Po posti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 , - „ Četrt „ , 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, -„ «etrt „ B 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izvzerasi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 46. V Ljubljani, v ponedeljek 26. februvarja 1900. Letnik XXVIII. Državni zbor. Dunaj, 24. febr. Na pesku. Stokrat in v raznih oblikah čujejo poslanci, osobito slovenski, prošnje, želje in zahteve, naj bi državni zbor vendar pričel delovati in reševati nujna vprašanja, ki so se zadnja leta nagromadila v raznih odsekih. A z druge strani zopet dohajajo nasveti, naj slovenski poslanci brez vseh ozirov podpirajo češke poslance v opoziciji in, če treba, v odločni obstrukciji. Tako se križajo mnenja in sodbe o razmerah v poslanski zbornici. Kaj naj store poslanci? Edino to, kar more koristiti v prvi vrsti slovensko-hrvat-skemu narodu. In to morejo doseči, ako se poležejo viharji, pomirijo razpaljene strasti, ublažijo velika nasprotja. To je stališče vseh poslancev, ki so združeni v »Slovanski kr-ščansko-narodni zvezi«. Že včeraj je poka zalo glasovanje, da naša »Zveza« ne bode podpirala obstrukcije, ki bi utegnila razbiti parlament in pripraviti pot absolutizmu, neomejeni vladi nam povsod nasprotne in sovražne birokracije. Jasno pa je tudi vsakemu, da imajo slo-vensko-hrvatski in rusinski poslanci moralno oporo edino le v zvezi s klubi na desnici, ki v svojih programih priznavajo in nagla-šajo narodno ravnopravnost in zdravo socijalno reformo na gospodarskem in socijalno-političnem polju. Iz tega pa izhaja logična posledica, da morajo naši poslanci v tesni zvezi z dosedanjo desnico previdno, a odločno vplivati na one kroge, ki le v obstrukciji iščejo izhod iz sedanjih zamotanih in nejasnih razmer. In to so v prvi vrsti češki poslanci, katerih taktiko — seveda iz popolnoma drugih namenov — zadnji čas podpirajo socijalni demokratje in nemški ra-dikalci. Javna tajnost pa je, da sta v češkem klubu dva skoraj enako močna nasprotna si toka. Levo krilo brez ozira na ostalo desnico sili v obstrukcijo, dokler ne izbriše madeža za češki narod z dne 17. obtobra mi-nolega leta. Desno krilo, na katerem so malone vsi vplivnejši češki poslanci, hoče z odločno opozicijo ali defenzivo nasproti vladi in nemški levici braniti svoje postojanke ter dobiti časa za premirje. Ti očitajo vladi, da je prerano sklicala državni zbor in s tem pretrgala spravna pogajanja, ki so bila v teku in bi utegnila imeti vsaj nekaj povoljnih vspehov. Slutili so dobro, da bodo nemški nacijonalci in socijalni demokratje v živem pepelu zanetili nov požar in onemogočili vsako spravo. Res je sicer, da je vlada navezana na koledar in potrebuje ustavnega dovoljenja za vojaške novince. A na to bi moralo misliti že Wittekovo mini-sterstvo. Tako pa je državna ladija zopet obtičala v pesku. Vendar pa je še upanje, da se posreči spraviti brod v plovno vodo. Vlada, Poljaki, osobito pa češki veleposestniki v dogovoru s »blovansko krščansko na-rodno zvezo« se trudijo, da rešijo parlamen* tarno ladijo preko pečin in vrtincev. Koliba. Poslanec Wolf še vedno ni pozabil dijaških let in veselih večerov, ko je v kolibah proslavljal mater Germanijo ter navduševal svoje tovariše za nemško idejo. Tudi poslanska zbornica mu je »koliba«, koder smejo zastopniki ljudstva kakor vrtoglavi ponočnjaki razgrajati in preobračati kozolce. In v petek je bila zbornica v istim koliba, beznica škandalov, katere so uganjali nemški nacijonalci s socijalnimi demokrati in nekaterimi antisemiti ter nemškimi liberalci. Dogodki sicer niso bili tako siloviti, kakor v novembru leta 1897, pač pa nič manj sramotni za avstrijski parlament. Popolna dekadenca, apatija in resignacija! »čemu nam treba še te kolibe?«, kričal je s polnim glasom soc.jalni demokrat Daszynski v zbornici. Da, socijalnim demokratom ni do dela, ampak do krika in propada družabnega reda. In Schonerer s svojimi tovariši bi danes raje nego jutri razbil avstrijski parlament ter hodil razgrajat v Berolin. Premogarski štrajk. Jako nesrečno uro je imel v petek novi poljedelski minister baron Giovanelli. Nje- gova izjava glede premogarskega štrajka gotovo ni prišla iz njegovega peresa ampak iz krogov one birokracije, ki je še vedno za dve človeški dobi v starih nazorih in predsodkih. Prepričani smo, da ta izjava, katero so narekavali edinole oziri na veliko industrijo in kapital, ne soglaša z nazori mini-sterskega predsednika, h. vse izjave odmeva le dvornih svetnikov znani: non possumus. In t) je vzbudilo v zbornici nepopisno ogorčenost, mej soc. demokrati pa zbesnelost. Ali je tega treba bilo? Uprav brez vse potrebe je že včeraj poljedelski minister označil stališče svojih starokopitnih svetovalcev in se prepozno zavedal, da je v — avstrijski zbornici. Vsled velikanskega krika je predsednik nenadoma zaključil sejo. Prihodnja seja se prične v ponedeljek šele ob 3. uri popoldne. Skoraj gotovo se bodo ponavljali izgredi. Dunaj, 23. svečana.* Razni predlogi. V četrtek so soc. demokratje nujno predlagali. da se ustreže premogarskim delavcem na Češkem, Moravskem in v Šleziji. Dr. Slama in tovariši nujno zahtevajo, da vla^a uporabi ves svoj vpliv za hitro rešitev tega vprašanja. Dalje so vložili nujne predloge glede premogarske stavke [poslanci dr. Gessmann, T (Irk, dr. Grcss, Steiner in Ilochenburger. Že včeraj je o teh nujnih predlogih prvi govoril soc. demokrat dr. V e r-k a u f, ki je obširno opisoval slabe posledice premogarske stavke za delavce, obrtnike, železnice in sploh za državo. Delavcev štrajka še okoli 60.000, ki s svojimi družinami štejejo nad 250.000 oseb. Pri tej priliki seveda dr. Verkauf mnogo pretirava, češ, da bi vlada in delodajalci radi zadušili štrajk v delavski krvi. Mi sicer nimamo nobenega povoda, da bi zagovarjali vlado in premogove barone, a taki divjaki menda vendar niso, kakor jih slikajo soc. demokratje. Poslanec Kienman in tovariši nujno poživljajo vlado, da poskrbi za reden promet na *) V soboto izostalo. južni železnici, lloler in tovariši zahtevajo, da vlada izposluje pomiloščenje za obsojene vsled znanih dogodkov v Kraslici. Dr. Pacak in tovariši zahtevajo od vlade, da prekliče taj ni ukaz pravosodnega minister-stva z dne 17. okt. glede obeh deželnih jezikov na Češkem. Ministerska zatožba. Dr. pl. Hofmann in tovariši nemške ljudske stranke zahtevajo, da se zatoži Wit-tekovo ministerstvo zaradi vporabe § 14. Današnja seja se je pričela šele ob 12. uri. Ob enem namreč zboruje nižje-avstrijski deželni zbor. Ker je več državnih poslancev tudi v tem dež. zboru, peljal so je predsednik dr. pl. Fuohs ob 11. uri k dež. maršalu, da bi sejo dež. zbora pretrgal. Vsled tega se je seja za eno uro zakasnila. Schonerer pa je menda danes z levo vstal, kajti razgrajal je, da že eno uro sedi brez dela. Mož je namreč jako delaven, kakor je opetovano pokazal minoli dve leti obstrukcije. Tudi levičarji drugih strank so j«ko nestrpni, ako ne gre vse po njihovi volji. Škoda se jim zdi