prav vsakega obiskovalca letošnje za Maribor tradicionalne prireditve. Poleg kulturnega pomena, plesnega turnirja ne smemo prezreti tudi tujsko prometne važnosti, saj se bodo za časa IV. Mariborskega tedna mudili pri nas mednarodni plesalci iz drugih držav, kamor bodo ponesli glas o lepotah Jugoslavije.
Mednarodni plesni turnir obeta biti zelo zanimiv in pester, kar dokazujejo že mnoge dosedanje prijave. Tako bodo na plesnem turnirju, ki se bo vršil 3. avgusta zvečer v veliki Unionski dvorani, sodelovali plesni pari iž Češkoslovaške, Nemčije, Avstrije, Zagreba in Ljubljane. Seveda bodo prišli še mnogi mednarodni plesalci iz drugih držav, tako da bo ta plesna prireditev v pravem pomenu besede-internacijonalna.
Poslano
Pojasnilo
k sporu grafHarjev s tiskarnami
Naprošeni priobčujemo pojasnilo Z o t .ticrah delavcev .kot resnicoljubni in nepristranski poročevalci o vseh dogodkih, ki zadevajo v živo katerekoli tvorne skupine naše narodne celote. Razen tega je naša javnost o tem sporu ćula doslej le eno plat zvona, namreč le pojasnila Zveze tiskarnarjev in obeh prizadetih dnevnikov. Pri tem ostajamo strogo nevtralni in prinašamo pojasnilo le kot informativni list ter prepuščamo avtorju polno odgovornost za vse navedbe v pojasnilu. Prav tako pa smo pripravljeni objaviti tudi pojasnilo tiskarnarjev-, če bomo za to naprošeni.
*
P. n. redakcijo »Glasa naroda« prosimo za priobčitev. Pojasnilo smo poslali tudi »Slovencu«, »Slovenskemu Narodu« in »Jutru«. , .
»Jutro« in »Slovenski Narod« sta objavljala članke, kjer sta po svoje razlagala vzroke spora grafičnega delavstva s tiskarnami. Ogromna večina javnosti si je bila takoj na jasnem, da oba časopisa pišeta tako, da se lažje zagovarjata pred naročniki in čitatelji, in tako, da čimbolj opravičita svoje lastnike, ki jim ne bi bilo prijetno, če bi javnost vso njihovo socialnost in pravičnost videla v pravi luči.
Grafično delavstvo na članke ni odgovarjalo, ker ni hotelo, da bi se strasti razburjale do skrajnosti, ker ni hotelo ostriti položaja in poglabljati prepada, ki je zazijal pred leti med tiskarniškimi uslužbenci in podjetniki. Ker pa časopisje iz »Narodne tiskarne« nenehoma »informira« javnost, smo primorani, da se branimo. Odklanjamo odgovornost za škodljive posledice, ki bodo nastale tedaj, ko se bodo obravnavale razne interne podrobnosti.
To pot hočemo biti kratki. Trenutno nočemo ugotavljati, kako je z gospodarstvom in dobički v Narodni tiskarni in kam gredo zaslužki. Tudi ne bomo trenutno razpravljali, kaj vse se je hotelo z uslužbenci Narodne tiskarne storiti in kako se je zadnja leta gledalo nanje. Vse to še lahko pride na vrsto. Morda nam bodo pri tej polemiki pomagali tedaj tudi drugi, n. pr. invalidi itd.
Sedaj naj navedemo le par konstatacij:
1.	Složno delo med grafičnimi podjetniki in delavci je veljalo do pred leti za vzor vsej javnosti, kakšno bodi delo za prospeh kake obrti. Delavske organizacije so imenovale tako postopanje cehovstvo in so ga obsojale kot škodljivega za delavske interese. Prišli pa so gospodje, ki so mnenja, da je delavstvo le eksploatacijski objekt, s katerim je potrebno postopati s stališča večjega ali manjšega dobička. Gospodje iz Narodne tiskarne so jim na čelu. Njihovo stališče je, da je za slehernega delavca mezda Din 3'— na uro docela primerna. Ti gospodje so dosegli, da se je razdor med delavstvom in podjetniki večal vedno bolj.
2.	»Jutro« in »Slovenski Narod« se trudita dokazati, da je grafično delavstvo naslonilo proti Narodni tiskarni iz političnih razlogov, kar dokazujeta s tem, da je v ostalih podjetjih delavstvo ostalo na delu. Ugotavljamo, da je Narodna tiskarna sama izprla delavstvo, česar ostala podjetja niso storila. Potek je bil tak: Kolektivna pogodba za delo v grafičnih podjetjih v Dravski banovini je veljala do 1. julija. Pred 1. julijem smo imeli nedeljo in dva praznika, na katere se sicer normalno ni delalo. Organizacija je z okrožnico opozorila delavstvo, da naj te dni ne dela nadurnega ali kakega drugega izrednega dela, če se pogajanja razbijejo, razen v podjetjih, ki se bodo v tem pogledu posebej dogovorila z organizacijo. Taka varnostna odredba je bila potrebna, ker si je baš Narodna tiskarna vedno v takem kritičnem času hotela z nadurnim delom dobiti dovolj stavka za čas, ko bo pognala delavstvo na cesto. Nikjer na svetu ni delavstva, ki bi se pustilo izigravati v taki meri, da bi prostovoljno kovalo orožje proti samemu sebi. V Narodni tiskarni torej delavstvo na praznik pred 30. junijem ni delalo, kakor ni delalo tudi v drugih podjetjih. To praznično delo pa je itak izjemno nadurno delo, ki na službeno razmerje ne vpliva. V nedeljo 30. junija pa se je delavstvo v vseh podjetjih kakor vsako nedeljo podalo na delo. Medtem ko se v vseh drugih podjetjih, kjer je nedeljsko delo. ni zgodilo ničesar, pa je Narodna, tiskarna svojemu delavstvu zaprla vrata, jih zastražila in odslovila slehernega uslužbenca, češ, da ima .že drug Personal. Tudi naslednjega dne, t. j. v ponedeljek 1. Julija t. 1. se je delavstvo podalo na delo. Vrata so bila zaprta in zastražena, delavstvo je bilo odklonjeno. Na vprašanje je vratar odgovoril, da ima nalog odsloviti slehernega od prejšnjega ti-skarniškega osebja. Tekom dopoldneva je Narodna tiskarna poslala organizaciji pismo s prošnjo, da naj delavstvu sporoči, da
se jim ponedeljek plača kot da bi delalo in v torek naj se vse osebje vrne normalno na delo. — Osebje se je v torek, dne 2. julija podalo na delo. Ob pol 7. zjutraj začne z delom prvi sloj. Vrata so bila zopet zastražena in uslužbencev se ni pustilo v podjetja. Delavstvo se je zbralo pred podjetjem in čakalo. Ravnatelj Narodne tiskarne je popreje izjavil predstavniku organizacije, da ima nalog, da vpraša vsakega posameznika, če je voljan delati ali ne, in da bodo morali nato vsi oni, ki se bodo izjavili, da so voljni delati, počakati pred vrati, da bodo gospodje odločali, koga se sprejme in koga ne. Zastopnik organizacije je izjavil, da so voljni vsi, da gredo na delo in da sta organizacija in zaupnik na razpolago za vse nadaljnje. Odgovora ni bilo. Pozneje je organizacija napravila nove poizkuse, ki so bili neuspešni. Gospodje pri Narodni tiskarni so usvojili smoter, dobiti v podjetje ljudi, s katerimi se bodo lahko igrali po mili volji. Pa o tem bomo lahko še pisah!
3.	Pri lanskem tarifnem gibanju je bil dosežen sporazum, v katerem je tudi točka: »Nobena od obeh strank ne zagreši nobene agresivnosti, ki bi ta sporazum in tarifni položaj ogražala. Obe stranki nastopita skupno proti podjetju, ki bi med tem časom kjerkoli v državi izvršilo kake priprave. V takem primeru VKTV izključi prizadeto * V
Ljubljana. 8. julija.
Kako strahovito je gospodarska kriza zajela v življenje našega delavstva, zla uti pa naših rudarjev, pričajo s kričečimi številkami prav podatki, ki jih je zbrala Delavska zbornica o socialnih razmerah rudarskega delavstva v pie-mogokopnih revirjih v Sloveniji. Ti podatki, ki so vredni, da izve zanje vsa naša javnost, že sami po sebi lako zgovorno dokazujejo, da
današnjega socialnega položaja delavstva ne morejo rešiti samo besede in obljube, ampak da je treba predvsem takih dejanj, ki bodo bistveno posegla v način vse gospodarske proizvodnje.
V	naših rudnikih je padla proizvodnja za polovico.
Od leta 1929 premogovna produkcija zaradi krize stalno in rapidno pada. Od leta 1929 do 1933 je padla proizvodnja premoga v celi državi nad eno četrtino (od 160% na 72.4%), v rudnikih Dravske banovine pa skoraj za polovico (od 100 na 51.6). Pri tem je značilno, da no državne železnice od leta 1929 dobavile samo iz Dravske banovine 44.2% vsega premoga, lani pa je to števil« dobav padlo prav na 27%. Vendar pa grozi še ponovno znižanje dobav. Razumljivo je. da s« rudarji zaradi tega vsi obupani. Kako v živo je zadeta proizvodnja v rudarsko življenje, kaže to, kako strahovito je padlo stanje delavstva v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe.
V	desetih letih, od 1925 do 1935. je padlo to stanje na polovico, in sicer od 9.806 na 4.636
rudarjev.
(1. 1925 : 9806, 1927 : 7.262, 1929 : 8.977, 1932: 5.048, 1935: 4.636 rudarjev.) V glavnih slovenskih revirjih Trbovlje-Hrastnik-Zagorje pa je bilo samo po uradnih ugotovitvah banovinske komisije iz I. 1933 zaposlenih 4.111. onemoglih 1.587, brezposelnih pa 1.526. Pa tudi zaposleni so v poletnih mesecih tako prizadeti, da morejo delati srnino polovico delovnega časa in so torej tudi ti vsaj napol brezposelni. V Trbovljah znaša na primer število delovnih dni sanjo 13, v Kočevju pa samo 9 in pol dneva. Kakšna je v resnici vsa socialna slika, pa vidi iz tega. da je moralo pri tako malem številu delovnih dni in tako nizkih delovnih mezdah lansko leto v revirjih Ftrastnik-Otetro, Kočevje, Laško, ttaj-henburg, Trbovlje in Zagorje
4636 delavcev vzdrževati še 3368 žena in 7271 otrok.
Če mora delavec pri sedanje stanju draginje
plačati za nakup živil (brez kurjave) 2211 Din. za 3—4 člansko družino pa 660 Din na mesec, in jih na primer samo v Trbovljah nad 6« odstotkov delavstva v poletnih mesecih zasluži
podjetje iz Tarifne vzajemnosti in ravna z njim kot z netarifiranim podjetjem.« Tega sporazuma se Narodna tiskarna ni držala. Na tastaturi stavnega stroja je tajno iz-učevala trojico laikov; privabljala je razne grafičarje, ki so se nahajali v bednem položaju, da bi jih pridobila zase; s podporami je podpirala ljudi, ki jih je organizacija zaradi nerednosti disciplinirala, da bi jih vezala na podjetje, itd. Citiran sporazum je Narodna tiskarna grobo kršila in ga izigravala na celi črti. Pritožbe delavske organizacije zaradi tega početja, so našle gluha ušesa. V zadnjem času delodajalci sploh nisr hoteli sklicati seje VKTV, da bi razpravljali med drugim tudi o tem.
Že iz povedanega je jasno, na čigavi strani je krivda. Nadaljnja pojasnila pa bodo stanje še bolj osvetlila in pokazala socialnost nekaterih gospodov v pravi luči. Tedaj bomo mogli govoriti tudi o tem, kdo ima baronske plače. Za sedaj naj ugotovimo le, da so plače tukajšnjega grafičnega delavstva nižje nego plače v tarifiranih podjetjih kateregakoli mesta v Jugoslaviji.
V Ljubljani, dne 8. julija 1935.
Savez grafičkih radnika i radnica Jugoslavije,
podružnica v Ljubljani.
štrukelj Josip s. r.	Drago Kosem s. r.
samo povprečno po 4(MI Din ali malo vef. je več ko jasno razvidno,
da je preživljanje večine trboveljskega »delavstva ogroženo do neznosnosti.
č'e pridamo še, da trboveljski rudar ne more kupovati obleke, ker nima niti sredstev za prehrano, in si ne more privoščiti niti najmanjšega užitka, potem vidimo,
da je naš rudar potisnjen na iiajnižjo socialno stopnjo v naši družbeni lestvici.
Že prejšnja leta je znašal mesečni cisti zaslužek rudarev od 200 Din navzgor, samo 8 delavcev pa je od 2400 delavcev zaslužilo nekaj nad 1000 dinarjev. Čisti zaslužek pri 60% vsega delavstva jo znašal 380 Din, letos pa je ta številka padla za celih 5 odstotkov, tako da je n. pr. velik del kočevskih rudarjev zaslužil v juniju samo 50 do 10(1 dinarjev.
Ako hočemo pravilno presojati višino povprečnega zaslužka, pa moramo imeti pred očmi, da je 75 do 80 odstotkov delavcev družinskih očetov in samo starejših delavcev. Redka je rodbina, v kateri bi služila dva člana, tako da mladostnih delavcev in žensk, ki bi živeH v skupnem rodbinskem gospodarstvu in večali rodbinski zaslužek, med njimi skoraj ni. V Trbovljah pa mora na primer vsak rudar skrbeti še za enega rentnika ali brezposelnega, tako da znašajo odbitki od skromnih mezd celo do 12(1 dinarjev. Zadnji mesec so delali rudarji na primer po 13 šihtov. V' letu 1933 pa je de-lastvo odrinilo tudi velike socialne dajatve. 4866 delavrev-mdarjev je plačalo 5 milijonov in 678 tisoč Din.
in sicer za bolniško blagajno 2,230.000 Din, za pokojninsko blagajno 2,850.000. za brezposelno zavarovanje 242.000, za vzdrževanje Delavske zbornice 282.000 ter v razne podporne fonde
74.000	Din. Poleg teh odtegljajev pa je jnoral plačati povprečno polog 98 Din vsak delavec še uslnžbenski davek in bednoshu fond.
Razumljivo je, da je vse to pritiralo rudarje do bede in obupa in je že lansko poletje prišlo do gladovnih stavk.
