SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
	£2907
PRAVILA
DRUŠTVA ZA
KULTURNO SODELOVANJE SLOVENIJE Z ZSSR
•i
19 4 5
Tiskali 'J. Blasnika nasl., d. d. v Ljubljani
B v
Ime, sedež, področje in predstavljanje.
Člen 1.
Društvo se imenuje: Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR.
Sedež društva je v Ljubljani.
Področje društva je vse ozemlje federalne enote Slovenije.
Člen 2.
V vsakem kraju v notranjosti Slovenije, kjer je možnost uresničevanja društvene naloge, se lahko ustanovi Odbor za kulturno sodelovanje z ZSSR po prejšnji odobritvi uprave. Odbor deluje na področju in po pravilniku, kakor mu predpiše uprava društva.
Člen 3.
Pred skupnimi oblastmi v državi kakor tudi nasproti ZSSR in tujini na sploh ima pravico predstavljanja samo Društvo za kulturno sodelovanje Jugoslavije z ZSSR.
Člen 4.
Društvo je pravna oseba. Njega predstavljata, zanj podpisujeta in odgovarjata predsednik in tajnik.
Naloge in sredstva.
Člen 5.
Naloga društva je, da se z vsemi primernimi sredstvi trudi za spoznavanje ZSSR in za vzpostavljanje in vzdrže-
vanje kulturnega sodelovanja med slovenskim narodom in narodi Zveze sovjetskih socialističnih republik, predvsem pa:
1.	da organizira in pospešuje učenje ruskega jezika s tečaji, šolami itd.;
2.	da nabavlja in širi v Sloveniji knjige, časopise, časnike in vse druge publikacije, ki se izdajajo in tiskajo v ZSSR, predvsem v ruščini, in da osnuje svoje javne knjižnice in čitalnice;
3.	da nabavlja knjige, časopise, časnike in druge publikacije, ki se izdajajo in tiskajo v Sloveniji, ter jih daje na razpolago ustrezajočim zainteresiranim društvom, organizacijam in ustanovam v ZSSR;
4.	da organizira in pospešuje organiziranje javnih predavanj z vseh področij kulturnega življenja in aktivnosti narodov ZSSR, in sicer: kakor predavanja naših znanstvenikov in drugih javnih delavcev tako tudi predavanja znanstvenikov in drugih javnih delavcev iz ZSSR v Sloveniji a prav tako tudi predavanja slovenskih znanstvenikov in drugih javnih delavcev v ZSSR;
5.	da organizira in podpira organiziranje: glasbenih koncertov, gledaliških predstav, književnih predavanj in akademij, razstav upodabljajoče umetnosti in vseh ostalih kulturnih manifestacij, na katerih se bodo izvajala ali razstavljala dela umetnikov iz ZSSR s posredovanjem slovenskih umetnikov, umetniških skupin ali organizacij, kakor tudi prihajanje umetnikov, umetniških skupin ali organizacij iz ZSSR v Slovenijo in odhajanje slovenskih v ZSSR v iste namene;
6.	da organizira in pospešuje potovanja skupin slovenski i delavcev, kmetov, gospodarstvenikov, znanstvenikov, umetnikov, zdravnikov in drugih javnih delavcev, njihovih društev in organizacij iz Slovenije v ZSSR zaradi spoznavanja
in proučavanja države, življenja in dela v ZSSR kakor tudi prihajanje ustrezajočih skupin, društev in organizacij iz ZSSR v Slovenijo z istim namenom, in
7.	da organizira in pospešuje organiziranje obojestranskih manifestacij s področja fizične kulture in drugih manifestacij kulturnega značaja, ki niso posebej omenjene in navedene.
Svoje naloge izpolnjuje društvo s sekcijami, zato lahko osnuje naslednje sekcije: 1. za ruski jezik in književnost kakor tudi za jezike in književnosti ostalih narodov ZSSR; 2. za proučavanje dela in delavstva; 3. za proučavanja vasi in kmetištva; 4. za prosveto; 5. za glasbo; 6. za upodabljajočo umetnost; 7. za gledališče; 8. za urbanizem; 9. za prirodne vede; 10. za družbene vede; 11. za pravo; 12. za socialne ustanove in akcije; 13. za medicino (higijeno in zdravstvo); 14. za gospodarstvo; 15. za film; 16. za fizično kulturo in 17. za tehniko.
Po potrebi se lahko osnujejo tudi druge sekcije.
Članstvo.
Člen 6.
Člani društva so lahko vse fizične osebe, ki prebivajo na ozemlju federalne enote Slovenije, kakor tudi kulturne, umetniške, sindikalne, zadružne, politične in druge ustanove in organizacije (kolektivni člani).
Člen 7.
Redni člani so vse osebe, ki jih po njih pismeni prijavi sprejme uprava društva. Za sprejem ali odklonitev sprejema v članstvo se ne navajajo nikaka pojasnila.
Vpisnino in članarino določa uprava.
Člen 8.
Člani so dolžni delati za dosego društvenih namenov, izpolnjevati sklepe društvenih organov in plačevati društveno članarino.
Člen 9.
Redni člani imajo aktivno in pasivno volilno pravico kakor tudi pravico sodelovati v društvenem delu, uporabljati društvene ustanove in druge zanje ustanovljene institucije.
Kolektivni člani (sindikati, kulturne organizacije itd.) izpolnjujejo svoje aktivne in pasivne pravice in se udeležujejo občnih zborov z le enim svojim članom, ki ga za to določijo.
Člen 10.