časa. Kako se menjajo razmere in značaji! Ko pa je predsednik otvoril sejo in hotel pričeti z dnevnim redom, so levičarji z raznimi vprašanji na predsednika dobri dve uri tratili čas. Najprvo je razsajal \Vrabetz nad vlado, zakaj pusti nižje-avstrijski dež. zbor ob enem zborovati z državnim zborom. Tem povodom je nastala rabuka z antisemiti in soc. demokrati. Sele po 2. uri je mogel Ttirk pričeti svoj govor glede vojaških novincev. Tiirk zna peti eno samo pesem in to ponavlja že dolga leta »in maiorem Germaniae gloriam«. Danes so je jezil, zakaj Avstrija pusti konje izvažati za angleško armado. To je neviteško, nečloveško. Zaradi teh in drugih nelojalnih besed ga je podpredsednik Lupul pozneje poklical k redu. Za Turkom je obširno govoril češki poslanec D o 1 e ž a 1, ki je navajal razne pomankljivosti in pritožbe v armadi. Naravno, da se je dotaknil tudi »zde«-vprašanja. Ko je govornik navajal besede Schillerjeve o vladarskih pravicah in Za predpust. Lončen bas, kakšen je in po čem. Povsod je znano, da hudomušni ljudje radi vrlim Ribničanom nagajajo z »lončenim basom«. Mislite, da ga ribniški lončarji ne bi znali narediti, kali? Prav lahko, samo če bi se jim dobro plačal. Saj govori pravljica, da je na božji poti na Urbasovi gori godba igrala, da se je kar cerkev tresla: en godec je mesingaste klobase grizel, drugi v latvico glavo tlačil, tretji je sedel in žlice prebiral, četrti na klenet piskal, bas je pa renčal, da je bilo strah. Kje so dobili bas na Urbasovi gori? Nihče drugi kot Ribničan ga je bil izdelal in gori prinesel. Lončar Rohrmann v mestu Krausclnvitz že delj časa izdeluje pristne lončene base in gosli. Njih glas je — pravijo — tako prijeten, da jih mislijo vojaške godbo po Nemčiji sprejeti za svoj orkester. Pa bi se iz Ribničanov norčevali ter jih navijali z lončenim basom? Gotovo pride še čas, ko bodo tudi v ribniški lončariji začeli izdelovati pristne prstene base. Za zdaj pa svarim vsakogar, Ribničane popraševati po lončenem basu, da ne dobi odgovora, ki mu bo hujše kot pravi bas brenčal po ušesih. Lončar Nace je svoje dni daleč po svetu slovel kot izvrsten mojster glinaste posode in ob enem kot šaljiv možiček. Kedar je bil dobre volje, je take pripovedoval, da je vse, ki so bili zraven, bodlo okoli reber. Daleč po Istri in Čičariji je vozaril lonce — pi skrce; sklede, vrče in bokale ; pa tudi otroške igrače: čipke, kravice in konjičke, iz ilovice umetno narejene. Vse ga je rado imelo in ženske so tu pa 'tam težko čakalo, kdaj se bo Nace prikazal z lončeno robo. Poslušajte, kaj se mu je enkrat na taki kupčijski poti vso pripetilo. Nace gre tik voza, do vrha naloženega s posodo, kar priteče v neki vasi v Čulariji poglavec, od drugih našuntan, ter vpraša: »Stric, imate bas, imate bas ?« »Sevejde ga imam, le pejdi lias, ti ga bom pokazou«. Deček nič hudega sluteč, so približa, Nace ga popade, čez kolena pritisne, in mu jih naloži na prtene hlačice, da je kar pokalo: »Vidiš, ti pretietu sejme, kakšen je bas in koku brenči. Me boš še kedaj dražu z basam«? »Nikoli več, stric, samo iz rok me pustite !« Nace vozi dalje. Pod klancem konje ustavi in jim zažvižga. Dobro so vedeli, kaj to pomeni, in se očedili. Prižvižga pa tudi poreden kmetiški lantalin in zopet lončarja podraži: »Stric, imate bas na vozu ?« »Kaj, morde ga najsi še nikuli vidu ?« »Ne, še nikdar ne«. »Imate doma konje pri hiši ?« »Staro kobilo«. »No, prav ta prava bo. Natresi ji v jasli pol merniki ovsa; potlej ko bo pozo-bala, pa vzemi bič in jo prov dobru nellikaj, da bo začela ritati in z zadnjim koncem kvišku skakati, pa boš bas vidu in slišau«. * Nace pride v Razdrto, zapelje pred znano gostilno, konje oskrbi in stopi v hišo, da bi si malo dušo privezal. Velika družba gospode je sedela okrog mize in videti je bilo, da niso pri prvem bokalu. Nace jih lopo pozdravi — kdor po svetu hodi, se maniro navadi —: »Dober večer, gespudje!« Usede se za vrata k majhni mizici ter postavi bič v kot poleg sebe Ribničan nerad iz rok da bič; kdo ve, kaj utegne priti; brež njega ni da bi bil. Gospodje so Načeta dobro po- znali, kako je navihan, in so precej, ko so skozi okno videli, da je ustavil pred hišo, sklenili, naj ga kdo vpraša po basu, da bo kaj smeha. Kmalu se eden oglasi, ki je bil posebno drzen: »Ribničan, imate tudi lončen bas?« »Kajpek, de ga imam, že dougu se mi naj nobeden toku obnesu koker ta«. »Ga li prodaste?« »Kajpek, vse imam no prudaj«. »Za koliko ga pa daste?« Nace se porogljivo namuzne in pravi: »Vej o kaj, gespud, ne de bi zemerli, v Postojni mi je aden obejtou, do me bo an-kat nekam pihou, če me bojo oni dvakat, bo pa njih«. Grozen smeh je sledil tem besedam. »Bravo, Nace, bravo!« — so klicali zbrani gospodje, naročili so Nacetu dobro večerjo in korenček strgali tovarišu, ki jo jo tako izkupil. Dotični gospod mi je pri neki priliki sam potrdil to resnično dogodbico. # Nace je imel ta pot nenavadno težak voz. Bal sc je, da bodo konjički težko zmagali strmi klanec Smoljevo, ki sc vijo od Razdrtega kvišku proti Senožečam. K sreči dojde znanca, ki je tudi v Trst potoval s težkim vozom. dolžnostih, ustavil ga je predsednik. Nato je govoril minister za deželno hrambo \Velsers-heimb, ki je polemizoval s predgovorniki. Za njim je poljedelski minister baron G i o-vanelli čital daljši odgovor na interpela eije glede preinogarske stavke. Kar je čital, je bilo mogoče razumeti samo bližje stoječim vsled velikanskega krika soc. demo kratov. Razgrajali so s toliko silo, da je predsednik pograbil svoje stvari in končal sejo, ne da bi naznand prihodnjo. Za njim so šli tudi ministri. Razburjenost jo bila tolika, da se je bilo bati izgredov. Mažari v hrvatskem Primorju. XXIX (Konec.) Kaj se ne vjema s tem izjava bana v hrvatskem saboru pred nekoliko dnevi, da je glasoviti § 66. nastal po posebnej volji vladarjevej ? In isti dan, ko je Szell govoril o Reki, je bil tudi ban v Pešti. V hrvatskem saboru se je namreč končala razprava o Reki po volji vlade, a ne po volji opozicije, ki je zahtevala, da se nekaj stori od vladne strani, da Reka pošlje svoja dva po slanca tudi v hrvatski sabor. Ko bi bil hrvatski sabor sprejel predlog Bresztvenszky-jev, bil bi očitno priznal, da je Reka hrvatski teritorij, ker mora pošiljati dva poslanca v hrvatski sabor. To seveda ne bi bilo po volji ogerskej vladi, pa se je omenjeni predlog zavrgel. Sicer pa je Szell dotične diplome kakor tudi nagodbo iz K ta 1S68 tolmačil popolnoma enostransko. V tem vprašanju je brez dvoma merodajna le razprava Račkega, ki je razjasnil, kaj pomeni »separatum corpus sacrae coronae adne.