Rešitev tega rudarskega vprašanja pa je toliko bolj težavna v onih delavskih revirjih, v katerih je na tisoče delavstva v občinah, pn tem pa so odvisni predvsem od rudnika, pri tem pa ni v okolici naših glavnih rudnikov niti tovarn niti poljedelskega ozemlja. Rešitev tega vprašanja zahteva od vseh, da zastavijo vse svoje sile in priskočijo čiinprej vsemu ru-daivkem« delavstvu na pomoč, kajti le tako bo mogoče obraniti naše ljudi pred nujnim propadom. To propadanje pa je toliko silnej-še, ker se dogaja prav pred našimi očmi in »ni ga mirno gledamo in čakamo.
zbrala dobromisleča mladina v krogu Društva kmetskih fantov in deklet, ki želi.z izobrazbo in z združevanjem olajšati v sebi življenjsko pot. Dvigniti žeti ugled kmetskega stanu in dela ter razobesiti zastavo sloge pa zdravega in treznega življenja čim više.
Preteklo nedeljo pop. ob 15. uri je izpred stare šole v povorki skozi dva trga manifestirata mladina za kmetski pokret z godbo kmet. fantov na čelu, nakar je sledil 31 kosec ter številno občinstvo. Na travniku v Št. Vidu se je po kratkem odmoru vršila tekma koscev pod pokroviteljstvom g. senatorja in ministra n. r. dr. Marušiča. Po kratkem presledku je predsednik društva pozdravil vse navzoče, posebno g. nar. poslanca D ob e i ška. G. poslanec je v vznešenih besedah obrazložil zbranemu občinstvu pomen tekme in organizirane mladine. Želel je koscem obilo uspeha, a občinstvu najboljši utis. Po žrebanju se je vnela borba za prvenstvo. Tekmi je z zanimanjem prisostvovalo okoli 600—700 gledalcev. Ko je komisija pričela z ocenjevanjem, je vsled velikega števila koscev imela mnogo opravka. Med tem pa se je mladina zabavala in je ob razglasitvi uspeha bila prav zadovoljna. Nagrajeni so bili vsi, vsakdo pač doseženemu mestu primerno. Zadnji je dobil oslo, da bo v prihodnje bolje naostril koso in imel več uspeha.
Ponosna si trka mladina na prsa in zre v bodočnost s trdno vero: »V slogi je moč!« Vsem pa, ki so dobre volje, veljaj: »Združujmo se!«.
V	Šoštaniu stavka 350 delavcev
Šoštanj, 8. julija.
V	veliki tovarni usnja g. Franja Vošnjaka v Šoštanju je danes stopilo v stavko 350 delavcev. Stavka je izbruhnita radi tega, ker pri pogajanjih med Strokovno jugoslovansko delavsko zvezo in med podjetjem, ki so se vršila pod vodstvom g. Jože Gotmajerja v soboto in so bila razpisana od Delavske zbornice, ni prišlo do sporazuma. Delavci žele glede na to, da podjetje stalno krši zakonska določila glede delovnega časa in druga določila obrtnega zakona glede odškodnin, da se delovno razmerje uredi s kolektivno pogodbo. Podjetje pa odklanja tako pogodbo, ker hoče imeti proste roke. Danes je poskusil posredovati v korist delavcev tudi sre-ski načelnik iz Slovenjega gradca, vendar luđi njegovo posredovanje ni uspelo in se je g. načelnik mogel prepričati, da so zahteve delavstva popolnoma upravičene. Delavci so zlasti zahtevali, da se sedanji plačilni pogoji urede s kolektivno pogodbo, da se v nižjih kategorijah regulirajo, in da podjetje uvažuje vse predpise zakona o zaščiti delavcev in obrtnega zakona. V stavko so stopili delavci složno in bodo zahtevali, da se njihovim zahtevam do kraja ugodi.
Stavka delavstva v .Kovini*
Maribor, 7. julija.
Delavstvo tovarne Kovina na Težim pri Mariboru se je že dalje časa pogajalo z vodstvom tovarne za P lenitev kolektivne pogodbe in za uvedbo pravilnika o minimalnih mezdah. Te dni je delavstvo predložilo svoje osnutke ravnateljstvu, ki jih je pa gladko zavrnilo. To in pa še dejstvo, da je vodstvo odpustilo 1. julija 7 delavcev ter izdalo še nekatere druge ukrepe v škodo delavstva, je bil povod, da je vse delavstvo »Kovine«, ki ga je nad 100, stopilo v so-boot dopoldne v stavko. Delavske organizacije so sestavile pogoje, pod katerimi se bo delavstvo zopet podalo na deio. Vsa mariborska javnost z največjimi simpatijami spremlja borbo delavstva v »Kovini« in mu želi mnogo uspehov!
Velik zlet delavstva v Celje
Celje. 8. julija.
V nedeljo dopoldne se je vršil velib zlet, zlet delavstva iz vse banovine.
V' Celje je prišlo zjutraj 5 posebnih vlakov iz Maribora, Prevalj, Jesenic, Kranja in Ljubljane. Izletniki pa so prihajali tudi še z drugimi vlaki. Izleta se je udeležilo vseh 40 podružnic »Svobode«. Na kolodvoru je bil sprejem gostov. V povorki je korakalo skozi mesto okoli
12.000	delavcev. Celje zlepa ni videlo v svoji sredi toliko življenja. Samo dopoldne je bilo 12 koncertov, ki jih je na raznih krajih izvajalo 12 delavskih godb, tako na kolodvoru, v parku in drugod. Bilo je res, kakor bi bil delavski praznik.
Ob 11. dopoldne so se vršile finalne nogometne tekme med posameznimi delavskimi klubi, popoldne pa se je ob pol treh formirala slavnostna povorka z delavskimi zastavami in kmečko konjenico, v sprevodu so stopale godbe in športniki v dresih. Vsa povorka je krenila na Glazijo, kjer je bil nastop združenih pevskih zborov »Svobod«. Govorili so nato o pomenu delavske kulture prof. Teplv, g. Leskovšek za strokovno komisijo, g. Sedej, predsednik delavske zbornice, g. Topa lovil in drugi govorniki. Nastopil je reci taci jski zbor iz Kranja s Klopčičevo zborno pesnitvijo »Noč , Zalog pa z zborno pesmijo »Mi vsi«. Vse Celje je bilo v državnih zastavah in je navdušeno pozdravljalo v svoji sredi toliko množico delavstva. Zvečer se je vse delavstvo s posebnimi vlaki sjiet vrnilo domov.
Vabilu županstva, da bi prebivalstvo izobesilo zastave, se je Celje z Bregom in Gaberjem lepo odzvalo.
Tekme koscev v Vuzenici
Ob severnem vznožju šumo vitega Pohorja leži v razširjenem delu Dravske doline ob izlivu Cerkvenice v Dravo prijazen trg Vuzenica. Na skali nad Vuzenico je bil nekdaj grad, ki je bit.
nekaj časa tudi last Celjskih grofov. Vuzenica sama pa je znana izza kmetskih uporov v njeni neposredni bližini.
Ob 420 letnici boja »za staro pravdo; se je
Vrli tekmovalci po žilavi borbi za prvenstvo. Poglejte jih, kako radostni so in dobre volje po svojih uspehih, čeprav jih je tekma zdelala.
Naši rudaril ie pogrezalo
v revščino
Dokazi o bednem stanju rudarjev
Onev^ni docjodlci
X Poziv vsem društvom! Oblas-tni odbor Jadranske straže v Ljubljani opozarja vsa cenjena društva na vsedržavni kongres Jadranske straže, ki bo letos v Ljubljani od 6. do 8. septembra. Dne 6. septembra dopoldne bo velika javna manifestacija jadranskih stražarjev in pod-mladkarjev, popoldne akademija PJS, 8. septembra glavna skupščina JS. Vse dni na jesenskem velesejmu i jadranska razstava«. Vsa društva se naprošajo, da blagovolijo vpoštevati kongresne prireditve .IS ter da morebitne svoje prireditve v onih dneh organizirajo le sporazumno z Jadransko stražo!
X Rodna gruda in kmetski stan v pesmi. V Beogradu bo izšla zbirka slovanskih pesmi, ki opevajo rodno grudo in kmetski stan. Da bodo slovenske pesmi bogato zastopane, prosimo vse cenj. gg. pesnike in ge. pesnice, da pošljejo čim prej svoje najboljše tovrstne pesmi obenem z avtorskim dovoljenjem za priobčitev in prevod na naslov: Marijana Željeznova-Kokalj, prof. Ljubljana. Marmontova ulica 14.
Nacionalna ura. Danes predava prof. Momir Veijkovič: V čem je nesporazum med našimi pisatelji in občinstvom?
X Slavnostna seja Vodnikove družbe S'e je vršila v četrtek ob 18. v društvenih prostorih. Predsednik R. Pustoslemšek je poudarjal pomen slavnostne seje na dan sv. Cirila in Metoda, ki nista prinesla le Slovencem pismene kulture, ampak je ob 1000 letnici njunega prihoda nastala tudi Matica Slovenska in sta pozneje postala zaščitnka naše šolske družbe. Seja se je vršila na večer pred 100 letnico tragične smrti Matije čopa, ki je bil ne le mentor Prešernov ,ampak tudi prvi organizator slovstvenega dela okoli s Čebelice«, naš prvi estet in znanstvenik svoje dobe. V znamenju teh blagovestnikov in prosvetiteljev hoče delati tudi Vodnikova družba, ki obhaja letos desetletnico mojega dela. Zato je odboru posebna čast, da moj*; na tej seji sprejeti kot ustanovnega člana Nj. Vel. kralja Petra IL, ki je po zgledu svo-iega_ velikega očeta pristopil med ustanovnike, da izkaže s tem priznanje družbi, ki v duhu svojega patrona, prvega slovenskega pesnika in prosvetiteija Vodnika širi uvod narod s slovensko knjigo prosveto in nacionalno misel. Predsednik se spominja vseh ustanovnikov prvega desetletja, poverjenikov, članov in sotrudnikov, poda pregled dela in načrte za bodočnost in s* pozivom, naj živi Nj. Vel. kralj Peter II., novi ustanovrdk Vodnikove družbe, v čast in slavo Jugoslavije, zaključi sejo.
Štedljivost za zimo.......................LUTZ
Tovarna Lutz-peči, Ljubi jami-šiška
X 200.000 Din za borbo proti gledališkemu ravnatelju. V Sarajevu na kongresu gledališkega udruženja so na predlog g. Štefanija odobrili pomoč v znesku 200.000 Din za borbo zagrebških igralcev proti svojemu upravniku g. Konjovicu. Za častne člane udruženja so bili izvoljeni Zlatko Baloković, Boža Nikolič in Ra-đenković. V resolucijah so igralci zahtevali moderen zakon o gledališčih. Gledališki naraščaj naj se v bodoče jemlje le iz vrst talentiranih in kvalificiranih učencev dramatskih šol. Onemogoči naj se angažiranje diletantov na naših gledališčih.
X Za 60 milijonov tujih knjig. Na kongresu Zveze založnikov je tajnik Milan Brajer iz Beograda poročal, da so založniki začeli odločno borbo proti tujim agentom a knjigami zaradi tega, ker jim je uspelo, da so v enem letu napravili za 60 milijonov dinarjev škode na račun domačega knjigotrštva s prodajo tujih knjig po vsej državi. V novem odboru Zveze knjigarnarjev zastopa Ljubljano g. Lavoslav Schvventner.
Prima lisfer suknjiče v vseh barvah dobite zelo poceni pri
PRESKERJU, Sv. Petra cesta 14
X ÜÜ.OOO romarjev v Mariji Bhlrici. Jubilejno romanje Zagrebčanov v Marijo Bistrico je letos izredno uspelo. Romanja se je udeležilo okrog HO tisoč romarjev. Svečanosti je vodil nadškof koadjutor dr. Stepinac,
X Neprimerna doba za idejna gibanja. Na zborovanju Zveze treznoyfne mladine v Zagrebu je namesto predsednika dr. Štamparja otvori! zborovanje prof. dr. Perovič, ki je poudaril, da dandanes ni čas za širjenje idejnih gibanj, najmanj pa za idejno borbo proti alkoholu, ki je predvsem etično gibanje. Kljub temu je število članov v Jugoslovanski zvezi za treznost naraslo na 2500.
X Drzen tat. Neki Josip Ivanec, po poklicu delavec, je v nedeljo v Kolaričevi ulici v Beogradu izmaknil Katarini Stojanovičevi ročno torbico, v kateri je bilo HO.OOO Din. Neki orožnik je latu zapazil in stekel za njim. Dohitel ga je v ulici Sv. Save.
Lepota in toplina...................LUTZ
Tovarna Lnfz-pcči, Ljubljana-šiška
X Ukradena deklica. Pred letom dni je izginila iz Peči 10 letna Zuma, hčerka Šabana Boš-njakoviča. Ker se ni vrnila, iso bili prepričani, da je utonila v Bistrici. Pred dnevi je Šaban odpotoval iz Peči in romal od vasi do vasi.
V vasi Zatrič se ga je nenadoma neka deklica
oprijela in v njej je spoznal svojo hčerko Zunio.
Tedaj se je izkazalo, da jo je ukradel neki
Ahmed šeli in Doblibara. Ker je bila deklica lepa, jo je lahko prodal svojemu prijatelju za
JOOO Din. Šaban je ugrabitelja takoj ovadil sodišču.
X Popust za prevoz železa. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je razširilo prejšnji popust za prevoz starega železnega materijala iz vojne dobe, ki je veljal od podaj Djevdjelija, Gradsko in Struniica do vseh postaj v državi in je bil materijal namenjen za pre-tapljanje, tudi na ves drugi železni materijal, namenjen drugim sviham. Za blago v kosih se 1)0 uporabljal razred 35, najmanj za 500 kg, medtem ko se bo za 10.000 kg izvajal razred 56 dodatka k tarifi.
X Spremenitev področja angleškega konzula v Zagrebu in Sarajevu. Kr. banska uprava razglaša: Zunanje ministrstvo je obvestilo notranje ministrstvo, da se je izpremenilo področje konzularne teritorijalne pristojnosti angleškega konzula v Zagrebu, tako da zdaj obsega Dravsko, Savsko, in vrbasko banovino, ter pristojnosti angleškega konzula v Sarajevu, tako da zdaj obsega Drinsko, Zetsko in Primorsko banovino.
Ljubljana
DNEVNA PRATIKA
Torek, 9. julija: Katoličani: Veronika. Pravoslavni: 26. junija, David.
DEŽURNE LEKARNE
Dr. Piccoli, Tyrseva cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 1 * * * V * * * * X *8.