Članstvo preneha: a) s smrtjo, b) z izstopom, c) z izselitvijo iz federalne enote Slovenije ali č) z izključitvijo, ki jo izreče uprava, če član ravna proti društvenim namenom ali sklepom, če se pregreši zoper osnovne predpise državljanske časti ali če šest mesecev brez opravičljivega vzroka ne plača članarine. Zoper sklep o izključitvi ima član pravico pritožbe občnemu zboru društva. Pritožba ne odloži izpolnitve, sklep občnega zbora pa je pravno veljaven.
Organi.
Člen 11.
Organi društva so:
a)	občni zbor,
b)	uprava,
c)	sekcije,
č) častno razsodišče,
d)	odbori v notranjosti Slovenije.
Člen 12.
Občni zbor je vrhovni organ društva.
Občni zbori so redni in se sklicujejo vsako leto najkasneje marca meseca ali pa so izredni po potrebi ali na zahtevo 14 članov. Občni zbor sklicuje predsednik, in to rednega petnajst dni poprej, izredne osem dni poprej preko vsaj enega ljubljanskega dnevnika, navajajoč dan, uro, kraj in dnevni red.
Člen 13.
Občni zbor tvorijo vsi člani društva, ki so bili sprejeti vsaj mesec dni pred napovedanim občnim zborom.
Člen 14.
Redni občni zbor sklepa: o poročilih uprave in častnega razsodišča, daje razrešnico vsem organom in voli nove, sklepa o proračunu in obračunih, o izpremembi pravil ter o drugih predlogih in vprašanjih.
Člen 15.
O predlogih in vprašanjih, ki jih ne vsebuje že objavljeni dnevni red, more sklepati občni zbor samo, če so bili vloženi upravi osem dni pred občnim zborom ali če občni zbor soglasno pristane na to.
Člen 16.
Občni zbor sklepa veljavno, če mu prisostvuje najmanj polovica članov. Ce ob določenem času ni prisotno to število članov, se lahko vrši občni zbor eno uro kasneje na istem mestu ne glede na število prisotnih članov.
Občnemu zboru predseduje društveni predsednik. Volitve so tajne, če pa pristanejo vsi člani občnega zbora, so lahko javne.
Za sklepe je potrebna večina glasov prisotnih članov.
Člen 17.
Upravo društva tvorijo: predsednik, dva podpredsednika, trije tajniki, blagajnik, knjižničar in sedem odbornikov. Njena naloga je voditi društveno delo in izvrševati sklepe občnega zbora.
Uprava sklepa veljavno, če je navzočih vsaj 8 njenih članov. Za sklepe je potrebna večina glasov. Seje uprave sklicuje in vodi predsednik. Ce je odsoten, ga nadomešča eden izmed podpredsednikov.
Uprava vodi delo sekcij v smislu čl. 5 teh pravil.
Člen 18.
Častno razsodišče sestoji iz treh članov, ki si izmed sebe izvolijo predsednika. Naloga častnega razsodišča je, da sklepa o sporih glede časti v okviru medčlanskih odnosov, in to na zahtevo prizadetih ali na zahtevo uprave. Častno razsodišče si samo sebi za vsak poseben primer določa postopek s lem, da se posvetovanje in glasovanje smatrata za tajna. Sklep mora objaviti razsodišče pismeno v roku 15 dni.
Člen 19.
Upravo in častno razsodišče voli občni zbor za leto dni.
Člen 20.
Izpraznjena mesta v upravi popolnjujejo ostali člani teh organov s tem, da mandat tako izvoljenemu članu traja do rednega občnega zbora društva. Izpraznjena mesta v častnem razsodišču popolnjuje uprava.
Zaključne odredbe.
Člen 21.
Članstvo je enkratno, ne glede na to, ali se je član vpisal preko društva v Ljubljani ali preko njegovega odbora v no-
tranjosti. Odbori so dolžni polovico plačane članarine konec vsakega meseca dostavljati društvu za kritje splošnih stroškov, določenih po društvenem proračunu.
Društvo lahko osnuje odbor tudi za področje Ljubljane in okolice, predpiše mu pravilnik in lahko prevede v odbor člane, vpisane v društvu.
Društvo vstopa v enotno organizacijo Društva za kulturno sodelovanje Jugoslavije z ZSSR in priznava tej skupni organizaciji pravico vodstva, organiziranja in nadziranja vsega dela za čim uspešnejše izpolnjevanje postavljenega društvenega namena s tem, da se izda statut Društva za kulturno sodelovanje Jugoslavije z ZSSR. S tem statutom bo označen delež tega društva pri splošnih stroških enotnega društva.
Društvo neha obstojati, če sklene to večina t. j. tri četrtine vseh članov. V tem primeru je preostalo imovino izročiti v varstvo Društvu za kulturno sodelovanje Jugoslavije z ZSSR v Beogradu s tem, da se izroči ustanovi, ki bi bila ustanovljena v Sloveniji z istim namenom.
Ta pravila so bila sprejela na zboru ustanoviteljev društva dne 19. junija 1945 v Ljubljani in veljajo, če jih osvoji in odobri Društvo za kulturno sodelovanje Jugoslavije z ZSSR in pristojna državna oblast.
Člen 22.
Člen 23.
Člen 24.
Tajnik:
Mile Klopčič, s. r.
Predsednik: Fran Albrecht, s. r.
Društvo za kulturno sodelovanje Jugoslavije z ZSSR odobrava ta pravila.
Beograd, 14. julija 1945.
Narodna vlada Slovenije Ministrstvo za notranje zadeve.
Št. 1192/1—45.
Prednja pravila se vzamejo na znanje. Ljubljana, dne 10. julija 1945.
Tajnik:
Miodrag Popovič, s. r.
Podpredsednik:
Dr. Zlatan Sremec, s. r.
♦
Minister za notranje zadeve: Zoran Polič, s. r.
Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR ima svoje prostore začasno na Miklošičevi cesti št. 7. Telefon: 24-12.







■