\um«. Szell ne razlikuje »sacrae coronae« in »regnum«. Pod sveto krono ogersko spada z Ogersko tudi Hrvatska, pa tako pripada tudi Reka po Hrvatskej k Ogerskej. Tako tolmačijo tudi zgodovinarji, a na čelu ima Rački omenjeni izraz. Szell pa tega ne priznaje, nego smatra Reko pravim delom le ogerske države brez Hrvatske. Sicer pa za zdaj tudi še ni dokazano, kako je s § 66. v hrvatskej nagodbi, ker se ve, da je napisan na krpici. V poslednjo izjavo banovo se ne veruje. Čist posel ni, čim je paragraf na tako čuden način uvrščen v do-tično listino. Ko bi se bil dr. Pliverič manje trudil in ne govoril celih šest ur o reškem vprašanju ter dokazoval nesmisel o kondo-miniju. nego se jasno izjavil za predlog dr. Bresztyenszkega, bil bi celej stvari več koristil in morda tudi večini oči odprl glede tega vprašanja. Tako pa je vso to zadevo še bolj zaplel. Mažari vse to vedo, pa so hitro zgodo upotrebili ter reško vprašanje rešili po svojej volji v ogerskem saboru. Z največjim odu-ševljenjem je sprejel ogerski sabor izjave Szellove glede Reke in odobravanju ni bilo ni konca ni kraja, ko je dokončal svoj govor. In branil je krivično stvar. A v hrvatskem saboru? Ko je dr. Bresztyenszki zagovarjal svoj predlog glede reških poslancev, »Vejš kaj, Matic?« »Kaj ?« »Ze konje menjajva, ti poganjaj muje, jest bom pa tuje«. Uni je precej zadovoljen. Začneta vpiti in udrihati po konjih in kmalu sta privozila vrh klanca. Veste zakaj je šlo tako zlahka v kreber? Zato, ker se nobenemu niso smilili ptuji konji. Brez skrbi je mahal po njih, češ: »Le vlejcta, sa nejsta muju«. * * * V Sežani Načeta zopet nekdo vpraša po basu, ima-li katerega na prodaj. Bila je neka gospa, Nacetu dobro znana. Le - ta jo prav dobro izplača. »Imu sem jih več, pa sem vse po poti izveu. Pa če gospa želite, se bom drugič mimugrede oglasu in bas odlužu«. »Že prav, že prav«. »Samu tu bi še rad vejdu, ne kakšen ton bi ga radi ?« * »E naj bo že tak ali tak, da bo le lepo pel«. »Nak, nej toku, ton je trejba izbrati«. Ribničan je imel pa tako naturo, da je šla sapa od njega, kedarkoli je hotel. Dvakrat zaporedoma ureže in pravi gospej: »Zdej nej pa izberejo, na tekeri ton bi ga radi«. Pusti gospo v njeni sramoti in požene konje »bijo« proti Opčinam. Ribničan. osnovan na podstavi, molčala je večina; a ko je dr. Derenčin apeliral na sabor, da sestavi glede $ 66. adreso na kralja, da se zve, kako je te paragraf nastal, uprla se je večina odločno proti temu. Ko je govoril pa ban proti predlogu glede Reke, odobravala je ista večina njegov govor. In danes? Zdaj je ista večina slišala, kako se o Reki razpravlja v Pešti in kako se proglašuje za ma-žarsko posestvo — zopet brez vsakega odpora hrvatskih poslancev. Perditio ex te Israel mora se reči hrvatskemu saboru glede reškega vprašanja, ko dovoljuje, da se na tak način trga njegova zemlja. Hrvatska opozicija bode sicer še dalje branila pravice hrvatskega naroda do Reke, ker z izjavami ministra Szella še to vprašanje ni za vselej rešeno; za zdaj odločuje samo moč jačega. Ko se očisti hrvatski narod vseh svojih dosedanjih slabostij in zedini vse svoje moči, združil bode tudi Reko s svojo starodavno kraljevino, h katerej je pripadala od postanka njenega. Politični pregled. V Ljubljani, 26. februvarija. Nižjea v str ijsk i deželni zbor je v soboto dovršil svoje petdnevno delo in »dr. Lueger si je zagotovil skozi dolgo vrsto let večino v dunajskem občinskem zastopu«, kakor pravi krokodilovo solze pretakajoč dunajska Židinja iz Fichtegasse. Dovršil jo razpravo o načrtu za preosnovo volilnega reda za mesto Dunaj ter o občinskem statutu. Prvotni načrt krščansko soc. stranke se je spremenil, kakor znano, na vladno željo samo v tem, da ostane i nadalje mestni svet, ki ga je nameraval odstraniti dr. Lueger, da se je kot pogoj za volilno pravico v četrtem, novem volilnem razredu določena doba bivanja na Dunaju znižala od 5 na 3 leta, a ne na 2, kakor je želela vlada, ter da se je v tretjem razredu določil volilni cenzus na 20 K. Sedaj se po izjavi namestnika grofa Kielmansegga ni več bati, da bi vlada načrta ne predložila v potrjenje. Koncem zasedanja je deželnozborska večina izrekla toplo zahvalo vsem, ki so sodelovali pri razpravi, mej drugimi tudi namestniku, ki je res večkrat posegel v razpravo in posebno dobro odgovarjal zidu Noskeju in drugovom. In tega ne morejo pozabiti židje. Na vse pretege hvalijo svoje pristaše in njih junaško postopanje in pravijo, da pride dan, ko bo vskliia setev pravice in resnice. Se celo na pravico in resnico apelujejo ti ljudje, kedar jim kaže, v resnici pa ženo tolik krik le zaradi tega, ker so odpravljene premnoge krivice, ki so nekedaj pripomogle židovskim liberalcem do vrhunca. Sedanji načrt je popolno nepristransk in tak, da bo pripomogel do večine oni stranki, ki ima ljudstvo za seboj. In to menda vendar ni krivično ! Premogarskl štrajk in vlada. V poslanski zbornici se je v minoli petkovi seji nadaljevala razprava o načinu, kako dognati sporazumljenje mej lastniki premogarjev in delavci. Socijalno demokratska stranka je, kakor znano, stavila v tem oziru nekak predlog, ki pa meri posebno na zakonito uvedbo osemurnega delavnika v premogovnikih. Da to ni samo socijalno-demokratska zahteva, marveč vseh krogov, ki imajo res kaj srca za uboge premogarje, je splošno znano in zato ni nihče pričakoval, da bo ta predlog zadel v zbornici ob kako oviro. Toda zgodilo se je tudi to. Zastopniki velikega kapitala, pa tudi nekateri drugi »ljudski« prijatelji so pokazali, da jim je več za koristi Rotschilda in drugih židovskih kapitalistov, kakor pa za pravico zatirancev. Pa tudi vlada ni pokazala, da je naklonjena delavcem. Minister je precej obširno govoril o tem predmetu, toda ves njegov govor kaže, da je vladi v prvi vrsti na tem, da se ne škoduje — industriji, ki je kajpada v veliki večini v židovskih rokah. Pritrjeval mu menda ni nihče razun — Poljakov. Blizu pol milijona delavcev pa čaka zaman pravične razsodbe. Avstrija in nevtralnost v sedanji angleško-burski vojski. Česar jc srce polno, tudi usta govore, to se je pokazalo te dni, ko se je tudi v naši poslanski zbornici vnel razgovor o Burih in njih vojskovanju. Povod temu jo dalo vprašanje nekega poslanca, kako se strinja z nevtralnosljo dejstvo, da je angleška vlada na Ogerskem nakupila veliko štovilo konj za vojsko, in pa še nedementovana vest, da je avstrijska vojna uprava prepustila Angležem 2000 sedel. Domobranski minister na to ni posebno odgovarjal, pač pa je na njegovo mesto stopila dunajska »Informacija«, ki v svoji zad nji številki strastno napada »antidinastične in revolucijarne« kroge v Avstriji, in sicer vse od Schonererjancev do »panslavistov«. Vse to se pa godi samo radi tega. ker se pri nas vse sploh simpatizuje z Buri. In sicer zakaj ? Samo zato, ker je vse podkupil transvalski zastopnik L(.yds z denarjem, ki so ga Buri ugrabili Angležem. Bolj smešne trditve menda svet še ni čul. Leyds najdbi z dragim denarjem kupoval simpatije v Ev-ropi ! Ne da se sicer tajiti, da Schonerer-jevci in Nemci sploh simpatizujejo z Buri, ker so nemškega rodu, a v prvi vrsti uživajo simpatije malone vsega evropskega prebivalstva, ker se bore za kračene jim pravice. Naravnost škandalozno bi bilo, ko bi kdo simpatizoval z angleškimi nasilniki. Desko na čelu ima toraj bržkone le dopisnik vladno »Informacije«. Pa tudi o pravicah Transvala in Oranje-države podaja taka navodila, da se z njo ne