*	Pogreb veleposestnika Josipa Koslerja. — Včeraj ob petih popoldne je bil izpred hiše žalosti v šelenburgovi ulici veličasten pogrebni sprevod pokojnega Josipa Koslerja na pokopališče k Sv. Križu. — Pogrebne svečanosti so opravili čč. očetje frančiškani, zadnjo čast pa so izkazali gosp. Koslerja Gasilska četa z Barja, katere častni član je bil pokojnik, in posebna četa gasilcev s To-mišlja. Pevski zbor je pokojniku zapel pred hišo žalosti v slovo pesem »Človek, glej«, nato pa se je razvil pogrebni sprevod, v katerem so stopali takoj za krsto vdova pokojnika ga. Filipina, roj. Petrin in ostalo sorodstvo. Pogreba pa so se udeležili tudi številni pokojnikovi 'znanci in prijatelji ter zlasti zastopniki raznih odborov in organizacij, v katerih se je udeleževal življenja g. Kosler. Navzoči so bili tudi mnogi, ki jim je pokojni kaj dobrega storil, saj je bil poznan po svojem dobrem srcu in vernosti. Pogreb, ki je pokazal, kaj vse je ranjki bil mnogim, je bil dovolj zgovorna priča, kako priljubljen je bil in spoštovan. Naj počiva v miru!
*	Sokol Vič prirodi v nedeljo 14. t. m. ob 16 na letnem telovadišču na Glincah javen nastop, na katerega bratsko vabimo vse članstvo ljubljanskih in okoliških društev ter cenj. občinstvo. Zdravo!
Gradim, štedim, kupim ..........LUTZ
Tovarna Lutz-peči, Ljubljana-šiška
*	Izgubljeno šolsko spričevalo. Med potjo od uršulinskega samostana do Wolfove ulice je izgubil 30. junija ob 11 dopoldne svoje letošnje šolsko spričevalo 13 letni dijak Ivan Avsec.

*	Od doma je pobegnil. Neznanokam je pobegnil od svojega očeta Jože Zupeh, 13 letni dijak III. razreda realne gimnazije, precej dobro razvit, oblečen v. temnomoder suknjič, sivkaste pumparice, obut v gojzerice. Stanoval je pri očetu Martinu na Grajski planoti št. 1.
*	Neznanokam je odšel. Iz Dužmirja je že 29. junija neznanokam odšel 20 letni Miha Zakrajšek. Za svojo starost je slabo razvit in duševno omejen. Pobegnil je bos in gologlav.
*	Policija išče nekega Antona Jovanoviča iz Srbije, ki je po poklicu čevljar, češ, da je bil 23. junija zasačen v družbi'nekega Dušana Mrkšiča iz Zagreba v trgovini Urbanc v Ljubljani. Pobegnil je iz trgovine in na begu izgubil blago za modne hlače v vrednosti 700 dinarjev. To blago je neznanokje v Zagrebu ukradel.
*	Tatvine. Iz veže davčne uprave na Vodnikovem trgu je bilo Nikolaju Brusnikinu ukradeno moško kolo, vredno 400 Din. — Iz pritlične spalnice na Lepi poti št. 4 je neznanec ukradel Ivani Matičič: volnen suknjič, žepno uro, rjavo listnico s planinsko legitimacijo in usnjato denarnico in še več drugih predmetov, vrednih okrog 1190 dinarjev. — Ani Zajc je bilo na Podaljšku Bičevja št. 3 iz kuhinje ukradeno: 3 rjave aktovke, francosko-slovenski slovar, srbohrvatski slovar, sladkor, kava, riž in drugih stvari za 995 Din. — Od Poljanske ceste do Mestnega trga je v tramvaji' izmaknil neznanec Mariji Ježek iz ročne torbice 110 Din gotovine. — Pri kopanju na Ljubljanici je bila iz kabine ukradeT' Miranu Ogrinu zapestna, 4 oglata ura, vredna 460 Din. — Pipan Ani je vlomilec 5. julija iz postrešne sobe in iz zaklenjenega kovčega odnesel 900 dinarjev..
*	Zatekel se je lep pes volčje pasme, 3 mesece star, sivorjavkaste dlake, na vratu spodaj ima bele dlake. Pes se sedaj nahaja pri g. Al. Vodaničniku, Ob Ljublja-neici 19.
*	Zelena papigica »Jakec« je odletela v soboto 6. t. m. neki stranki v Zrinjskega ulici 5/L Najditelj naj bi jo blagovolil vrniti na gorenji naslov.
*	Pogrešani psi. Občinstvo, zlasti lastniki psov, se opozarjajo, na mestno-poličijski red, ki določa glede psov sledeče: Po javnih nasadih se smejo psi vodili le na verižici ali vrvici. Psi se ne smejo jemati na tržišča, v kopališča, kavarne, gostilne, brivnice, mesnice, trgovine z živili, druge javne prostore ter v tramvajske vozove. Ako torej paznik mestnih nasadov ali policijski organ opazi v mestnih nasadih psa, ki ni na vrvici in se klati po nasadih, ga lahko vjame in odda konjaču, lastnika psa pa ovadi mestnemu poglavarivu.
*	Z nožem ga je ranil. V nedeljo popoldne je obiykal 35 letni hlapec Valentin Kumar z Zaloško ceste 132 več ljubljanskih gostiln in se je ustavil tudi v gostilni »Pod lipo«. Nekoliko vinjen se je pričel z nekom prepirati, ta ga je pa v propiru sunil z nožem v desno laket.
*	Tramvaj podrl otroka. V Florijanski ulici je pred gostilno »Pri Amerikancu« podrl petletnega Marjana, sinčka fotografa Kralja, tramvaj. Pri padcu se je fantek nekoliko poškodoval.
*	Šentjakobsko pevsko društvo je zaradi slabega vremena svojo prireditev v nedeljo na telovadišču Sokola IV. prekinilo. V primeru ugodnega vremena bo vsa prineditev s. prvotnim sporedom v celotnem, prvotno nameravanem obsegu prihodnjo nedeljo ob istem času in na istem prostoru, kakor je bila napovedana zadnjič.
*	Na cesti so ga prijeli. Včeraj dopoldne je stražnik na Bregu prijel 30 letnega delavca Franca Koprivca, ki je nesel pod pazduho sumljiv zavitek. V zavitku je bila razna ženska obleka in perilo sumljivega izvora v vrednosti 298 dinarjev. Koprivec je sicer sprva vse tajil, kje je blago dobil, nato pa je priznal, da je blago ukradel ponoči v bližini tobačne tovarne na nekem vrtu iz lope. Izgovarja se, da je bil pijan.
*	IN, kopališču je stikal. V nedeljo je bil zasačen na kopališču na špici 20 letni Roman Vidmar, ko je pravkar s'tikal po omaricah^ Že od malega je navajen izmikati po kopališčih. Kradel je doma, na Savi in sploh po kopališčih, kjer se je dalo kaj izmaknili.
*	Mednarodni popotnik ali potepuh. Iz Avstrije je privamlral neki Ivan Braniskan, star včasih 30 let, včasih pa 40 let, kakor mu je pač prijalo, doma iz Saverzaha, v komitatu Arat. Klati se po svetu iz države v državo. Sicer izjavlja, da je ruski begunec, v resnici pa je profesionalen potepuh, ki je .bil že večkrat kaznovan. Nikjer nima obstanka, zato pa tudi pri nas ne bo našel miru, ampak bo izgnan v kako sosedno državo.
Maribor
A Nočna lekarniška služba. V torek imata nočno lekarniško službo Königova lekarna na Aleksandrovi cesti in Minafikova lekarna na Glavnem trgu.
A Župan na dopustu. Mariborski župan dr. Lipoid je nastopil 14dnevni dopust. V času odsotnosti ga zastopa podžupan Rudolf Golouh.
A Rojstva, poroke in smrti. V preteklem tednu je bilo v Mariboru rojenih 27 otrok, in sicer 17 dečkov in 10 deklic. V istem času je umrlo 22 oseb, pred oltar pa je stopilo rekordno število 28 parov.
Volitve za jesen....................LUTZ
Tovarna Lutz-peči, Ljubljana-šiška
A Tujski promet v Mariboru. V prvi polovici letošnjega leta je bilo v Mariboru prijavljenih 12.739 tujcev, in sicer 9218 Jugoslovanov in 3521 inozemcev. Od teh jih je bilo 2056 Avstrijcev, 622 čehoslovakov, 320 Nemcev, 189 Italijanov, 76 Madžarov, 55 Poljakov, 47 Bolgarov, 26 Francozov, 21 Rusov, 16 Ame-rikancev, 14 Angležev, 13 Romunov, 4 Grki, 23 iz drugih severnih držav in 39 iz ostalih držav. Eno noč jih je v Mariboru bivalo 10.514, 2—8 dni 1912, 8—14 dni 199, 2—4 tedne 63, preko 4 tedne pa 23.
Vse hiti!	Kam ?
V trgovino pohištva in tapetniških izdelkov
E. ZELENKU, Maribor, Ulica X. oktobra
k>er se dobi VSS za stanovanjsko opremo. Vzamejo se tudi v plačilo hranilne knjižice.
A V lomna tatvina. V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v stanovanje, kinooperaterja Franca Fergule v Stari cesti pri Ljutomeru. Vlomilci so odnesli za več tisoč dinarjev zlatnine. Orožniki so jim že na sledu.
A Uradne ure na sodišču. Od danes dalje sc uradne ure na sodišču od 7. do 14., za stranke pa od 8. do 13. ure.
A Svinjski sejem. Na običajni petkov svinjski sejem je bilo pripeljanih vsega 183 komadov, prodanih pa je bilo le 62. Cene so bile naslednje: 5—6 tednov stari 50 do 60 Din, 7 do 9 tednov 75 do 90, 3 do 4 mesece 120 do 150, 5 do 7 mesecev 180 do 200, 8 do 10 mesecev 250 do 280, leto stari 400 do 520 Din. Kg žive teže je bil po 4 do 5 Din, mrtve pa 7 do 9-50 Din.
A Prometni otoki na Kralja Petra trgu so improvizirani že nad mesec dni, čeprav se jc reklo, da bodo samo teden dni. Kupi razpostavljenega kamenja in peski seveda niso v okras trgu, otoki sami pa ne služijo nikaki svrhi, ker so težko prehodni.. Želja javnosti je, da pride čim prej do realizacija ureditve prometa na omenjenem trgu. Preizkušnja se je v glavnem obnesla, zakaj še potem odlašati?
A S policije. Gostilničarju Josipu Kome-tarju je nekdo iz neke gostilne na Aleksandrovi cesti odpeljal dvokolo z montiranim pomožnim motorjem. Kolo je bilo vredno 6000 dinarjev in je znamke »Wanderer«. — Prevoznik Rudolf Rus pa je našel na cesti med Kamnico in Bresternico žensko dvokolo, ki je ležalo sredi ceste. Kolo ima evidenčno številko 59.733. Ker ni izključeno, da je bilo ukradeno, naj se lastnik čim prej zglasi na policiji.
Celje
■	Kongres združenja vojnih sirot ho v Beogradu od 17, do 19. avgusta. Udeleženci dobijo 50 odstotkov popusta pri voznini in to za vsa državna prevozna sredstva. To znižanje velja od 12. do 24. avgusta. Vsakdo vzame na svoji postaji celo karto in pripomni, da gre, na kongres. Železniški urad pa potem izda potrebno legitimacijo, da se more vrniti brez' doplačila. Kongresa se morejo udeležiti vsi, ker udeležba ni vezana na članstvo; torej tudi taki, ki niso vojne sirote.
■	Delo na sodiščih. Ves čas do 31. avgusta bo okrožno in okrajno sodišče poslovalo od 7.30 do 14., v soboto pa od 7.30 do 13.30. V ne-1 Ijo in na praznik bo poslovalo samo v nu jnih sij čajih. Vložišče bo v delavnik odprto v gori navedenem času. V nedeljo in na praznik pa bodo sprejemali samo nujne vloge v kazenskih zadevah.
■	Izpit za inženjerja kemije je položil v Draž-
danih g. Maks Adolf Westen iz Gaberja. — Čestitamo!	.
■	Čigava je ura? Policija je zaplenila nekomu niklasto uro, o kateri trdi, da jo je našel pri mestnem kopališču. Lastnik jo dobi na policiji.
■	Tat v stanovanju. V nedeljo zvečer je vrgel nekdo v podstrešno sobo neke gostilne na Ljubljanski . cesti na vrvi pritrjeno močno kljuko, ki se je v sobi prijela za okno, tako da je mogel brez skrbi splezati po zidu v s6bo. V sobi je vzel ročno torbico z okoli 50 dinarji, tri in pol metra krepdešina in 200 dinarjev vredno moško uro. Vrv in kljuko so našli, za tatom pa ni sledu.
H Umrla je v javni bolnišnici 36letna Terezija Šante, žena posestnika iz Marijagradca pri Laškem.
■	Delo dobijo 2 hlapca, 1 mizarski vajenec, 3^ dekle, 1 hotelska kuharica, 1 hotelska soba-rica, 2 kuharici, 1 postrežnica. Vprašajte pri Javni borzi dela v Celju.
Jubilejna konjska dirka v Št. Jerneju
Rekordna udeležba in rekord v brzini.
Samo ob sebi je umevno, da je 50 letnica šentjernejskega konjerejskega društva privabila tisočglavo množico v št. Jernej, kamor so prišli konjereje! iz vse Dolenjske in tudi z vseh strani naše banovine ter celo iz Zagreba, posebno dobro pa je bila zastopana Ljubljana. Bana g. dr. Dinka Puca je zastopal načelnik g. inž. Zidanšek, navzoč je bil seveda predsednik konjerejskega društva za Dravsko banovino g. Lovro Pe-tovar, in tudi naš najzaslužnejši konjerejec ter častni član tega prevažnega društva, vedno enako krepki starček, g. Zupančič z Rakovnika s svojim sinom nar. poslancem g. inž. Franom Zupančičem, a— centralo kasaških društev je Zastopar g. Julče Novak iz Maribora, selekcijsko društvo toplokrvnih konj g. Alojz Slavič iz Ljutomera, nadalje je bil v vodstvu upravnik banovinske žrebčarne g. dr. Veble, ljubljansko Kolo jahačev sta zastopala odbornika g. Kocjan in graščak g. Rudež, Kmetijsko družbo g. Bukovec in g. Mulaček, Kmetijsko šolo na Grmu upravnik g. inž. Zupanič in inž. Peterlin, sr. kmet. referent g. Malasek iz Novega mesta, prisoten je bil tudi krški sreski načelnik g. dr. Čuš ter domači strokovnjaki iz krškega in novomeškega sreza.
Dopoldne je bilo pod vodstvom g. Peto-varja premovanje konj ter je bil dogon izredno lep iz obeh srezov Krško in Novo mesto, a tudi živali so bile prilično lepe. Konjerejcem je bilo razdeljenih nagrad v znesku 7.000 Din, ki jih je dala predvsem banska uprava, sreska kmetijska odbora, Dirkalno društvo in lokalni faktorji. Po premo vanju je razdelil nagrade z lepim govorom predsednik g. Petovar, za njim je pa v imenu bana in banske uprave čestital nagrajenim načelnik g. inž. Zidanšek ter jih spodbujal k nadaljni šmotreni konjereji.
Ob 15. so se v navzočnosti ogromnih množic pričele konjske dirke, ki so se jih udeležili s svojimi konji vsi prominentni domači dirkači, kakor g. Bon s Krškega, g. Petan iz Sromelj, g. Recelj iz Št. Jerneja in drugi, posebne uspehe sta pa imela g. Petan in g. Bon s svojimi amerikanci. čas sicer ni overovljen, vendar je pa Petanova krasna ameriška kobila pri solovožnji dosegla 1 minuto 40 sekund za km, kar pomeni rekord vseh sedanjih šentjernejskih dirk.
Pri galopni dirki z domačimi kmečkimi konji so sodelovali štirje pari, pri dvovprežni galopni dirki z američani in lipicanci pa štirje pari, kjer je zmagal Petanov par v izredno lepem stilu. Pri solo-tekmi je teklo pet konj in je zmagala omenjena Petanova kobila v rekordnem času U40, krasen tek je pa pokazal tudi Bonov američan Dizma pod spretnim vodstvom g. Darka Polca. Tekel je tudi ameriški dirkalni žrebec Juhar z plemeniine postaje št. Jernej, ki je sodeloval izven konkurence, da pokaže pravi stil dirkanja. Vsi gledalci so prišli na svoj račun in občudovali krasne živali in njih trk. Na žalost, se je pa pri dirki dogodila tudi maia nesreča, ko si je nek jahač razbil spodnjo čeljust.
Po dirkah je bil slovesen pozdrav vodstva dirkalnega društva, ko je šentjernejskemu društvu čestital k jubileju zastopnik ljutomerskega Kola jahačev g. Savič, za bana je pa govoril in čestital zmagovalcem načelnik g. inž. Zidanšek.
Obrt na Mariborskem tednu
Maribor, 6. julija.
Moramo biti povsem odkriti in priznati, da so obrtne razstave na dosedanjih Mariborskih 'tednih bile najprivlačnejša sila vseh obiskovalcev. To dejstvo potrjuje upanje, da bo tudi letošnja obrtna razstava velika privlačnost IV. Mariborskega tedna, kajti ne smemo pozabiti, da je Obrtniški stan v Mariboru in okolici važen in upoštevan č.initelj našega gospodarstva.
Ni treba še posebej poudarjati velikega pomena, važnosti in koristi, ki jo nudi prirejanje razstav obrtniških izdelkov, predvsem obrtniškemu stanu samemu, pa tudi ugledu mesta, banovine in države. Obrtniške razstave so gotovo najboljši način, da se javnost zainteresira za obrtniške izdelke, obrtništvo pa pridobi čim več odjemalcev.
Kako živo je zanimanje za priredbo razstave na letošnjem »Mariborskem tednu« med obrtništvom samim, kaže dejstvo, da se je doslej prijavilo že 85 razstavljalcev, mojstrov, pomočnikov in vajencev, tako da bo to res prava in nazorna revija našega obsevernega obrtništva. Razstavljalo bo 52 mojstrov, 25 pomočnikov in 8 vajencev. Seveda ta števila še niso dokončna, ker se bo število razstavljalcev še znatno povečalo.
Skavtska slavnost v Kamniku
Kamnik, 8. julija.
Kakor je ponedeljski »Glas naroda« na kratko že poročal, so imeli kamniški skavti ob priliki svojega propagandnega tabora v nedeljo slavnost razvitja prapora »Gamsovega stega skavtov in planink«. O tej lepi slavnosti, ki je bila za Kamnik nekaj posebnega in ki je privabila veliko občinstva, prinašamo še nekaj podrobnosti:
Ob 10. uri dopoldne so se zbrali pod svojimi prapori na trgu Kralja Aleksandra skavti in planinke iz vseh krajev naše banovine, razne čete, vodi, kola in odposlanstva. Slavnost je povzdignila udeležba kamniškega Sokola s svojim praporom ter gasilske čete z godbo. Od oblasti so bili navzoči: pokrovitelj propagandnega tabora in hkratu zastopnik g. bana sreski načelnik g. Kosi, namestnik ko-
Blagoslovitev prapora skautskega stega »Gams« v Kamniku. Podpolkovnik Paunovič zabija zlate žebljičke Nj. Vel. kralja, Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla in ministra vojske in mornarice, za njim zostopnik knezoškofa. dekan Rihar, zastopnik občine notar Jevnik, sreski načelnik Kosi, starosta Sokola br. Rus.
mandanta in komandat smodnišnice g. podpolkovnik Paunovič, zastopnik mestne občine g. notar Zevnik, nadalje načelnik gasilske župe biv. poslanec g. Anton Cerer, starosta Sokola g. Vladimir Gnus, od Dravske skavtske župe pa chief-scout ravnatelj Pavel Kunaver, starešina dr. Josip Tavčar in podstarešina J. Fr. Knaflič ter več drugih funkcionarjev.
Slavnost je otvoril zastopnik kamniške občine g. notar Zevnik z vnesenim govorom, v katerem je pozdravil vse navzoče in poudaril pomen tega dneva za Kamnik. Za njim je govoril mestni župan in starešina kamniškega stega g. Krainer, ki je orisal razvoj kamniškega skavtizma ter predočil njegov pomen za vzgojo mladine v dobre državljane. Zatem je g. dekan Rihar blagoslovil novi prapor, ki je krasno ročno delo kamniške planinke gdč. Sonje Jevnikarjeve, ter je v lepem nagovoru izrazil simpatije do skavtizma, primerjajoč skavtsko zaobljubo in skavtske zakone z božjimi in cerkvenimi zapovedmi. Nato je chief-scout Kunaver razvil prapoi, zbrane čete pa so zapele državno himno ob sviranju godbe.
Blagoslovitvi je sledilo zabijanje spominskih žebljičkov z vgraviranimi imeni darovalcev. Prve žebljičke, darovane od Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. kralj. Vis. kneza-namestnika Pavla, ministra vojske in mornarice g. Petra Živkoviča, je zabil g. podpolkovnik Paunovič. Žebljičke so darovali tudi g. minister dr. Marušič, nadškof dr. Jeglič, starešina skavtske zveze dr. Ivanič in še mnogo drugih odličnikov.
Končno je izročil novi prapor s kratkim nagovorom' g. Kunaver kamniškemu starešini županu Krainerju, ta pa_ ga je izročil v varstvo stegovemu praporščaku. Z navdušenim govorom je slavnost zaključil župni načelnik prof. Živko Lovše, nakar je sledil pozdrav praporov vseh navzočih društev novemu praporu ter defile skavtskih čet pred praporom in navzočimi funkcionarji. Nato so skavti z godbo na čelu v spremstvu Sokolov m gasilcev odkorakali skozi mesto na taborišče.
Zvečer se je ob tabornem ognju razvila skavtska zabava, združena z odlikovanjem kamniškega stegovodje in obeh kolovodnic »hrastovo vejico« in slednjič se je izvršil se skavtski krst. To skavtsko zabavo je obiskalo mnogo kamniškega občinstva. S to slavnostjo je bil propagandni tabor zaključen. Nadaljuje pa se skavtski tečaj v tem istem taboru, ki ga vodi učitelj g. Miroslav Zor, agilni skavtski delavec.
Knez-namestnik Pavle kum sokolskega prapora
Sokolsko slavie v Mengšu
Sokolsko društvo Mengeš je imelo v nedeljo pomembno slavje, proslavo društvene petnajstletnic« z razvitjem prapora, ki sta mu kumovala Nj. Vis. knez namestnik Pavle in s. Rezika Ropretom. Na predvečer slavnosti je društvo z domačo godbo, ki je sodelovala pri celi slavnosti, priredila podoknico sestri kumici, katero je pozdravil in ji izročil krasen šopek starosta br. Lavrič.
V nedeljo zjutraj so bilo ob 8. uri tekme sokolske dece, katerih se je udeležilo 14 vrst moške in ženske dece. Uspehi so bili prav dobri, vendar bi priporočali, da v bodoče deca ne tekmujo na krogih. Pri dečkih je zmagala vrsta domžalskega Sokola, ravnotako je prvi posameznik Domžalčan.
prapor krasen moder trak iz- težke svile z napisom: »Pavle«. Tudi kumica Ropretova je s primernim posvetilom privezala na prapor trak v državnih barvah, nakar je zastopnik visokega kuma izročil prapor starosti, ta pa praporščaku br. Tonetu Tajcu, ki je obljubil, da bo nosil prapor s častjo in neomadeževa-nega za blagor kralja, domovine in sokolstva. Sledilo je nato pobratimstvo s' prapori domžalskega, kamniškega in viškega Sokola, godba pa je zaigrala državno himno.
V imenu župne uprave je čestital jlruštvii k jubileju in visokemu odlikovanju župni starosta br. dr. Pipenbacher, ki je med drugim tudi poudaril pomen sokolske ideje za nas narod. Mala deklica je nalo s primerno de-
Med državno himno ob razvitju sokolskega prapora. V desnem kotu zgoraj: Zastopnik Nj. Vis. kneza namestnika Pavla podpolkovnik Stefanovič privezuje kumov trak. Od leve proti desni: župni starosta br. dr. Pipenbacher, tajnik br. Flegar, kumica Ropretova in dom ači starosta br. Lavrič.
Po 12. se je večina okrožnih edinie zbrala na okusno okrašenem letnem telovadišču, kjer so bile skušnje. S popoldanskimi vlaki pa so prišli še ostali gostje. V izredno lep<en> številu so prišli bratje in sestre iz Št. Vida na Dol. (38) in Vičani, dočim smo ljubljanska društva (Sokol III. je imel »voj lasten nastop) pogrešali. Ob pol 15. je prispel v Mengeš tudi zastopnik Nj. Vis. kneza namestnika Pavla podpolkovnik Dušan Stefanovič, ki so ga sprejeli starosta br. Lavrič, sreski načelnik br. Kosi, župni siarosta br. dr. Pipanbacher, mag. ph. br. Rems, tajnik br. Flegar in kumica s. Ropretova, godba pa je zaigrala pozdravno koračnico.
Vsi gostje z zastopnikom visokega kuma, med katerimi so bili še podnačelnik Saveza SKJ br. Jeras, zastopnik komandanta smodnišnice g. podpolkovnik Paunovič in župni načelnik br. Lojze Vrhovec, so odšli na krasno urejeno tribuno, kjer so je vršilo razvitje prapora. Starosta br. Lavrič je najprej loplo pozdravil zastopnika visokega kuma, sestro kumico in vse odlične»predstavnike, nato pa izrekel svoje veliko veselje, da more mengeški Sokol ob svoji petnajstletnici razviti prapor, ki mu kumuje Nj. Vis', knez namestnik Pavle. Zastopnika visokega kuma podpolkovnika Stefanoviča je prosil, da bo na najvišjem mestu tolmač toplih čuvstev, ki jih goji mengeški Sokol do kraljevskega doma- in visokega kuma. Obljubil je, da se bo Sokol vedno ravnal po besedah, ki jih je v zadnjih izdihljajih izgovoril naš prvi Sokol, nepozabni Viteški kralj Aleksander L Zedinitelj: : Čuvajte Jugoslavijo 5 in katere besede se bleščijo na novem praporu. Zastopnik kuma podpolkovnik Stefanovič je nato razvil sokolski prapor z iskreno željo, da bi se pod novim praporom zbralo vse, kar Čuti za kralja in domovino, ter privezal na
klamacijo izročila zastopniku kuma krasen šopek nageljčkov, nakar je prvi zabil zlat žebljiček na prapor zastopnik kuma podpolkovnik Stefanovič. Starosta br. Lavrič je nato prečital med navdušenimi ovacijami udanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in upravi Saveza SKJ, nakar je godba zaigrala sokolsko koračnico.
Po slavnostnem razvitju se je razvila po trgu lepa sokolska povorka z deputacijo jazdnega odseka Sokola Ljubljana IIL, v kateri je za godbo in 4 prapori korakalo nad 500 oseb. Povorka je bila mestoma živahno pozdravljena in obsuta s cvetjem. Pred vhodom na letno telovadišče je bil še mimohod pred predstavniki in sokolskimi prapori, nakar je številna množica napolnila sokolsko telovadišče, da prisostvuje javni telovadbi.
Javna telovadba, ki jo je vodil okrožni načelnik br. Vidmar iz Domžal, je razmeroma dobro uspela. Nastopili so najprej moški naraščaj (36) s saveznhni prostimi vajami, nato 100 deklic z vajami z okrašenimi obročki, 83 dečkov s prostimi vajami, 25 naraščajnic, 46 članov in 53 članic s saveznimi prostimi vajami ter člani, članice in oba naraščaja na orodju. V splošnem bi bile proste vaje lahko boljše, ako bi vsi nastopajoči polagali^ več pažnje izvedbi posameznih gibov. Najboljše je nastopila še moška deca. Orodna telovadba je bila predolga, zlasti pa ni bil umesten nastop naraščajnikov na bradlji, pa tudi številčno so bili nekateri oddelki prešibki. Okrožno načelm-šlvo naj posveti v tem oziru več pažnje, zlasti obema naraščajema.
Po telovadbi je bila na telovadišču in v dvorani sokolskega doma prav prijetna zabava do odhoda večernih vlakov. Mengeškemu Sokolu k jubileju tudi naše čestitke. Zdravo!
Namialte ,G/ai naroda*/
Dva mlada moža sta šla zaradi dolgega časa v smrt
Radeče, 7. julija.