more kosati niti zunanji minister. Angleška mornarica, akoravno dosedaj jedna največjih na svetu, se angleški vladi ne zdi zadostna, da bi bila kos nalogi, ki jo bodo v kratkem času stavile nanjo spremenjene zunanje politične razmere. V proračunu za tekoče leto se zahteva 27,523.609,funtov šterlingov ali 028.000 funtov več nego lani samo za mornarico. Novih ladij nameravajo graditi 15 in sicer: dve veliki vojni ladiji, šest križark prve \rste, jedno druge vrste in osem manjših ladij. Seveda se bo naročilo tudi primerno število topov. Vse to kaže, da pričakujejo Angleži v kratkem času izrednih presenečenj, posebno od ruske strani v vzhodni Aziji. Da bodo Angleži zmagovali se nekaj časa na morju, o tem menda nihče ne dvomi, gotovo pa je, da se na suhem ne morejo meriti z nobeno močjo, a tudi na morju bo prej ko slej odzvonilo njih slavi, ako Nemčija res v kratkem dobi pomnoženo mornarico in se potem v zvezi z Rusijo postavi po robu angleškemu oholemu gospodarstvu v Aziji. Perzijski šah nastopi prve dni prihodnjega meseca daljše potovanje po Evropi. Najprej se ustavi v Petrogradu, kjer bo več tednov gost carja Nikolaja, ob kateri priliki bodo na dnevnem redu važni politični dogovori, potem pa obišče Bruselj, Haag in konečno pariško razstavo ter se preko Bero-lina in Dunaja poda v domovino. V prvotnem potovalnem načrtu določeni obisk v Londonu odpade, kar je dokaz, kak veter je jel pihati v Perziji in kako velik je že ruski vpliv na perzijske vladne kroge. Dnevne novice. V Ljubljani, 26. februvarija. Schwegljeva pamet. Dr. Tavčarju se zdi Sclnvegljeva pamet občudovanja vredna. Slovensko - nemško zvezo je pričel dr. Tavčar opravičevati s tem, da je Schvve-gelj pameten. Ve se, da je Sclnvegelj s svojo pametjo postal renegat. Tako pamet občuduje dr. Tavčar in jo kaže slovenskemu svetu. Ekscelenca je postal Sch\vegelj s svojo pametjo in taka pamet se zdi dr. Tavčarju imenitna. Da je Schvvegljeva pamet za kranjske Nemce na pravem mestu, to kažejo njegovi vspehi za nemško stvar v kranjski politiki, odkar je v zvezi z dr. Tavčarjem. Nihče, tudi tržaška »Edinost« ne dvomi, da ima dr. Tavčar glede Schwe-gljeve pameti prav. »Edinost« pravi: »Da ima g. baron mnogo razuma v glavi, o tem smo uverjeni popolnoma; kako bi sicer mogel voditi za nos celo — šelredakterje ,Slo venskega Naroda'«. — Upamo, da bo dr. Tavčar v »Narodu« konstatoval, da smo glede Schwegljeve pameti vsi jedini in da bi se polemika mogla vneti le o pameti dr. Tavčarja. f Nadučitelj Alojzij Jerše Iz Trebnjega, 24. t. m. Danes dopoldne ob 11. uri je umrl zadet od srčnega mrtvouda tukajšnji nadučitelj gosp. Alojzij Jerše. Bil je že več časa bolehen, pa ta teden je toliko okreval, da je zopet poučeval. Tudi danes je bil zopet v šoli, kar mu nenadoma pride slabo, in nato spusti otroke domov, kateri so precej povedali, da so g. nadučitelja napadle slabosti. Urno pokličejo v šolo duhovnika in zdravnika, kateri je konštatiral srčni mrtvoud. Bil je še popolnoma pri zavesti, tako da ga je mogel urno prihiteli duhovnik spovedati, nato je pobožno prejel sv. obhajilo. Vse se je tako urno vršilo, da ni bilo mogoče vseh molitev opraviti, in predno je duhovnik odšel, je bil že bolnik mrtev. Bil je krščanski mož, od vseh spoštovan. Umrl je v šoli v svojem poklicu prav kakor vojak na bojnem polju. Zavedal se je do zadnjega ter ves v voljo božjo vdan je prav spodbudno krščanske smrti umrl To naj bo v tolažbo njegovi žalujoči družini vsled tako nenadne nenadomestljive izgube. Vse je ta nenadna smrt močno pretresla, vzlasti otroci, ki so čakali pred šolo, so glasno jokali, ko so zvedeli za smrt svojega ljubljenega nadučitelja. Pogreb je v ponedeljek zjutraj ob 10. uri. Županom občine Trojane bil je dne 22. t. m. izvoljen gospod Fran Oukjoti. Svetovalci bili so izvoljeni: Valent. Kolenc, A. Benko, E. Konšek, A. Novak. Odborniki pa so gg.: Janez Šlakar in Jožef Zelnik, župnika, G. Koželj in T. Petrovec, učitelja, J. Zupan, J. Lebar, G. Mikelj, J. Bervar, J. Lebar, L. Novak, posestniki. Imenovanja. I. Premšak, praktikant pri celjskem okrožnem sodišču, je postal avskultant. Avskultantje so dalje postali praktikanta pri okrožnem sodišču v Novem mestu Fran Šuklje in dr. Milan Geršak, praktikant Ferdinand Medic pri deželnem sodišču v Ljubljani, praktikant pri okrožnem sodišču v Mariboru Ferdinand Muller in praktikant pri deželnem sodišču v Gradcu dr. Karol Riedl. Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo je dovolilo tukajšnji kmetijski družbi za tekoče leto 1000 kron za pospeševanje lanoreje in obljubilo 3000 kron za povzdigo mlekarstva. Staiež ljudsko šolskih učiteljev kranjskih s 1. januv. 1900 je založil v nemškem jeziku knjigar L. Sehvventner v Ljubljani. Cena mu je 80 vin., po pošti 90 vin. Na naročila brez vposlanega zneska se ne ozira. — Po tem staležu je na Kranjskem 522 definitivno nastavljenih učnih sil in sicer 63 v I., 95 v II., 190 v III. in 174 v IV. plačilnem razredu. Za premovanje konj je določilo letes poljedelsko ministerstvo 3000 kron. Zabavni večer »Katoliškega društva za delavke« je zbral sinoči številno občinstvo v dvorani »Katoliškega Doma«. Kakor vedno so vrle članice tudi to pot poskrbele za najboljšo zabavo. Po pozdravu predsednikovem pel je društveni zbor skladbe dr. G. Ipavca, A. Foersterja, F. Ferjančiča, P. II. Sattnerja in H ijdricha. Veseloigra »Kukavica modra tica ali boj za doto« je pokazala naraščajočo spretnost društvenih igralk. Uprav originelni so bili kupleti z vprašanji na kukavico in odgovori kukavice. Tudi o ljubljanskih frakarjih smo čuli kukavičen tako krepak odgovor, da se je v hipu zasmejalo vse občinstvo. Kukavica jo pokritikovala tudi nemško-govoreče slovenske gospodične, češ, da govore nemški, da ne razume vsak, kake čenče blebetajo. Zelo hvaležni smo društvenemu vodstvu, da nam jo v kratkem času priredilo s pomočjo požrtvovalnih društvenic že dva tako lepa zabavna večera. Čim večkrat se bode društvo na tako vzoren način pokazalo v javnosti, tem širji ,bo krog društvenih prijateljev. Koroški deželni šolski svet je odpravil tajno kvalifikacijo učiteljstva. Ob jednem je odredil, naj se po zimi v šolah, ki nimajo primerne telovadnice namestu telovadbe v slovenskih šolah poučuje nemščina, v utrakvističnih šolah pa slovenščina. Po letu naj bodo namestu telovadnih ur izleti. Koroške novice. V cerkvenem stolpu obesil se je dne 5. februvarija v Vižah na Zgornjem Koroškem cerkovnikov hlapec S. Gasser. Našli so že mrtvega, visečega na vrvi od zvona. Bil je znan pijanec. — Prestavljeni so gg. sodnijski pristavi: Fr. Jantsch iz Beljaka v Celovec, K. Reimoser iz Volš-berga v Celovec, dr. L. Urschitz iz Celovca v Volšberg, dr. Fr. Thuilo iz Celovca v Beljak, dr. J. Jaritz iz Celovca v Arvež. — Na celovški gimnaziji je bil sklep prvega tečaja dne 10. februvarija. Od 456 dijakov jih je dobilo 62 odliko, od teh jih jo 39 v knezoškofijskem »Marijanišču«. Drugi red je dobilo 119 dijakov. — Mlekarsko zadrugo snujejo v Št. Jakobu v Rožu. Ustanovni shod bode dno 27. iebruvarija ob 3. uri popolu-dne v posojilnični hiši. Na dnevnem redu jo predavanje gospoda potovalnega učitelja Sumi ja, ustanovitev mlekarske zadruge, volitev odbora za mlekarno ter volitev novega odbora za kmetijsko podružnico (živinorejsko društvo). Mestna posredovalnica za delo in službe v Ljubljani. Mestni trg, štev. 27. Od 17. do 23. Iebruvarija je dela iskalo 17 možkih delavcev in 54 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno za 11 možkih delavcev in za 39 ženskih delavk. 