Pretresljiva vest o tragični smrti dveh mladih mož se je danes zjutraj razširila po vsem mestu in okolici. Še sinoči je bil prvi doma v krogu svojih domačih, kjer so obhajali stričev god ob najboljšem razpoloženju, drugi pa se ;e veselil v družbi fantov, kakor vsak večer, a danes sta oba mrtva. 21 letni posestnik in uslužbenec tukajšnje tovarne podpetnikov »Peta« Ivanko Pohar in 25 letni mizarski pomočnik Ivan Krohne, zaposlen pri tukajšnjem mizarskem mojstru g. Medveščku, sta danes zjutraj ob 1-30 na žalosten način prostovoljno končala svoje mlado življenje. Poslovila sta se od družbe v gostilni »Hmelj« ter odšla, da si nikdo ni mogel misliti kaj hudega. Niti ponočni streli niso zbudili suma za tako grozno dejanje. Ko so šli danes zjutraj ljudje k maši, sta na travniku med Poharejevo in Hmeljevo hišo ležala na travi mrtva s prestreljenima glavama Pohar Ivanjko in Krobne Ivan ter oba samokresa. Pri sebi sta imela vsak po tri pisma, poleg pisma, ki ga je imel Pohar pripetega na prsih. To pismo je imelo naslov »Prosim takoj odpreti". Njega vsebina je bila kratka prošnja, naj naslovljena pisma takoj oddajo domačin in prijateljem. Opisujeta, da sta sklenila samomor že 30. junija, pa sta ga odlašala, ker je bil do danes neizpeljiv. Od 30. junija sta napisala v pismo vsak dan po nekaj vrstic, kako dolge so ure in kako težko čakala prve prilike, da si vzameta življenje. Domače prosita, da naj se radi njune smrti ne žaloste in naj ju pokopljejo skupaj v istem grobu. Poleg testamenta, ki sla ga napravila že 30. junija t. 1. pri polni ::avesli, omenjata, da ni vzrok njune smrti nobeden, temveč, da gresta sama prostovoljno v smrt. ker jima je postalo "življenje dolgočasno. Tajnosti, kje sta kupila samokrese, ki sta za nju dih po Din 400-— in bi dala zanj tudi, koliko «i bilo treba, ne izdata in gre z njima v grob. Pripominjata, da prepuščata raziskovanje te tajnosti tukajšnjim orožnikom.
Sodna komisija je dovolila prenos trupe! v Poharjevo hišo, od koder sta bila včeraj p. ,:o-pana.
Oba sta bila poštena, marljiva in vestna uslužbenca: Pohar, ki je prevzel doma hišo, jo je z neverjetno pridnostjo preuredil. Bil je član tukajšnje godbe na pihala »Savski val«, ki ga bo težko pogrešala. Krohne je bil član pevskega zbora, Oba sta bila priljubljena in je vzrok njune smrti vsem zagonetka. Preostalim ob težki izgubi naše iskreno sožalje!
Smrtna nesreča
Maribor, 8. julija.
V nedeljo popoldne se je pripetila na cesti med Hočami hi Reko huda prometna nesreč: fei je zahtevala smrtno žrtev.
Tik pred Reko sta privozila nasproti neki avtomobilist in doslej še neizsledeni kolesar, ki je vozil na kolesu posestniškega sina ISletnega Ivana Zupanca. Pri silnem karambolu je zletel Zupanc s kolesa in treščil ob kovinasti okvir zaščitne šipe s tako silo, da si je prebil lobanjo in obležal na mestu mrtev.
Dosedanja preiskava je ugotovila, da automo-bilista ne zadene krivda pri nesreči, ker je vozil pravilno in je tudi pravočasno ustavil voz. med tem ko je kolesar z Zupancem na kolesu privozil v velikem diru. Po nesreči je izginil kolesar, ki se najbrže ni poškodoval, z njim pa tudi razbito kolo. Obširno preiskavo vodijo orožniki.
V bolnišnici se ie obesil
Maribor, 8. julija.
Svojčas smo poročali o nesreči redova Pavloviča, ki je padel pri znaženju oken z drugega nadstropja in si pri tem poškodoval hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer si je kmalu opomogel. Te dni bi moral zapustiti bolnišnico.
V soboto ponoči je Pavlovič odšel iz bolniške sobe pod pretvezo, da gre na vrt. Ko ga pa vse do jutra ni bilo nazaj, so ga šli iskat, vendar ga na vrtu ni bilo. Našli so ga nato v stranišču obešenega in mrtvega. Obesil se je z obrisačo.
Pavlovič je bil zadnje dneve silno otožen in je menda že takrat sklenil oditi iz življenja. Pravi vzrok samomora je neznan.
Razpis službe
ZANATSKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. D.,
podružnica v Ljubljani razpisuje
mesio uradniškega pripravnika
Prošnji je priložiti originale ati poverjene prepise zadnjega šolskega spričevala in uradno izkaznico o jugoslovanskem državljanstvu.
Nekolkovane prošnje opremljene z navedenimi dokazili je vložiti do 16. julija t. 1. pri Zanatski banki Kraljevine Jugoslavije A. D., podružnici v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 8. julija 1935.

Sport
Oba favorita poražena!
CONCORDIA VODI ŠE NAPREJ
Naj večja zanimivost nedeljskega kola tekem za državno prvenstvo sta bila brez dvoma poraza BSKa in Hajduka. Za beograjski derbi je vladalo veliko zanimanje, kar priča 10.000 gledalcev, ki so se zbrali na igrišču BSKa. Jugoslavija je začela tekmo s silnim elanom in se ji je posrečilo že voditi s 3 : 0. šele proti koncu I. polčasa doseže Marjanovič prvi gol za BSK. V drugem polčasu je sicer BSK v precejšnji premoči, toda Jugoslavija se odlično brani in zmaga s 3 : 2.
V	Splitu je zasluženo zmagal Hašk s 3:1. Hajduk je igral dobro le na začetku in pa proti koncu tekme, sicer pa je dominiral ves čas Hašk. Izgleda da je deloval poraz Hajduka v Sarajevu, zaradi katerega je izgubil šanse na mesto državnega, de-moralizujoče na moštvo. Kazen Matošiča iiii Marušiča so bili vsi igralci izrazito slabi, najslabši pa golman čulič. Hašk je pokazal prav dobro igro in nima v moštvu slabe točke.
Naš ligaš je izgubil v Sarajevu s Slavijo 3 : 1 (2 : 1). Obe moštvi sta predvedli v I. polčasu prav lepo in odprto igro, z lahno premočjo Slavije. Napad Primorja je prišel sicer večkrat pred gol domačinov, toda golman Slavije je izvrstno branil. V II. polčasu sta bila protivnika enakomočna in Primorje si zaman prizadeva, da bi izboljšalo rezultat.
Tekma je torej končala 3 : 1 za Slavijo in ne 4 : 1, kakor smo včeraj poročali. Koncem tekme je sicer Slavij a res dosegla
4.	gol, ki pa ni bil priznan, ker je sodnik že preje odpiskal tekmo.
V	Zagrebu je zmagal Gradjanski, nad osiješko Slavijo, in to ne brez truda. Slavlja je s svojo dobro in požrtvovalno igro napravila prav dober vtis in je bila v prvem polčasu povsem enakovreden nasprotnik. šele v II. polčasu domačini po zaslugi Živkoviča, ki je zabil 2 gola, postavijo končni rezultat s 4 : 2.
Položaj klubov je po nedeljskih tekmah
naslednji: Concordia	13	5	6	2	28:14	16	(10)
HAŠK	13	7	2	4	27:24	16	(10)
Hajduk	14	5	4	5	41:25	14	(14)
Jugoslavija	11	6	2	3	24:17	14	( 8)
BSK	12	6	1	5	33:19	13	(11)
Gradjanski	10	6	1	3	18:15	13	( 7)
BASK	12	4	3	5	29:32	11	(13)
Slavija (S)	13	5	1	7	21:30	11	(15)
Slavlja (O)	13	3	3	7	19:40	9	(17)
Primorje	13	2	3	8	12:37	7	(19)
Delavski nogometni turnir
SK GRAFIKA — DELAVSKI PRVAK DRAVSKE BANOVINE
Celje, 7. julija.
Danes je bil v Celju, ob priliki delavskega kongresa, turnir za prehodni pokal Delavske zbornice, na katerem so nastopili delavski športni klubi SK Svoboda iz Maribora, SK Dobrna iz Trbovelj, ljubljanska SK Grafika in domači SK Olimp. Turnir, ki se je pričel ob pol 10. uri na igrišču SK Olimpa, je bil dobro obiskan ter je potekel v najlepši bratski harmoniji.
Po kratkem uvodnem govoru in žrebanju sta nastopila pretendenta za prvo mesto prvorazredna SK Svoboda iz Maribora in SK Grafika, kjer je po lepi igri morala prepustiti Svoboda agilni Grafiki dragoceni točki z rezultatom 2:1 (1:1). Sledile so: SK Dobrna : SK Olimp 1 : 1 (1 : 1), SK Grafika : SK Dobrna 1 : 0 (1 : 0), SK Svoboda : SK Dobrna 2 : 1 (1 : 1), SK Grafika : SK Olimp 1 : 0 (0 : 0). Tabela izgleda takole:
Grafika	3	3	0	0	4:1	6
Svoboda	3	1	1	1	4:4	3
Olimp	3	0	2	1	3:4	2
Dobrna	3	0	1	2	2:4	1
Zmagovalec turnirja je bila ljubljanska SK Grafika, ki je pokazala zlasti v svoji prvi in zadnji tekmi lep nogomet, podprt z ambicijo in fineso, a kar se pri le malo tekmah opaža, tudi fairneso in disciplino.
Na tem turnirju so tudi delavski športni klubi pokazali, da imajo razumevanje za sport in da razpolagajo z dobrimi močmi. Najbolj je ugajal mladi vratar Grafike, ki je bil tudi deležen burnih aplavzov. Tudi Dobrna iz dežele črnega demanta je pokazala, da ima voljo, a ji manjka le dobrih strelcev in odločnosti pred golom.
Tekme sta sodila izmenoma g. Bajtelj in Oks v splošnem dobro.
Publike je bilo okrog 1000.
Po končanem turnirju se je razvil delavski sprevod po Celju, ki je zaključil delavski izlet.
Mariborski sport
Olimpijski desetoboj mariborskih lahko-atletov
Preteklo soboto popoldne in v nedeljo dopoldne je SK železničar na svojem igrišču ob Tržaški cesti izvedel tekmovanje lahkoatletov v olimpijskem desetoboju. Tekmovanja so se udeležili lahkoatleti vseh mariborskih klubov ter ASK Primorje iz Ljubljane. Na sporedu so bile naslednje discipline: v soboto 100 m, krogla, skok v višino, 400 m; v nedeljo pa 110 m zapreke, met diska, skok s palico, met kopja in tek 1500 m.
Rezultati so bili naslednji: 1, Kleut (železničar) 4352. 595 točk, 2. Požar (Primorje) 4082. 04, 3. Venuti (Žel.) 4002. 215, 4. Hlade (Žel.) 3776. 10, 5. Vidic (Maraton 3303. 675, 6. Muravs (Žel.) 2812. 73, 7. Heric (žel.) 2736. 145, 8. Radič (Rapid) 2357. 895, 9. Bergant (ISSK Maribor) 1600. 715 točk.
Mladinski nogometni turnir
V	tekmovanju za jubilejni pokal ISSK Maribora sta bili v nedeljo dopoldne dve tekmi. Mladina ISSK Maribora je zmagala na mladino SK Rapida 8:1, železničarjeva mladina pa je igrala z mladino Svobode 2:2. Tekme sta sodila gg. Senica in Konič. V tablici za pokal krepko vodijo juniorji ISSK Maribora.
Tenis
Semifinale za državno prvenstvo
Ilirija: Rapid (gospodje) 5 : 0.
Ilirija: Rapid (dame) 1 : 4.
Semifinalno tekmovanje za državno prvenstvo moštev v tenisu je prineslo Iliriji zasluženo, vendar pa nekoliko previsoko izraženo zmago . nad mariborskim Rapidom. Nasprotno pa so dame Rapida gladko odpravile svoje nasprotnice od Ilirije.
Za Ilirijo so nastopili gospodje: šivic, Truden, Dacar in Banko; dame: Ravnihar in Dacar. Za Rapid gospodje: Hitzl, Leyrer, Holzinger in dr. Blanke ter dame: Lirzer in čutič.
Rezultati gospodje:
šivic : Hitzl 10:8, 6:4;
Truden : Leyrer 7:5, 3:6, 6:3;
Dacar : Holzinger 8:6, 6:1;
Banko : dr. Blanke 6:2, 4:6, 6:2:
šivic-Truden : Hitzl-Leyrer 1:6, 6:2, 6:2.
Dame:
Ravnihar : Lirzer 6:8. 1:6;
Dacar : čutič 1:6, 2:6;
Dacar : Lirzer 2:6, 0:6;
Ravnihar : čutič 7:5, 6:3;
Ravnihar-Dacar : Lirzer-čutič 2:6, 4:6.
Revija ilirijanskih plavačev
V	sredo 10. t. m. se vrši na Kopališču SK Ilirije plavalna tekma. Sodelovali bodo vsi ilirijanski plavači in plavačice. Namen te prireditve je pregled plavalnega materijala in predpriprava za državno prvenstvo. Program je naslednji: 50 m prosto moški. 100 m hrbtno moški, 50 m hrbtno ženske, 200 m prsno moški, 100 m prosto moški. 50 m prsno ženske, 200 m prosto moški, 50 m prosto ženske, nastop učencev plavalne šole, demonstracija »buterfly« stila in Water-polo turnir med tremi moštvi.
Izmed znanih plavačev, ki nastopijo na prireditvi, naj omenimo samo Wilfana, Mihaleka, Jesiha, Schella, Hribarja, Cerer-ja, Bradačevo, Grošljevo, pa že vidimo, da je nivo prireditve izredno visok in da bodo borbe nad vse zanimive. Tudi waterpolisti nam bodo nudili ogorčeno borbo, saj se bo slo za prestiž juniorske in seniorske časti.
Prvič bodo Ljubljančani imeli priliko videti najnovejši način plavanja, takozvani »buterfly« stil, ki je po hitrosti nekako med prsnim in prostim plavanjem. Učenci plavalne šole pa bodo pokazali, koliko in kaj so se naučili v štirinajstdnevni učni dobi. Starši in prijatelji mladine bodo pri tej demonstraciji imeli gotovo veliko veselje.
že iz vsega navedenega je razviden namen prireditve, upajmo, da ga bodo pravilno doumeli tudi Ljubljančani in v - eli-kem številu posetili prireditev.
Solcotstvo
Odmevi
O populacijskih problemih današnje Madjarske razpravlja v pra-ki reviji »Prüdy« neki F. H., ki poudarja med drugim: V primeru s predvojnim ča-;om se zdi, da prevladuje v današji Mađarski sistem enega otroka. Dokaz za zelo -azširjeno skrčenje rojstev je dejstvo, da 'e število novorojenčkov padlo pod 25 na 1000 duš. Vzrok sistema enega otroka je '>il prvotno gospodarskega značaja. Kmalu oa se je pokazalo, da gre za degeneracijo. Osnovno vprašanje pa ostaja še vedno vprašanje tal, ker nima prirastek poljedelskega prebivalstva nobene možnosti več, oridobiti si za eksistenco potrebnega sveta. Čedalje bolj se uveljavlja naziranje, da se da upadanje prebivalstva rešiti edino z agrarno reformo.
—o—
O vprašanju fra n c o s k o - n e m-)kih neposrednih razgovorov niše v »Republique« predsednik poslanskega id bora za zunanje zadeve Paul Bastid, ki pravi, da mora Francija pristati na te razgovore, čeprav bo v tem pogledu v zamudi za Veliko Britanijo in Poljsko. Bastid se obenem izprašuje, ali ne bo Francija nekega dne prisiljena razgovarjati se z Nemčijo. Pisec ne veruje v politiko ob-koljevanja Nemčije, ne veruje tudi tega ne, da bi Nemčija stopila v tako imenovani evropski koncert, ki bi se sviral brez nje. Takšnega sistema bi tudi druge države ne podprle. Da čas ne učinkuje ugodno na francoske postojanke sklepa Bastid iz tega, da se privlačna sila Nemčije vse bolj in bolj ojačuje. Pisec z obžalovanjem ugotav-'ja, da se nemški vpliv širi že tja dol do Balkana. Bastid je mnenja, da Francija ne ime čakati, da bo vse to izvršeno do konca. Danes, sklepa pisec, smo Nemčiji še potrebni. Ali bo tako zmerom s stališča našega »svetega egoizma«? Zoper uvedbo razgovorov ni torej nikakega pomisleka.
—o—
O poljsko-nemških odnošajih po Beckovem obisku v Berlinu čitamo v pariškem »Tempsu« med drugim: »Poljsko-nemški razgovori, do katerih je pravkar prišlo v Berlinu, niso, tako se vsaj zdi, prinesli prav nobene nove jasnosti v odnošaje med Nemčijo in Poljsko. Vsekakor ni Beckovo potovanje porodilo nobenega novega dejstva in v uradnih krogih obeh pre-itolnic se bodo močno potili ob zagotavljanj i, da dodaja praktično nekaj novega uemško-poljski pogodbi, kakor ta funkcionira že dve leti... V komunikeju, ki je bil objavljen po sestanku Hitlerja z Bečkom, ni niti najmanjšega namigavanja o vprašanjih, ki so bila predmet razgovorov. Stali govorila o Gdanskem, o nemškem pritisku na Memel, o masnem oboroževanju Sajha, o morebitnem nemškem pomorskem gospodstvu v Baltiku, o načrtu vzhodnega nakta o nenapadanju, posvetovanju in od-ekaniu pomoči napadalcu? Sta-li vzela v »retres morebitno podaljšanje pogodbe iz
1934? Je-li morda Beck poskušal pridobiti »Fiihrerja« za izjavo o priznanju sedanjih meja med Poljsko in Nemčijo? . .. Enostavna ugotovitev o nadaljevanju od-nošajcv dobrega sosedstva se zdi vendarle nekoliko preskromna v trenutnem položaju, Vse to pa nam najboljše tolmači skrajno rezerviranost v komentarjih poljskega časopisja o Beckovem obisku v Berlinu.«
—o—
»Daily Telegraph« objavlja razgovor svo'■ -ga ankarskega poročevalca s predse 1 n i k o m turške republike Ke-n- b m Atatiirkom. Kemal je izrazil velike >o"”sk‘ke glede evropskega miru. Vodilni državniki v nekaterih državah, je dejal nredsednik turške republike, vplivajo na širše ljudske mase s predstavami, ki niso ■ta mestu, in celo z zlorabo nacionalnih ■ustev in izročil. Skrajni čas je, da se na-■odi odločijo za dejanja in da izroče odgovornost za vodstvo državnih poslov v roke resnično vestnih ljudi.
—O—
Drug primer za presojo napetega položaja v sporu z Anglijo zaradi A h e s i n i j e nam nudijo naslovi italijanskih dnevnikov na prvi strani. Za naše čitatelje smo za danes izbrali naslov tržaškega lista »Popolo di Trieste« z dne (. t. m., ki se glasi: »40+40+40 stopinj = blaznost.« Podnaslov: »Uboga in razgaljena Anglija bi hotela predlagati Evropi ekonomski bojkot proti Italiji, krivi, da je motila njeno previdno žrelo v Abesiniji«. — Vročina je zares velika ...
—o—
Italijanska agencija »Le Colonie« poroča tele podrobnosti o egiptskem zadržanju v abesinsko-italijan-s k e m konfliktu:	»Italijansko-abe-
sinski spor ne vzbuja v egiptskih političnih krogih samo velikega interesa, ki stalno narašča, marveč tudi zaskrbljenost zaradi težkega in nevarnega položaja, v katerem bi se znašel Egipt v primeru izbruha morebitne vojne med Italijo in Abesinijo. Egiptske simpatije veljajo seveda v prvi vrsti Abesiniji, toda ne smemo pozabiti, da je bil Egipt vedno v dobrih odnošajih tudi z Italijo in prav gotovo ne želi prizadeti italijanskih čustev, če se je temu na kak način le še mogoče izogniti. Egiptska na-'oga, da ohrani striktno nevtralnost med ibema spornima strankama, ne da hi pri "em vzbudil njih občutljivosti, ne bo pre-'eč lahka. Daši je italijanski vpliv v Egiptu velik, vendar ne smemo prezreti njegovih vezi z Abesinijo, saj so tudi verskega značaja.«
Okrožni zlet v Ločah pri Poljčanah
V Ločah je bil preteklo nedeljo četrti okrožni zlet Sokola dravinjskega okrožja, v katerem so povečini včlanjena mlada društva in čete. Upoštevajoč to gospodarsko krizo, moramo biti z uspehom, prav zadovoljni. Številčno bi bili kajpak v ugodnejših razmerah nastopajoči oddelki močnejši, denarno breme pa tako mnogim onemogoči sodelovanje. Pomanjkanje sredstev tu ni prazen izgovor.
Kljub temu je v celem ta dan nastopilo skupaj v 10 različnih točkah 244 sokolskih pripadnikov; prevladovala je deca. Res, da nekatere točke tohnično niso bile najboljše izvedene, kar pa je krivda predvsem tistih posameznikov, ki se niso udeležili predpoldanskih skušenj. Orodne telovadbe ni bilo. Ves, sicer čeden in pester nastop, je vodil okrožni načelnik br. Nardin iz Konjic s pomočjo vadi-
teljev in vaditeljice s. Pirjevčeve, Gurduško-ve, Uletove, Davidove, Fricove, Požegove, Jerebove in br. Hrovata ter domačega staroste in načelnika Solarja. Požrtvovalnim delavcem vse priznanje. Po nastopu je bila prosta zabava. Tu je zapel nekaj pesmi sokolski pevski odsek iz Poljčan. Obisk je bil prav lep in tako poleg moralnega menda tudi gmotni uspeh ni izostal. — kć.
Konstituiranje uprave Saveza SKJ. Na
zadnji seji uprave Saveza SKJ se je ta konstituirala sledeče: poleg 5 namestnikov staroste, načelnika in. načelnice ter njihovih namestnikov in predsednika prosvetnega odbora so posamezne funkcije razdeljene sledeče: tajnik br. dr. Mihajlo Gradojevič, blagajnik br. Momčilo Brano-vački, gospodar br. Branko živkovič, predsednik narodno-obrambnega odseka brat
Gjura Paunkovič. socialnega odseka brat. Staja Stajic, odseka za sokolske čete br. Gjura Brzakovič, poškodbenega fonda br. dr. Milorad Dragič, zdravniškega br. dr. Milorad Feliks, organizacijsko-pravnega br. dr. Ignjat Pavlas, gradbeno-umetniškega br. arh. Milivoj Smiljanič, podpornega br. Dragotin Živanovič, statističnega br. Verij Švajgar, prometnega inž. br. Radul Radulovič, odseka za zveze z inozemstvom brat dr. Mihajlo Gradojevič, odseka za sokolski * tisk br. Engelbert Gangl. častno razsodišče bratje dr. Ravnik, dr. Olip, dr. čipčič, dr. Mihajlovič. namestniki bratje Pešič, Ilič in Radikon.
Odhod Sokolov v Sofijo
Kačeluištvo Sokolske župe Ljubljana sporoča vsem bratom in sestram, da potujejo na zlet v Sofijo, da je odhod jutri v sredo ob 11 dopoldne s posebnim sokolskim vlakom. S tem vlakom bodo potovale tudi župe Dravske banovine in_ nekatere ostalih banovin. Zbor vseh udeležencev ljubljanske sokolske župe je ob pot tl na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Vožnja je četrtinska, zato naj vsak udeleženec kupi na vstopni postaji polovičen železniški vozni listek do Caribroda (državna meja) na podlagi železniške legitimacije, ki si jo mora vsakdo prej nabaviti v »vrbo izpolnitve. Legitimacija se dobi pri železniški blagajni in stane Din 5,— na podlagi društvenega potrdila, da potuje na zlet v Sofijo. Ta polovični listek velja tudi za brezplačen povratek s potrdilom udeležbo na zletu v Sofiji na imenovani legitimaciji. Odhod iz Sofije bo 15. t. in. ob 22, prihod v Ljubljano pa 16. t. m. ob 21.30. Vožnja se lahko prekine samo na povratku v Mladenove« za morebitni obisk Oplenca, ker velja vozna olajšava samo do vštetega 18. t. m. Vsa ostala navodila sled« v vlaku in v Sofiji.
Uspel nastop Sokola Ljubljana III
Naše marljivo Sokolsko društvo Ljubljana 1(1 je priredilo v nedeljo ob 16. na letnem telovadišču ob Tyr še vi cesti uspel javen nastop ob prav lepi udeležbi občinstva. Pri javni telovadbi je nastopilo 10 oddelkov in društvena konjenica. Vsi nastopajoči so se potrudili, zato uspeh ni izostal. Pri prireditvi je sodeloval močan društveni orkester pod vodstvom br. Šerbeea. Za lep uspeh gre vse priznanje br. načelniku in s. načelnici ter marljivemu vaditeljskemu zboru. Lepo_ uspela nastopa sta bila tudi v Zalogu in v Št. Vidu nad Ljubljano, o katerih bomo še poročali.
Radio
Torek, 9. julija.
Ljubljana: 12.00 Bratci veseli vsi, vesele narodne na ploščah; 12-45 poročila, vreme; 13.00 čas, obvestila; 13.15 radioorkester; 14.00 vreme, spored, borza; 18.00 Miki miška, sodelujejo Ju-t vanova in Gabrijelčičeva; 18.30 radioorkester za našo deco; 19.10 čas, poročila, vreme, spored, obvestila; 19.30 nacionalna ura; 20.00 orgije in plošče; 21.30 čas, sporočila, spored; 22.00 Napevi iz daljnih dežel, radioorkester; 22.30 angleške plošče. Konec ob 23. uri.
Zagreb: 19.10 kulturne vesli; 20.00 recitacije; 20.15 operetna glasba; 21-45 recitacija; 22.00 čas, poročita.
Beograd: 20.00 Simfonični koncert orkestra kraljeve garde; 22.00 čas, poročila; 22.20 vojaška godba.
Tuje (»staje.
Berlin: 23.00 pester vokalni in orkestralni koncert, Beromünster: 21.10 hišna glasba iz 18. stoletja, Bratislava: 22.45 plošče, Breshui: 22.30 pester koncert, Brno: 18.20 plošče, Dentschland-sender: 20.18 koncert plesne in zabavne glasbe, Frankfurt: 24.00 komorna glasba, Hamburg:
21.00	plesni o rek ste r, Huizen:	22.30 plošče,
Leipzig 20.10 Tonijeva taktika, zvočna igra, Luxemburg:	22.30 orkestralni koncert belgijske
glasbe. Trst: 20.40 Paganini, Lebarjeva opereta, München: 20.10 Gospa z morja, Ibsenova drama, Paris: 22.00 Pbi ure za mlado Francozinjo, Praga: 22.30 plošče, Rim: 21.30 koncert tnando-linističnega orkestra, Strasbourg: 20.30 Lirični večer, Stuttgart: 22.30 pestra glasba, Varšava: 23.05 orkestralni koncert, Dunaj: 23.30 barska godba, 00.30 Pri letošnjem, Šramel koncert.
Horiul
Prapor podmladkarjev JS. Dne 28. junija je bila ob 3. uri popoldne na tukajšnjem šolskem dvorišču lepa in prisrčna slovesnost. Naš PJS je razvil svoj prapor. Razvitju in blagoslovitvi prapora so prisostvovali vsi predstavniki tuk. oblasti, društev, vsa šolska mladina s starši in mnogo domačinov. Bilo je tudi učiteljstvo z Brezij, Polhovgradca in št. Jošta (s šolsko mladino). Pohvalno je treba» omeniti, da je bilo zastopanih mnogo narodnih noš, domači gasilci in gasilci z Vrzdenca. Ves prostor je nudil najpestrejšo sliko. Na steni je bila lepo okrašena slika Nj. Vel. kralja Petra II. s trobojnicami, oder pa je bil pokrit s srbskimi preprogami in zelenjem. Blagoslovitev prapora je izvršil tukajšnji katehet in župnik g. Nastran, ki je z vzpodbudnimi besedami poveličeval morje in domovino. Namestnica kumice gdč. Muhova je pripela na prapor krasen trak, nakar je namestnik kuma in tuk. poverjenik JS g. Eržen izročil mlademu praporščaku učencu Vrhovcu prapor. Praporščak je prapor poljubil ter obljubil, da bo prapor čuval z vsemi močmi ter vzkliknil »Čuvajmo naše morje!« šolska mladina je nato zapela himno PJS in Bože pravde. Sledil je mimohod in pozdrav novemu praporu, nakar se je razvila povorka vseh narodnih noš, gasilcev, podmladkarjev, šolske mladine z novo zastavo na čelu, v dvorano »Gasilskega doma«. Tu se je vršila mladinska akademija, ki je lepo uspela. Občani so bili s slovesnostjo zadovoljni in niso štedili z odobravanjem. S praporom namerava PJS jeseni v Ljubljano na kongres JS.
Kat le z Gospodarskim svetom?
Pod, gornjim naslovom priobčuje v »Jugoslovanskem Lloydu« Ivan Malinar vsega upoštevanja vredni članek, iz katerega posnemamo:
Tako zvana čista politika je pri nas vedno ovirala delo na ekonomsko-soeialnih področjih držaVega in narodnega življenja. Ta grenka izkušnja iz preteklosti in mnogi sedanji pojavi, nas opravičeno navdajajo z bojaznijo, da bi se moglo dogajati isto tudi v bodoče. To nas sili, da zopet načnemo vprašanje o tem, kako bi se izognili temu škodljivemu delovanju takozvane čiste politike na reševanje ekonomsko-soeialnih vprašanj, ki ne prenesejo več odlaganja.