115 delavcem se je nakazalo 63 odprtih mest in v 37 slučajih se je posredovanje izvršdo in sicer 9 možkih in 28 ženskih delavk. Od 4. januvarija do 23. febr. je došlo 606 prošenj za delo in 366 deloponudcb. Od naznanjenih odprtih mest so še oddati: 1 trgovski poslovodja, 1 napisni slikar, 2 vrtnarja, 1 graščinski sluga, 2 slugi za toplice, 5 konjskih hlapcev, 4 hlapci za razna dela, 2 kravarja, 2 trgovski prodajalki, 2 kuharici za toplice 60 do 70 kron plače, 2 sobarici, 5 natakaric na račun, več denlic za vsako delo, 5 dekel. Vajenci za razne trgovine in obrte s plačo in brez plačo. Tržaški župan nazdravil slovenskim okoličanom. Na debeli četrtek je bila tudi letos običajna večerja v tržaški sirotišnici. Navzočna sta bila tudi župan Dompieri in slov. obč. svetnik g. Fran Do lene, proti kateremu se jo tržaški župan obrnil koncem večerje in dejal : »Pijem na zdravje naših dobrih okoličanov, želeč, da bi vladali vedno najboljši odnošaji med njimi in meščani«. Kdo je kriv, da ne vla dajo taki dobri odnošaji, tega župan ni povedal, značilno pa je, da je napitnico slovenskim okoličanom govoril v — sirotišnici. Graški socijalni demokratje — za Slovence. V seji občinskega sveta v petek 23. t. m. je slavil dr. Neckermann predlog, naj občinski svet protestira proti nameravanemu imenovanju četrtega dež. šolskega nadzornika za spodnještajerske narodne šole. K besedi se je oglasil obč. svetovalec socijalni demokrat Pongratz ter prav pošteno bral nacijonalcem levite. V daljšem govoru je povdarjal, da greše nacijonalni zagrizenci proti zahtevam zdrave pameti, ako hote, da slovenščine nevešči nadzorniki nadzirajo slovenske šole. Očital jim je tudi nedoslednost, na Češkem zahtevajo nemški nenasitneži razdelitev dežele, na Štajerskem se ji z vso silo vpirajo, dasi bi bila v korist ljudstva potrebna. — Nacijonalcem se ni zdelo viedno Pongratz-ovih očitanj pobijati, ker so vedeli, da bi se z zagovarjanjem svoje nestrpnosti pred razsodnim občinstvom le osmešili. Gra-ške socijaine demokrate predobro poznamo, da bi njih internacijonalni pravicoljubnosti mogli verjeti, Pongratz je zagovarjal ravno pravnost južnoštajerskih Slovencev, ker se mu je zljubilo graške nacijonalce malce zba-dati in dražiti. Poroka. Včeraj se je poročil g. Fr. Potokar, učitelj v Dragi, z gospodično Feli cito Graiserjevo iz Ljubljane. Ogenj je napravil g. Seidlu v Spodnji Šiški 1000 kron škode. Zaradi prevelike gor-kote v sušilnici mesa se jo vnelo in meso, katero se je sušilo, je zgorelo. Šišenski gozd gorel je včeraj. Nek neprevidnež je skoro gotovo vrgel v gozd žvepljenko. Požar se pozna okoli 150 korakov v premeru. Motor konje splašil. Včeraj je uradnik deželne vlade pl. Stadler vozil se po Šiški v Codellijevem motorju. Nasproti so pridir-jali konji z vozom. Konjem je g. Stadler na vso moč trobil, da bi jih opozoril, naj se ne zalete v motor. Konji so se pa splašili in prevrnili voz v jarek. Ljudje so obžalovali, da se ni prevrnil motor. Nemški igralci pri »fucanjuc. Lep prizor se je videl včeraj dopoludne pred gledališčem. Igralci nemškega gledališča so včeraj v frakih in cilindrih »fucali« za denar. Iludo slabe plače morajo imeti ti igralci, da »lucajo« na javnem prostoru. No, temu se ni čuditi! Ravnatelj je Žid in občinstvo tudi v preobilem številu no obiskuje nemškega gledališča. Konji so se splašili včeraj popoludne na sv. Petra cesti. Na vozu je bil g. ple skarski mojster Makovec s svojo soprogo. Voz so je preobrnil. Gospod Makovec in gospa sta se poškodovala. Koliko Ljubljana na leto potrebuje. Po uradnem izkazu se je leta 1899 daeu podvrženega blaga v Ljubljano pripeljalo, kakor sledi: 909 hkt. ruma, araka, ro-zolje in likera; 528 hkt. žganjevca; 874 bkt. žganja; 17109 hkt. vina; 3470 hkt. vinskega mošta; 63 hkt. sadnega mošta; 21005 bkt. piva; 1428 hkt. kisa; 4101 volov, bikov, krav in telet nad jedno leto starih; 87fe»9 telet do enega leta starih; 3241 ovac, ovnov, kozlov in koštrunov; 3343 jagnjet, kozličev in prašičkov do 5 klgr. ; 292 prašičkov od 5 do 19'/, klgr., 7815 prašičev nad 19'/, klgr.; 1059 met. stot svežega, nasoljenega in prekajenega mesa, salam in klobas; 9676 puranov, gosi, r.ic in kapunov; 24339 parov kokoši, piščet in golobov; 439 srn in divjih koz; 2435 zajcev; 767 klgr. razsekane divjačine; 382 fazanov, divjih petelinov in divjih kokošij; 773 gozdnih jerebic, kotovnov, divjih gosij, div|ih rac, kljunačev in divjih golobov; 59 ducatov drozdov, brinjevk, pre polic in škrjancev; 169 met. stot. rib in škoik iz morja, rek in potokov; potem ribjih iker, sardin in sardelj; 134 met. stot. klinov, navadnih morskih rib, polenovk, slanikov, rakov, polžev in žab; 16S7 met. stot. riža; 51171 met. stot. moke, pšena. škrobe, pekarij, sladkorja in malega kruha; 10864 met. et^tov ovsa v zrnju; 31923 met. stot. sena, slame in otrobov; 812 met. stot. zelenjave; 7182 met stot. svežega sadja ; 429 met, stot. suhega in vloženega sadja; 754 mit stotov masla, stearinovih in lojevih sveč, 135 met. stot. loja in tolšče ; 669 met. stot. svinjske masti in sala; 596 met. stot. mila; 541 met. stot. sira; 1,260.411 jajc; 901 met. stot ko-nopnega, lanenega in goršičnega olja; 1070 met. stot oljkinega, mandelnovega in orehovega olja; 32712 kubičnih metr. trdih drv, borovega in brinjevega lesa: 6464 kubik. metrov mehkih drv in butare; 2842 met. stot. oglja; 355.576 met. stot. premoga in koaksa. Nagrade za ubite zverine. V minulem letu jo izplačal deželni odbor za jednega medveda 40 gld., za medvedko 10 gld., za hijeno, ki je ušla iz menažerije, 20 gld., za 32 vider 64 gld. in za šest steklih psov 30 gld. V Ameriko je hotel predvčeranjim zvečer 221etni Jožef Pavlenič iz Vcloške vasi pri Krškem. Stražnik Večeiin ga je ustavil na dolenjskem kolodvoru ter izročil deželnemu sodišču. Drobiž po 2 in 20 vinarjev ho bržkone odpravljen, ker je baje jedina ovira, da se nova veljava ne more naglo udomačiti mej ljudstvom. V finančnem ministerstvu se neki že resno pečajo s to zadevo. Pusta žgo! Staro šego se lahko opa-zuje vsak pustni torek zvečer raz ljubljanskega gradu. Kolikor daleč seže oko, vidijo se v nižini blodeča plamena. Po stari, menda paganski šegi, se zažigajo slamnati skopi in metle mej glasnim smehom in krikom. — Pri nekaterih hišah smo našteli lani do 14 plamenov. Ta prizor sc navadno ponavlja vsako leto na pustnega torka večer okolu Vs7- ure. Lov za Ameriko. Nekateri malopridneži so zopet pričeli iz Vidma s tiskanimi listki vabiti ljudi v Ameriko. Po Gorici in goriški