V	današnji naši ustavi od 1931. leta, torej v vrhovnem zakonu kraljevine Jugoslavije, na katerega se naslanja tudi deklaracija kraljeve vlade, je v čl. 24. odrejena ustanovitev Gospodarskega sveta kot »nasvetovalnega telesa v gospodarskih in socialnih vprašanjih, ki naj na zahtevo kraljeve vlade ali narodnega predstavništva izdaja svoja strokovna naziranja.« V skladu s to odredbo ustave o osnovanju Gospodarskega sveta, katero je ves narod z zadovoljstvom pozdravil in odobril, se pravi v prestolnem govoru, s katerim je bilo 1. 1931. otvorjeno narodno predstavništvo: »Kraljevska vlada in Narodno predstavništvo se bosta posluževali pri sprejemanju gospodarskih zakonov strokovnega mnenja Gospodarskega sveta, ki naj združi glavne predstavnike vseh vej našega gospodarskega življenja. Oživlje-nje Gospodarskega sveta bo ena prvih nalog našega zakonodajnega dela.«
Na to željo Blagopokojnega kralja, izraženo v prestolnem govoru, je odgovorilo Narodno predstavništvo v svoji adresi tole: »Narodno predstavništvo prav posebno pozdravlja in pričakuje ustanovitev Gospodarskega sveta, katero naj združi glavne predstavnike vseh vej našega gospodarskega življenja pri koristnem delu dajanja strokovnega mišljenja^ kraljevski vladi in narodnemu predstavništvu.«
V	skladu s tem je leta 1932. takratna vlada izdelala zakonski predlog o Gospodarskem svetu, in ga predložila Narodni skupščini. Takoj pri prvih sejah Narodne skupščine, se je o tem zakonu razpravljalo in bil je 12. februarja 1932 soglasno in z odobravanjem sprejet. Prav tako z odobravanjem in soglasno je ta zakon sprejel 25. februarja 1932 tudi senat.
Predno so plenumi Narodne skupščine in senata razpravljali o tem zakonu, so posebni odbori predložili svoja poročila, v katerih se utemeljuje silno velika važnost in potreba Gospodarskega: sveta. V teh poročilih se v glavnem pravi:
»V vseh parlamentarnih državah z diferenciranim gospodarskim in socialnim življenjem se občuti potreba, da se poleg dela narodnega predstavništva osnuje neki organ, ki bi se konzultativno v gospodarskih in socialnih vprašanjih po svojem posebnem sestavu iz vrst gospodarskih, socialnih in ekonomskih mogel baviti s proučevanjem in svetovanjem v teh vprašanjih.«
Za tem se za to trditev navajajo primeri iz Nemčije, Češkoslovaške, Italije, Poljske in Francoske, potem se pa nadaljuje:
»V našem zakonu o Gospodarskem svetu so izkoriščene izkušnje držav, ki so zgoraj navedene.-
Za naše razmere je lahko merodajen primer
Francoske, kjer se v utemeljitvi predloga za definitivni zakon o Gospodarskem svetu podčrtava, da je ta svet s svojim sodelovanjem znatno pomagal pri prebolevanju težke ekonomske krize leta 1926.
Francoski načrt zakona postavlja gospodarski svet pod predsedstvo ministrskega predsednika, ki tudi imenuje vse člane sveta. Naš zakonski projekt pa zamišlja Gospodarski svet povsem oddeljeno od vlade, Njegove člane imenuje Nj. Vel. kralj.
Projekt je prilagođen povsem našim današnjim razmeram in potrebam in jamči Gospodarskemu svetu popolno neodvisnost pri njegovih odločitvah:
Pri debati o sprejemu tega projekta so govorili številni narodni poslanci in senatorji in vsi so soglasno podčrtavali ne samo neobhod-no potrebo, temveč tudi to, da mora do ustanovitve Gospodarskega sveta priti čim preje. Pri tem so nanizali stotine dokazov iz zakonodajnega in praktičnega gospodarskega življenja, ki imperativno zahtevajo, da se gospodarski svet čim preje osnuje in prične s svojim svetovalnim delovanjem, V našem parlamentarnem življenju še nikdar ni bila zabeleženo tako soglasje med parlamentarci in vso narodno javnostjo. Pri nas se še ni nikdar nobeni instituciji pripisovala taka važnost in se že v naprej tako poveličevala, kakor Gospodarski svet.
Ob tej priliki je senator Jovo Banjanin med ostalim dejal: »Vsa naša javnost in posebno vse naše gospodarstvo je pozdravilo z velikim zadovoljstvom sprejem zakona o Gospodarskem svetu. Jaz sem prepričan, da mora prav v tem času težke gospodarske depresije Gospodarski svet izvršiti veliko nalogo.
Gospodarske korporacije iz vse Jugoslavije so imele že celo vrsto kongresov, enkrat v enem, enkrat v drugem našem večjem mestu. Na teh kongresih gospodarstvenikov se je moglo videti, da ti ljudje tudi kadar so se posvetovali v dobi največje strankarske in politične vzburkanosti, da so ti ljudje ohranili višino svojega dostojanstva in razumevanja o celotnosti države in interesih celokupnega gospodarstva. Da bi se v tem času znala naša politika učiti od gospodarstvenika, pa bi bilo v tej državi mnogo manj zla, nesreč in pretresov, kakor jih je bilo.
Zakon o Gospodarskem svetu je bil objavljen v »Službenih Novinah« dne 25. marca 1932 in je še isti dan stopil v veljavo.
V § 19. tega zakona, se določa: »Najkasneje tri mesece po veljavnosti tega zakona, bo predsednik ministrskega sveta pozval člane Gospodarskega sveta na prvo zasedanje«, a v §11. istega zakona se določa: »Gospodarski svet se sestaja na redno zasedanje 1. oktobra vsakega leta.« Ker je zakon o gospodarskem svetu stopil v veljavo dne 25. marca 1932, bi se moral sestati na prvo zasedanje 25. junija. Toda Gospodarski svet se ni sestal vse do danes, ker vse do danes sploh še ni bil imenovan.
Gospodarske komore, organizacije, ankete in konference, so porabile dosedaj vsako priliko, da iznesejo vse to, kar smo mi tukaj navedli in da zahtevajo končno imenovanje in sklicanje gospodarskega sveta. Na številnih sestankih komor in gospodarskih korporacij, je bilo iznešeno veliko število nujnih in življenjskih vprašanj za naše gospodarstvo, poleg tega pa je bilo pokäzano na številne ne-
dostatke in pogreške, ki so bile storjene pri dosedanjem reševanju tega vprašanja. Zaradi tega se popolnoma strinjamo s trditvijo senatorja Banjanina, ki je dejal, da bi bilo v naši državi mnogo manj zla, nesreč in pretresov, če bi ae naša politika znala učiti od našega gospodarstva.
Če se gospodarski svet ni sklical v z zakonom določenem roku, potem ima z ozirom na današnje težke gospodarske razmere in ko se približujemo že skoro četrtemu zakonitemu terminu za- sklicanje, vsa naša javnost vso pravico, da končno zahteva sklicanje gospodarskega sveta.
In končno — jasno izražena želja prestolnega govora, odločitve narodnega predstavništva, državni zakon in volja naroda se mora spoštovati in izvrševati.
Gospodarske vesti
— Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. julija t. 1. ponudbe glede dobave 30.000 kg ovsa. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 23. julija ponudbe glede dobave pločevine, ventilov, termometrov, dinamometrov, nafta-svetilk in bencinskih svetilk; do 24. julija glede dobave orodja, cirkularnih žag; dne 25. julija glede dobave sukanca; dne 26. julija pa glede dobave krp, paste za čiščenje kovin, smirka, ete-arinskih sveč, glicerina, loja, kaustične sode, bencina, petroleja, strojnega olja, kompresor-skega olja, konsistentne masti ter bombaža za čiščenje. — Komanda pomorskega zrakoplovstva Divulje sprejema do 29. julija ponudbe glede dobave svinčenih akumulatorjev. — Hidrografski urad mornarice v Splitu sprejema do 20. julija ponudbo glede dobave tiskarskega papirja. (Predmetni oglasi z natančnimi podatki so v pisarni TOI v Ljubljani interesentov na vpogled.)
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. julija t. 1. ponudbe glede dobave ozalid papirja, skicirnega papirja itd., 1000 kg pralne sode, raznega kovinskega materijala, valjčnih verig in ognjevarne barve.
Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 25. julija ponudbe glede dobave 500 škatelj spojk, 10 kg pečatnega voska, 5000 pol indigo papirja, ,120 steklenic črnila, 200 kg motvoza, 20 steklenic tuša, 2000 kg papirja, 500 kom. mila, 50 škatelj paste za čiščenje. Minerska komanda Kumbor sprejema do 3. avgusta ponudbe glede dobave električnih ventilatorjev. (Predmetni oglasi z natančnimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 20. julija glede dobave nogavic, platna, rjuh, prevlek za blazine, perila; dne 23. julija glede dobave medicinskih stekel in posode; dne 25. julija glede dobave vreč, zdravniških in bolniških plaščev; dne 27. julija glede dobave raznih zdravil in kemikalij; dne 30. julija glede dobave vate, gaze, obvezilnega materijala; dne 3. avgusta glede dobave plutovinastih zamaškov, motvoza, ampul; dne 6. avgusta glede dobave gumiranega platna, guta-perče; dne 8. avgusta glede dobave raznih zdravil; dne 10. avgusta glede dobave platna; dne 13. avgusta glede dobave raznih kemikalij; dne 14. avgusta glede dobave stolov in miz; dne 16. avgusta glede dobave desinfekcijskih sredstev, mila in olja za mazanje poda; dne 20. avgusta glede dobave Jormalinskih aparatov, gumijastih blazin, gumijastih termoforov; dne 21. avgusta glede dobave papirja za praške; dne 23. avgusta glede dobave usnjatih copat; dne 24. avgusta grede dobave emajlirane posode, krožnikov, jedilnega orodja; dne 27. avgusta pa glede dobave klozetnega papirja. (Predmetni pogoji so na vpogled pri upravi tega skladišča.)
Borzna poročila
DEVIZE.
Ljubljana, 8. julija (S primo Nar. banke) Amsterdam 2963 86, 2978-46, Berlin 175205 1765-93, Bruselj 733-82, 73888, Curih 1424-22 1431-29, London 214-83, 2)6-89, Newyork 4308 24. 4344-55, Pariz 287-96, 28940, Praga 181-48 182-58, Trst 359-49, 362-57, Varšava
Curih, 8. julija. Beograd 7-—, Pariz 20-22 London 1513, Newyork 305-52, Bruselj 51-55 Mi lan 25-2625, Madrid 4P90, Amsterdam 20810. Berlin 123-20, Dunaj 57-60, Stockholm 78 —. Oslo 76-—, Kopenhagen 67-50, Praga 12-75, Var šava 57-80, Atene 2-90, Carigrad 2 475, Bukare sta 2-50, Helsingfors 6-67, Buenos-Aires 0-805
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana, 8. julija. Inv. p os. 1921 80—, 81-50 7%'Bler 77 —, 78 —, 8% Bier 67-—, 67-50, Obv bip. banke 1927 73—, 74-—, Agr. obv. 1921 45—, 46-—, beglücke obv. 63-—, 64-—, obv štab. pos. 1931 79-—, 81-—.
Zagreb, 8. julija. 7% inv. pos. 80—82, Vojn; škoda 372 r, julij, avgust, september, oktober 370 r, 4% agr. obv. 45-50—47, 7% Bler. pos 66-87—67—66-87, 8% Bler. pos. 77 n, 7% pos hip. banke 74—74-50—74-—, 6% beglücke obv 63—64. Agr. priv. banka 230 n, Dunaj—Zagreb klir. 874-50—884-50—879 50, Dunaj—Beograd klir. 883—873, Grčija—Zagreb klir. 36-15—36-85 —36-50, Grčija—Beograd klir. 36-60-35-90, Priv klir. Lomi.—Zagreb 232-70-23V30-233 50, Priv klir. Lond.—Beograd 234-30—232-70, Priv. klir Madrid—Zagreb 605 r. Priv. klir. Madrid—Beo-, grad 605 pon, Trboveljska 90—98, Šećer Osijek 140—155, 7% slab. pos. v Parizu —.
Beograd, 8. julija. 7% drž. inv. pos. 82-50. 81-50 (82-50—82), 4% agrar. obv. 47-50, 47 (47). 6% beglücke obv. 65-50, 65 (65-75—65-50), Vojna škoda prompt 373, 371 (374—370). ultimo julij zalil j. (370), 7% Bler. 67-50, 07 (67-25). Agr. priv. banka 233, 231 (234-232-50).
BLAGO.
Ljubljana, 8. julija. Koruza: franko vagon bačka postaja 78-—, 80-—, franko vagon banat ska postaja 76-—, 78-—, einkvanlin franko va gon bačka pos. 110—112-50. Oves: franko vagoi slavonska postaja 100-—, 102-—, Pšenica: franki vagon bačka postaja 117-50, 120-—, feo. vagon banatska postaja 115—117-50, moka:	pse
nična Og, banatska postaja 195 —, 205-—, pše nična Og, bačka postaja 190 —, 200-—, pšenična 2, bačka postaja 170 —, ISO-—, pšenična 5, bač ka postaja 150-—. 160-—, otrobi: pšenični, fran ko vagon bačka postaja 100-—, 105-—.
Koruza: julij 11T8—13 do 11-16—18, avgust 11-14—06 do 11-10—11—12, maj 10‘70—74 do 10'70—71.
Novi Sad, 8. julija. Vse je neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena, promet srednji.
MALS OGLAS!
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo slnžbe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stanc petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. - Mali oglasi s» plačljivi takoj pri naročilu.
DO DIN 5000-- MESEČNO lahko vsak zasluži! Pišite na upravo »Glasa naroda« pod »Novo«
MAJHNO POSESTVO v ljubljanski okolici (go renjska stran) je zaradi odselitve zelo ugodno naprodaj. Posestvo ima najlepšo lego ob vodi. je gosposko urejeno in je zlasti primerno za letovišče. Ponudbe pod »Mirni dom« na upra vo »Glasa Naroda«.
V KOPALIŠČU SK Ilirija imate vedno na razpolago maserja-pedikerja. Cene solidne. Priporoča se najvljudneje Palek Alojz.
€mff Vacfoek:	68
Kri ne klile po mašlevanm...
4.
Gospod Astenburg se je spet in spet bavil s tem strašnim odkritjem in začutil je nekaj presenetljivega. Uvidel je, da se pridružuje, sicer z odporom, toda neodoljivo, Letzu, vsaj v nekih točkah. Ko je pred njim branil sina, je govoril iz njega Nemec in pravnik, pomnožen z očetom. Zdaj v zatišju, ko ni bilo treba braniti tega dečka pred nekim drugim, je videl, da ga mora braniti sam pred seboj.
To je bilo strašno, neverjetno, pretresljivo poročilo! Karkoli se je navedlo v opravičenje tega dejanja, so bilo prav za prav samo revne, olajšujoče okolnosti. Bernarda so zapeljale tisočere nade, besede njegovih učiteljev, ko mu je bilo šest let, ozračje rodbine, časopisi in literatura, vojaški tovariši in smrad smodnika in krvi seveda predvsem; toda v svoji tihi sobi s pečjo iz majolike, s polico, kjer je stal vezan državni zakonik, Meyer jev konverzacij ski slovar, poročna slika njegova in njegove žene ter slika Bernardova, ko mu je bilo devet let, tista slika, na kateri ima tak otrok tako naivne, velike in lepe oči — si je Filip Astenburg zaman prizadeval, da bi razumel silo teh zapeljav tako, da bi mogel pokimati. Tudi domoljubje to ni moglo biti samo po sebi.
Nekaj takega! Lahko si je bilo misliti, da zmore to mesar. Ali izpuščen kaznjenec ali pa degeneriran sin alkoholika. Toda Bernard! Bernard s temi naivnimi očmi... To, da se je v tem otroku s temi očmi predramil tak divjak, ki je malone pil človeško kri, je bilo strašno. Kakor da bi se kar na lepem zrušila
hiša, ki je bil človek o njej trdno ko skala prepričan, da je. večna.
V vsakem dobrem učbeniku psihijatrije najdeš, da prihaja otrok v življenje čist v tem smislu, da nima pojma o dobrem in zlu, da ni niti nad tema pojmoma, niti pod njima, temveč samo zraven njih. Da živi po svojih nagonih, v katere odrasli šele z močnim in metodičnim pritiskom, z uporabo poezije, vere in zgleda vlagajo iz ozira na družbo neko disciplino. Vsakemu otroku je vrojena določena inteligenca, toda nobenemu ni vrojena niti nravnost tako, kot jo potrebujejo odrasli, da more družba uspevati ali se vsaj vzdržati, šele z vzgojo pride otrok pod skobelj — tu se nekaj oskoblja, tam nekaj prida in prikleji, važen kos, ki je manjkal, in če se zanesemo na delovanje enega najmočnejših človeških nagonov, nagona k posnemanju, je stvar v celoti rešena. In ta steznik s človekom sčasoma tako'zraste, da ga ni mogoče ločiti od njegovega životinjskega bistva. V primerih, če se steznik ne zraste dobro, se uporabljajo poslednja sredstva; takega slabo zategnjenega otroka proglasijo, ko se razvije v resničnega človeka, za odklon, za nadlogo ali izvržek. Pošljejo ga — po okolnostih — v zdravilišča, to je k zdravnikom ali pa k jetniškim paznikom. V najhujših primerih ga ubijejo, z nekim pompom, toda hladnokrvno, zakaj družbi ne ostaja nič drugega. Gospod Astenburg se je zmerom strinjal s temi izločujočimi čini. V prvih letih, ko je silneje okušal svojo inteligenco, je delal tako živo, pozneje bolj vnemamo, toda zmerom z neumornim prepričanjem, da je to prav in neizogibno.
In zdaj je moral nenadno priznati, da bi moral biti tudi njegov sin, za Boga, njegov otrok po pravu izročen pravičnosti!
Gospod Astenburg je dolgo potreboval, preden je vse to sploh verjel. Toda kako je bilo vraga mogoče, da bi njegov otrok rjovel v svoji duši kakor Kanibal? če rjove revščina, ki se ji z moderno besedo pravi pro-
letarijat, je to še razumljivo z ozirom na to, da pri takih otrocih ni bilo dovolj mavca za steznik. Toda njegov otrok! Bernard, ki so ga vzgajali v najugodnejših okolnostih in najboljših tradicijah!
Ves ta primer je bil, kakor če se v transu sproži avtomatična pištola. In tista sila, ki je stisnila petelinček na pištoli, je bilo domoljubje. Gospod Astenburg je veroval v domovino mnogo bolj kot v Boga in v moralo. Right or wrong — my country. Domoljubje je bilo v njem najbolj od vsega in najprirod-neje vkoieninjeno. To je bilo nekaj nerazumljivega. Deloma mu je pravil razum, da je to malenkostno, morda celo smešno tako, kakor to razume in čuti Toda navzlic temu se je s slastjo temu predajal: Da. ljubezen in domovina; v obeh primerih se gre v boj s plapolajočimi prapori. Kaj vse se skriva pod temi prapori! Gospod Astenburg je bil zelo skeptičen in zelo kritičen do domoljubja, na primer češkega. To je bil po njegovem mnenju gol nesmisel. To vendar ne more trajati dolgo. Nemčija se privali ter poliže tole tukaj kakor packo s čistega papirja. Ti ljudje bi vendar morali razumeti, da se je treba prosto-vojno spojiti z Nemci. Sposobni so dovolj in. če bi le govorili nemški, bi se prav nič ne razlikovali od Nemcev.
Toda nemško domoljubje! To je bilo vendar nekaj čisto drugega! Stoletja traja vojna med Nemci in Slovani, od časa do časa gonijo drug drugega kakor divjad in Bernard je pri tem ustrelil kar tri komade. Tu se je ravno začel pridržek gospoda Asten-burga. Izdelati načrt za umoritev ne treh komadov, ampak treh milijonov, to bi bilo prav. Toda izvršitev, ta se mora prepustiti drugim rokam. Gospoc Astenburg je odobraval, da so bili ti ljudje v krvoločnem nastroju. Ampak tole lokanje krvi v lastni rodbini, to je bila strašna stvar.
Nalstarelše drevo na svetu
Pred tremi, petimi ali morda celo desetimi tisoči leti je v okraju Oaksaka v Mehiki, kjer zdaj stoji vas Santa Maria del Tule, v razsušenih tleh vzklilo cipresovo semensko zrno, ki se je pozneje razraslo v orjaka rastlinskega kraljestva. Vsaka živa stvar ima svojo določeno dobo, El Tula pa, kakor se lo drevo imenuje, je preživel vse dobe, preživel je vse veke, civilizacije, revolucije in prevrate in je danes, kakor vse kaže, najstarejši živa stvar na avetu. Vendar pa nihče natančno ne pozna starosti El Tula, čeprav se pojavljajo leto za letom strokovnjaki, ki skušajo določiti njegovo starost in prihajajo vsak s svojimi novimi številkami.
To orjaško drevo je metuzalem vse zemeljske cvetane. Njegovo zdravje je popolno. Njegovo orjaško deblo meri pri tleh 30 m v obsegu. Kolikor je znano, ni še noben organizem dosegel takšne debelosti, ki ni v nobenem pravem razmerju z višino 45 m, ki jo doseza drevje v zmernem pasu.
El Tule meče senco, ki meri 700 m2, ko solnce stoji na zenitu. Pod njegovimi košatimi vejami bi se mogla skriti mala vojska. Pripovedujejo in zdi se, da po pravici, da je tam taboril s svojo vojsko veliki Ferdinand Cortez na svojem pohodu v Honduras.
El Tule vživa do dandanes globoko pobožno češčenje Indijancev. Dvakrat na leto romajo k njemu in opravljajo pod njim slavnosti, ki so združene z godbo in plesom. Katoliški duhovniki so pred par sto leti spoznali moč tega Ee-ščenja in st drevo prilastili za svojo cerkev. V senci El Tula so zgradili misijonsko postajo in posvetili tamošnja tla. Vsakoletni indijanski ples okoli drevesa, se je izpremenil v cerkveni obred.
El Tule pa je bil staro in spoštovano drevo že davno pred prihodom katoliških misionar-jev in samo to spoštovanje je zadržalo španske vandale, da niso drevesa uničili in ga razsekali za drva. Saj je bilo nevarno že, čo je kdo vrezal svoje ime v njegovo skorjo. To je bilo prav takšno svetoskrunstvo, kakor če bi ga zarezal v lesenega malika.
Pri primitivnih indijanskih rodovih Oaksaka je čaščenje tega svetega drevesa temelj njih vere. Takšno čaščenje se je v Mehiki ohranilo do današnjega dne, čeprav sloji večina svetih dreves tik svetišč katoliške cerkve.
El Tule se nahaja v bližini tako važnih razvalin, kakor sta Mitla in Monte Alban. Ta okolnost izpričuje, da ta orjak ni ušel pozornosti staroveških prebivalcev Mehike. Rastel je ob veliki oe:-’H med Monte Albanom in Milio. Na Monte Albami je kraljevska grobnica, ki se po
svojem velikem obsegu meri s slavno Tuten-kamenovo grobnico v Egiptu. V Mitli so krasne freske in sohe ter cela vrsta kraljevskih grobov.
Na prvi pogled bi se vsakomur zdelo, da je določitev starosti svetega drevesa El Tule za sodobno vedo povsem lahka naloga, ker je razmeroma lahko določiti starost prastarih kalifor-niskih ceder in Douglasovih jelk po letnicah na prerezu. Vendar pa je debelski prerez tropskega drevesa nekaj čisto drugega. V toplih in vlažnih krajih drevje tako hitro raste, da so znani primeri, ko je drevo dovršilo eno vegetacijsko letnico v mesecu dni. Ko bi kdo pri svetem drevesu El Tule napravil skozi deblo vodoravni prerez z namenom, da sešteje letnice in iz tega določi drevesu starost, bi dospel do zelo varljivega zaključka, ker bi s tem štetjem prišel skoraj do geološke periode. Tudi nimamo nikakih dokazov, da so imeli ti kraji pred dva-tisoč leti enako podnebje kakor dandanes. Čisto mogoče je, da sta se v enem letu napravili dve letnici, v drugem pa cel ducat. Vrhutega so postajale letnice, čim bolj se je drevo staralo, tem drobnejše in drobnejše. V poslednjih stoletjih so vse El Tulove letnice skoraj mikroskopsko majhne.
Skrivnost mladostnega zelenja in svežega izgleda svetega drevesa El Tule, tudi ob času dolge suše, se je pred kratkim razodela, ko se je ugotovilo, da so spodnje plasti tal okoli vasi Santa Maria de Tule namočene s talno vodo, katere odtok je Rio Grande del Tule a svojimi pritoki. Tla, ki se je v njih El Tule vkoreničil, so bila nanešena po tokovih teh rečic.
Kakšne globoke premene so se zgodile na zemlji od tedaj, ko je El Tule vzklil iz zemlje! Čeprav je potres uničil mesta v njegovi okolici, čeprav so 'strele udarjale v drevje iri hiše, čeprav so pod mečem in boleznimi ginili celi rodovi, čarobnemu drevesu El Tule se ni zgodilo nič, ostalo je celo, zdravo, sveže in zeleno do današnjih dni.
Hudičeva brv
V »Jutru« se dr. L. prav hvalevredno zavzema za ohranitev pristnih domačih imen ter opozarja na nepravilnost pisanja »Hudičeva brv« za romantično brv, ki v Škofji Loki pelje po skalah iz mesta čez penečo se Poljanščico v Puštal. Hudičeva brv je res iz nemške romantike popolnoma neutemeljeno posneto ime in znamenje našega hlapčevskega rešpekta pred vsem, kar je nemškega. Ljudstvo sedaj to res lepo in
Prva parada- pred novim češkoslovaškim vojnim ministrom
V spomin na . bitko pri Zborovu v juliju 1917 je češkoslovaška armada priredila velike vojaške svečanosti. Prvenstvo svečanosti je pripadlo 101. brigadi Jan Žižka s Trocnova. Pri paradi je bil v, svojstvu vojnega ministra navzoč general Machnik.
Grad Wartholz, bodoča rezidenca Habsburgovcev Kakor poročajo dobro informirani dunajski krogi, si je Habsburška družina izbrala za svoje bivališče grad Wartholz v bližini Reidenau-a.
slikovito brv, od koder je najlepši pogled na pitoreskno Škofjo Loko, imenuje Pu-štalsko brv, ker pelje v sosednji Puštal, vendar pa-tudi to ime ni staro in tudi ne značilno za to brv. V starih urbarjih Loškega gospostva nosi ta brv popolnoma nazorno in značilno ime »Kriva brv«. Mlin ob brvi, ki je bil grajski, se namreč v urbarjih vedno imenuje »an der krumpen Brucken«, našel sem pa že tudi slovensko oznako »per kriu Beru«, že v svojih »Izpre-hodih po Loškem gospostvu«, ki sem jih imel v radiju, sem opozarjal na to ime, naj bi ga spet rabili, saj bi tudi »Puštal« lahko prevedli v pravilno »Gradišče«. S štalami namreč, kar sem že mnogokrat napisal in opozarjal, nimajo Burgstalli prav ničesar opraviti, čeprav tako pišejo celo nekateri naši zgodovinarji. Burgstallov imamo celo v Sloveniji več in tudi v Ljubljani (Burg-stallergasse je namreč vedno bilo Gradišče), poleg same škofje Loke pa celo dva, nam-
reč ob vhodu v Poljansko in prav tako ob vhodu v Selško dolino. TU so bile za obrambo mesta in ravnine že v prastarih časih potrebne utrdbe, ki so se latinsko imenovale »castellum« in' so jim pozneje-Nemei po tem imenu dali napol nemško in napol latinsko ime »Burgstall«, ki Jih je vse polno zlasti po Nemčiji.
Kriva brv je v resnici kriva, saj se z mestnega -brega Poljanščice v kotih spenja od skale do skale najprej na desno, nato pa na levo pa puštalski breg Poljanščice, zato se pa oprimimo tega pravega in tudi nazornega slovenskega imena. A. G,
Zadeva časti vseh Jugoslovanov so rojaki v sužnosti! Ščitimo svojo nacionalno čast ter pristopajmo k Braniboru!
Pester pogled na angleške letalske Skatirilje	' ?... v V ' l-*
Na letališču v Mildenhallu je defiliralo na stotine angleških vojnih letal - pfecteangle-
škim kraljem.	c

I
Umrl jo naš zaslužni uradnik, gospod
Ing. Ivo Ivanovič
vodja študijskega oddelka rudnika Trbovlje
Pogreb pokojnika bo v torek, 9. t. m., v Leobnu v Avstriji.
Družba in njeni uslužbenci ohranijo zaslužnega pokojnika irt dragega tovariša v trajnem spominu.
TRBOVLJE, LJUBLJANA, 5. julija 1935.
Trboveljska premogokopna družba

ÜÜ1
l«S
mmmmm


Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik Ü. Mihalek. vsi v LjaMjaiii.