okolici kar mrgoli takih listkov. Na Kranjskem dela za izseljevanje v Ameriko na zelo čuden način vladni list. Inseruje potovalno družbo, ki nima v Avstriji koncesije. Samomor. V Zagrebu se jo usmrtil višjega drž. pravdnika namestnik gosp. Fran Vidmar s tem, da je skočil z II. nadstropja. Vzrok samomoru so družinske razmere. * * -s Krvnikom na Dunaju je imenovan Jože! Lang. Prosilcev je bilo 18. Lang je pravi athlet, v navadnem življenju je bil točaj kave ter je večkrat prostovoljno že pomagal pri obešanjih. Luccheni je v soboto napadel ravnatelja genfske kaznilnice Perrina radi ostrih naredeb, katere je ravnateljstvo izdalo, ker sta hotela uiti dva kaznjenca. Perrin jc mej pogovorom pogledal za trenotek proč od Lucchenija. V trenotku jo Luccheni napal ravnatelja z orodjem, katerega si je izgotovil iz ključa konservne škatljice. Pazniki so prihiteli ter zvezali Lucchenija. Luccheni je sedaj zopet v podzemeljski ječi. Morilec Stambulova. Te dni se je zgodil v Bukarešti politiški umor. Na ulici so dobili umorjenega Rusa Fitkovskija, ki je bil skrivni agent Turčije. Aretovali so bolgarskega dijaka Trifanova, ki je pripoznal sokrivdo in naznanil kot morilca še Bolgara Poica Ilijeva, ki je prišel iz Macedonije po naročilu ondotnega macedonskega odbora, da umori Fitkovskija. Ko je policija Ilijeva prijela, priznal je umor in izjavil, da je on umoril tudi Stambulova, kar je v Bolgariji provzročilo veliko senzacijo, ker je radi umora bivšega ministerskega predsednika Stambulova bila že nad drugim sumljivim aretovancem izvršena smrtna obsodba. Preiskave se nadaljujejo. Iz raznih krajev. Na Švedskem in Norveškem imajo strašen mraz. V toplo meru zmrzuje srebro. V mestu Falnu so te dni imeli 40 stopinj mraza. — Na postaji v Sežani so dobili v vozu za premog dva novorojena otroka. Dotični vlak jo privezil v bežano iz Ljubljane. — V Trstu so našli obešenega 481etnega dninarja Antona Kova-čiča, delavec Ivan Hočevar pa je padci z odra neke stavbe in se ubil. — Ana Vidovič ie bila preteklo leto pred mariborskimi porotniki oproščena obtožbe detomora. Najvišji sodni dvor je sedaj odredil novo obravnavo. — Rumena mrzlica se je pojavila v Trstu. 11 Brazilije je priplul tja parnik »Orion«. Mej vožnjo so se na parniku primerili trije slučaji rumene, mrzlice. Oblasti so poslalo parnik za sedem dnij v lazaret. — V Gradcu bodo dobili »Bursko ulico«. Profesorja Steinlechnerja in Ilillerja so v soboto dijaki izpiskali. — V Inomostu so zaprli nokega realen, ki je trinajstkrat ustrelil na sveto hostijo. — Skrivnostno deklico, s katero so si razni učenjaki na Dunaju razbijali glave, odkod bi bila, je, kakor smo javljali, nek navaden Dunajčan odkril, da jo ogerska sleparica. Horvalh je bila radi sleparije in tatvine v petek na Dunaju obsojena na šest mesecev zapora. — Na Saš kem je premogarski štrajk končan, ne da bi premogarji dobili kaj poboljskov. Tudi na Češkem sc manjšajo vrste sta vkuj.čili. V Svitavi je stavka že ustavljena. — V blaženi Iialiji v Berleziju imajo šolo v hlevu. V tej šoli je 30 krav, konj in mezgov ter trideset učencev. — V Ozeljanu na Primorskem je dekle povabilo fanta na ples in mu dalo 8 kron, da bi bil bolj na-njo navezan. Prebrisani fant jo pa že pred plesom denar za-pil. Brata osramočene dekline sla pijanega fanta tako nabila, da bo težko okreval. Oba bratca sta romala v zapor. — V Gradec pridejo 4 marca poslanci Sclionererjevc skupine. Na kolodvoru bodo sijajno sprejeti. — Dolgovi ravnatelja Karlovega gledališča na Dunaju, Jaunerja, ki se je ustrelil, znašajo 40.000 gld. — Pruski prestolonaslednik Friderik Viljem je končal svoje šolsko štu di je ter dobi svoj dvor. — Blizu Lvova so roparji napadli trgovca Goldberga in mu pobrali denar. Da bi zbrisali sledove napada, so ranjenega trgovca in njegov voz vlekli na železniško progo, kjer ju jo vlak povozil. — Krotiteljica kač Zalema Keardy je v Antvverpenu storila nešteto sleparij. Policisti pa prišli na njen dom, da jo vzemo seboj. Nakrat je zapiskala Zalema na malo piščalko in v hipu je bila obdana od stru penih kač. Policaji so prestrašeni odskočili in sedaj tuhtajo, kako bodo navihano Za-lerno dobili v pest. — V Doneč na Hrvatskem je reka zastrupljena. Poginilo je mnogo rib in mnogo živine, ki je pila zastrupljeno vodo. — V Belemgradu je umrl nadporočnik Nikolič. Zapustil je 15.000 gld. beligrajski sirotišnici. Prihranil si je toliko, ker jc vsak dan zapravil samo 24 kr. ttvojo obleko si je krpal sam. — V Parizu je zgorel cale chantant. Škode je 70.000 frankov. — Krščanskosocijalna železničarska zveza so je ustanovila na Wurteniberskem. V zvezi je organizovanih že 1000 železničarjev. — V Inomostu se jo ustanovila krščansko-soci-jalna ženska zveza. — V Avaquines na Španjskem je požar uničil 420 hiš. Ob groznem požaru je več prebivalcev zblaznelo.— V Budimpešti so v soboto peljali iz sodno dvorano zloglasnega tatu Neumanna. Kakor po navadi stopal je pred stražniki. Nakrat zapazi, da tiči v vratih sodne dvorane ključ od zunaj. Hitro skoči in zapre vrata stražnikom pred nosom. Neumann je ušel. Sodniki in stražniki so za njim zaman bili po vratih. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 26. febr. V današnji seji poslancev jo predsednik opozarjal poslance, naj varujejo čast zbornice, ter skrbe, da se ne ponavljajo prizori kakor so bili v zadnji seji; nekatere poslance je k redu poklical zaradi njih govorov v zadnji seji. Dunaj, 26. febr. Deželni zbori bodo sklicani 2Z. marca ter bodo zborovali do srede maja. Dunaj, 26. febr. Pričakuje se, da se zakon glede kontingenti rekrutov vendar le vsprejme, ker se Čehi ne navdušujejo za obstrukcijo v zvezi s Soho-nererjanci in soo. demokrati. Dunaj, 26. febr. Soc. demokratični poslanci nameravajo danes lmdo prijeti poljedelskega ministra zaradi zadnjega govora. -- V imenu vlade bo Korber danes o tej zadevi še govoril ter skušal ublažiti zadnji govor poljedelskega ministra. Gradec, 26. februv. „Gr. Tagblatt" poroča: Ministerski predsednik pl. Koer-ber namerava odkupiti obstrukcijo. Cehom baje obljubuje notranji uradni jezik, Nemcem železnico čez Ture, Slovencem pa slov. dežel, šolskega nadzornika za Spodnje-Štajersko. Poslednji načrt je neki že opustil. Za uslugo Cehom so ministri Bohm, Hartl in Spens. Praga. 26. febr. Dr. Herold namerava radi bolehnosti odložiti mandat, češki dež. zbor se bode sešel 22. marca. Budimpešta, 26. febr. Korber je konferiral včeraj s Szellotn, finančni minister Bohm Bavverk z Lukacsem. Budimpešta, 2t). febr. Odlok mi-nisterskega predsednika upeljuje nedeljski počitek v vseh ministerijalnih uradih. Berolin, 26. februv 200 galiških Židov je vlada zopet izgnala iz Dort-mundskega okraja. Rim, 26. febr. Tukajšnji listi javljajo. da namerava turški sultan Abdul Hamid odstopiti. Vojska v «Isaža£ Afriki. Angleški vojni brzojav molči že od 22. t. m. in niti poročilo o napovedani zmagi maršala Robertsa nad armado burskega generala Cronje ni došlo londonskemu vojnemu uradu. To je vrlo slabo spričevalo za angleško vojne uspehe in skoro je pričakovati potrdila zasebnih poročil, ki so došla v Bruselj in Berolin, da se je Robert30v poskus popolno izjalovil. Iz teh poročil je namreč posneti, da je Cronju pravočasno došla pomoč združenih burskih generalov in da se je Roberts umaknil z veliko izgubo. Izključeno konečno tudi ni, da so je Cronje navlašč podal v tak kraj in zvabil k sebi Angleže, da so jih ostali Buri lažje prijeli. Vsekako bi bil londonski urad že v soboto razbobnal v svet poročilo o sijajni zmagi, ko bi mu bilo isto došlo. Zelo sumljiva za angleške uspehe je tudi vest iz Londona, da se Buri zopet zbirajo pri I\imberleyu in ga prete obkoliti. Ko bi bil Cronje res v toliki zagati, bi Buri gotovo vse čete poslali njemu na pomoč. Tudi Ladvsmith se šo ni udal. Bijejo se še vedno ljuti boji, o katerih uspehu Buller trdovratno molči in le iz Pretorije dohaja vest, da so se morali Angleži umakniti z velikimi izgubami. London, 26. febr. Reuterjev urad poroča iz Pretorije 22. t. m.: Poveljnik zjedinjenih armad v Colesbergu poroča, da ga je včeraj napadel večji oddelek angleške konjenice. Vnel se je silen boj. Angleži so skušali z naskokom vzeti bursko postojanko in so se približali do 400 yardov burskim topovom, a so se morali umakniti z velikimi izgubami. Na burski strani je padel jeden mož. General Grobler. ki je bil zapleten v boj, nima nikakih izgub. — 0 boju ob reki Modder pri Koedoesrandu šo ni nikakega poročila. Govori se, da se bije vroč boj na vzhodnjem delu Cro-njevega tabora. — Zveza s Cronje m ni pretrgana. Berolin, 25. februvarija. Včeraj popoldne je došla vest iz Bruselja, da so pomočne čete pod vodstvom generalov Botha in Schalk-Burgerja pravočasno došle, napadle K o -bertsa od zadaj in provzročile Angležem velik poraz. Cronje je bil osvobojen in se je združil z ostalimi oddelki. Buri so si osvojili veliko zalogo streliva in ujeli več Angležev. Podrobnosti še niso znane. Berolin, 26. febr. Kazni listi objavljajo iz zasebnih virov dcšlo vest, da je Cronje prodrl sovražnikove vrste. Berolin, 26. febr. Iz Bruselja se poroča: Transvalski poslanik je potrdil, da je odšlo veliko oddelkov Burov od Ladysmitha Cronje-ju na pomoč, da pa je ostalo pred Ladysmithom še toliko vojakov, da se bodo vspešno ustavili Bullerjevim napadom. Poslanik je prepričan, da Cronje zmaga v sedanji bitki. London, 26. febr. Roberts poroča od sobote, da so bili posamezni oddelki v borbi z Buri ter da so ujeli 80 Burov. — Po balonu so Angleži videli, da so se okrog Cronjevega taborišča napravile nove utrdbe. London, 26. februv. Iz Pretorije poročajo 24 t. m.: Iz brzojavke iz bur-skega tabora pri Ladysmithu je posneti, na so Angleži 22. t. m. prekoračili Tugelo s topovi in napadli oddelka pri Ermelo in Middleburgu, a so se po hudem boju morali umakniti. Naslednje jutro se je napad ponovil, a sropet so bili Angleži pognani nazaj z velikimi izgubami. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska'jpovest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni, prevel I. B—č. (Dalje). Griso gre za njimi; zadaj ostane le še nosilnica, katero naj bi prinesli h koči še le pozno pod noč, kakor je bilo dogovorjeno. Ko se vsi zber6, pošlje Griso dva ali tri v vaško krčmo. Jeden naj bi stal na pragu, da bi opazoval, kaj se godi na cesti in videl, kedaj bodo šli kmetje h počitku. Ona dva pa naj bi sedela, igrala in pila v gostilni kot dva veseljaka; ob jednem pa naj bi ogledovala in vohala, če bi bilo treba kaj vohati. Griso ostane z večino dru-hali na preži. Ubogi starec je še vedno tekel; trije ogleduhi pridejo na svoj cilj, solnce zaide, Renzo pa vstopi ravnokar v kočo in reče ženskama: „Tonio in Gervaso me pričakujeta zvunaj. Jaz grem ž njima v gostilno, da kaj zagriznemo. Ko zazvoni angeljsko češčenje, pridemo po vaju. Pogum, Lucija! Vse je odvisno od jednega trenotka!" Lucija vzdihne in ponovi: „pogum!" toda glas je razodeval, da ji beseda ni prišla od srca. Ko pride Renzo s tovarišema do krčme, stal je oni bravo tam uže na straži. Zavzemal je polovico vrat, bil je naslonjen s hrbtom na podboj in roke je imel prekrižane na prsih. Oziral se je in oziral na levo in na desno; sokolske oči so mu zdaj pisano, zdaj temno švigale na okrog. Nizka čepica iz temnorudečega baržuna mu je naposev pokrivala polovico šopa, ki se mu je delil na temnem čelu ter se na obeh straneh pri ušesih končaval v kodre, ki so bili s češljem na tilniku zvezani. V roki je držal veliko gor-jačo. Druzega orožja ni kazal; toda trebalo je samo pogledati ga v obraz in otrok bi lahko uganil, da ima pri sebi orožja, kolikor ga gre pod obleko. Renzo, ki je šel naprej, hoče vstopiti; bravo se ne premakne in ga ostro premeri z očmi. Toda Renzo se hoče ogniti vsakemu prepiru kakor sploh človek, ki ima baš opraviti s kočljivo stvarjo; zato se naredi, kakor bi brava niti ne videl in še reče mu ne: ogni se, marveč se ob drugem podboju povprek, z ramo naprej, splazi v odprtino, katero mu je pustil bravo. Njegova spremljevalca sta morala storiti isto, da sta mogla priti notri. V krčmi vidijo druga dva brava, katera so čuli uže zvunaj. Sedela sta ob robu mize ter igrala ,moro'. Kričala sta oba h krati, kar je treba pri tej igri, in drug druzemu točila iz velike steklenice, katero sta imela mej sabo. Novo družbo pazno pogledata. Jeden izmej njiju, ki je baš držal kvišku roko s tremi raztegnjenimi debelimi prsti in ki je imel še odprta usta, iz katerih mu je baš v tistem hipu prigrmel mogočen ,šest"), pomeri Renza od glave do peta, pogleda svojega tovariša in onega pri durih, ki odgovori prikimavši z glavo. V Renzo se zbudi sum. Negotovo se ozre na svoja spremljevalca, kakor bi si hotel razlagati ona znamenja iz njiju obrazov; toda na njiju obrazih se ni bralo druzega nego velik apetit. Krč-mar ga pogleda, pričakujoč povelja. Renzo mu ukaže priti v sosedno sobo in naroči večerjo. „Kdo sta ta dva tujca ?" vpraša tiho krčmarja, potem ko se ta vrne z raskavim prtom pod pazduho in s steklenico v roki. „Ne poznam ju", odgovori krčmar, razprostirajoč prt. „Kaj ? Nobenega ?" ') ,Mora' je namreč neka igra na prste. Jeden igravcev zakriči poljubno število do dvajset in iztegne v zrak nekaj prstov. Drugi, soigravec, mora zavpiti v isti sapi isto število ter iztegniti toliko prstov, kolikor jih manjka do tistega števila na rokah tovariševih. (Dalje prih.) ffieteorologično poročilo. Višina nad morjem 3062 m,srednji zračni tlak 736-0 nun. š a čas opazovanju Stanje barometra v mm. Temperatura po Celzija VetroTl Nebo «•3 ■Mg « M K * 24| 9.zveč. | .40-7 | 4 8 sr. svzh. Jasno 00 7. zjutr. |2. po pol. 41'« 740-1 -0 2 14 7 si. jzah. sr j«ah del. oblač. jasno 251 9. zveč. 1 740-3 | H 5 sr j/.ali jasno 00 261 7-zJulr-|2. popol. 739-3 1 00 736 81 14-6 sr. svzli. sr. jizah. skoio jasno » Srednja temperatura sobote 4-8". normale: 07 . Srednja temperatura nedelje 7 0°, normale: 0-0°. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od dne 18. do dne 24. lebruvarija K h K A Goveje meso I. v. kg 1 28 Pšenična moka 100 kg 27 40 > n. > » 1 12 Koruzna > » > 17 — » III. > > — 96 Ajdova » » > 36 — Telečje meso > 1 20 Fižol, liter . - 16 Prašičje > sveže > 1 20 Grah, » — 20 » » prek. > 1 tO Leča, » . — 24 Koštrunovo meso > — 80 Kaša, » . — 22 Maslo . . . . f 2 — Ričet, » . — 22 Surovo maslo . . > 1 90 Pšenica . . 100 kg 18 — Mast prašičja . . > 1 40 Rž ... » » 15 — Slanina sveža » 1 20 Ječmen . . » > 15 — • piekajena » 1 44 Oves . . . > » 12 40 Salo..... » 1 20 Ajda . . . » > It* 40 Jajce, jedno . . — 6 Proso, belo, > > 10 - Mleko, liter . . — 16 navadno > » l-l — Smetana, sladka Mer — 80 Koruza . . » > ,0 » kisla . « — 80 Krompir > > p — Med..... kg 1 40 Drva, trda , sežen ' 70 Piščanec . . . 1 20 » mehka > f. 0 Golob . , . . — 40 Seno, 100 kg « 2 1 40 Slama, » » 4 Zajec . . . . — — Stelja, > > • 1 , t sprejme takoj poštni in brzojavni urad v Solkanu poleg Gorice. 173 :i-i V najem se daje prodajalna v Višnji gori z vso prodajalniško opravo in stanovanjem ; stoji na zelo ugodnem prostoru za trgovino, katera bo pa sedaj večjega pomena, ker bo zanaprej tam sodnija Več so izve pri Franc Rebolj-u na Krki._174 3-1 Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena jzgoja is lih ali izvir m" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega Človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in druge blažiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po poŠti 10 kr. več, ali pioti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčldu na Dunaju, III., Steingaase 9, I. Stook, Th. 10. Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno zniiana, knjig je malo več. 1000 14 Razpisuje se služba 211 6-4 organista in cerkvenika. Plače je okoli 300 gld. in sicer polovica v biri, polovica pa v denarju kot štolnina in darila. Stanovanje z majhnim vrtom je prosto. Nastopiti je o SV. Juriju 1900. Prednost imajo cecilijan i in tisti, ki znajo kako rokodelstvo. Prosilci naj vlože svoje prošnje, opremljene s spričevali dosedanjih služI), pri cerkvenem predstojništ/u v Čemšeniku, pošta Medija-Izlake. Za otroške bolezni, za katere jo tako pogostem potrebno kisline ima-jooih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na naravna a8kai!ščna lesEš&^a ki je poselno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo torai zapisujejo pri želodčni kislini, škrofeljnih, krvicah, otoku šlez itd, in ihvho tako pri kataru sapnika in oslovem kašlju. (Dvornega svetniku Liischnerja monogra-IV. fija o Giesshiibl Sauerbrunn.) 10—8 izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franka. V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in s potrebnim orodjem in čednim stanovanjem daje se takoj v najem oženjenemu, prav izvežbanemu kovaču. Natančneje poizve se pri g. K. Lenčetu na Laverci pri Ljubljani. 24 7 Službo cerkvenika &eli sprejeti Nikolaj Vraničar, 169 3-2 Dol. Lokvica, p Metlika. TivHlIftlpill 'zvrsln0 sredstvo za ohranitev X>/ IIIIULVI/I, ]e sovja|, preprečuje gnilobo, oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. 228 15 11—10 Vnanja naročila proti povzetju. Razpošiljanje sukiui s»m» privatnikom. gld. 2 80 iz dobre gld. 3 10 iz dobre gld. 4 80 iz dobre gld. 7-;0 iz fine gld. 8- 0 iz fine Odrezek, dolg 310 m, zadosten za jedno moško obleko, stane lo pristne ovčje volne. gld. 10-50 iz najfinejše gld. 12 40 iz angleške gld. 13 95 iz kamgarna Odrezek za črno salonsko opravo 10 gld. Rlngo za površnike meter od gld 325 više, loden v mičnih barvah kos gld. 6- - in gld. 9 95; pervien in doskinur. blago za državne in želez-nične uradnike in za talarje sodnikov, najfinejši kaiugarni in cheviot, tudi uniforme za finančno stražo in orožnike itd. razpošilja po tovarniških cenah dobroznana, pošteiia ^roga^sukna" IM- AlIlM Y BmU. Vzorci brezplačno franko. Pošiljanje natanko po vzorcu. Pozor! P. n. občinstvo se zlasti opozarja na lo, da se pri naravnostnem naročevanji blago dobi dokaj ceneje, kakor pri vmesnih prodajalcih. Tvrdka Kiesel - Ainltof v Brnu razpošilja vse blago po pravili tovarniških cenah, brez oridejiincgu ral) h tu. 147 12-2 St. 6861. S. 169 3-2 priporoča raznovrstne v i z i 111 i c e V smislu §. 15 občinskega volilnega reda za deželno stoluo mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. 1., št. 22. dež. zak.) naznanja se javno, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnjo dopolnilne volitve v občinski svet sestavljeni in da se smejo od ponedeljka dne 26. t m. naprej skoz 14 dnij tukaj pregledavati in proti njim vlagati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svčt. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 22. februvarija 1900. M?okat & Kad Miti usoja se naznanjati, da o« Z dnem 1. marca 1900 svojo pisarno zopet 164 3-2 Ljubljani, Dalmatinove ulice štev. 9 (vogal Kolodvorskih ulic) v Štrukljevi hiši. f* S* S* jgk C.Tji P Dne 26. februvarija. Skupni državni dolg v notah...... Skupni državni dolg v srebru...... Avstrijska zlata renta 4°/0....... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Ogerska zlata renta 4°/0........ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld........ London vista ........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dr«, veli 99 99 98 99 98 94- 125' 236' 242 118 oo 50 75 50 65 05 90 86 47 •25 .> ii ii a J i k a t> o i* "X. a. 20 mark ..... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. ct-kini ..... Sne 24. februvarija. 3-2°/0 državne srečke l. 186-1. 250 gld. . . 6°/0 drsavne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečka 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . . 23-64 7926 89-80 11-38 163-160-25 2 0 50 97-60 141- — 257 25 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107-25 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 96-10 P rijoritetne obveznice državne železnice . . 88 25 > > južne železnice 3°/0 . 69 40 > » južne železnice 5°/0 . 100 75 > > dolenjskih železnici0/,, . 99 25 KredKne srečke, 100 gld.......39-r— 4°/0 srečke aunav. parobr. družbe. 100 gld. . 340 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42 50 Ogerskega » „ » 5 » . 22-50 Uudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13 40 Rudolfove srečke, 10 gld.......62 — Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije angloavstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. at. v. Akcije tržaškega Lloyda. 50!) gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 172-50 180 — 178-— 50. — 124-25 29850 78-— 26-50 97-75 273 35 323"— 255-50 aikft" Nakup in prodaja "&a> vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri lzžrcbanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanfna izvršitev naročil na borzi. foenjarnicna didmska družba i. K ii 10 in 13, Dunaj, J 66 ■rM?' t&J&frj: fo: v, H&JT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvarer., potem o kursnih vrednostih vseh špekuiacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti aMr naloženi ii jriavuie. ist Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec. Tisk ^Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.