7096 OSREDNJA KNJIŽICA šzssste* • 6600-1 KOVE. J • “09020 J 14« 'J. olil jJAMSTVENO OBVESTILO / PO »MAFIJI« SE »PROTIZAKONITO FINANSIRANJE STRANK« Andreotti »bis« Škandal ANAS: jamstveno obvestilo tudi Forlaniju Milan, rim - Po »ma- pji« Se »kršenje zakona o lavnem finansiranju sfrank«, Dosmrtni senator, sedemkratni predsednik vlade Giulio Andreotti je prejel včeraj »svoje« drugo jamstveno obvestilo. Milanski sodniki ga v njem obveščajo, da naj bi bil vpleten v afero o protizakonitem finansiranju strank: "pozegnal« naj bi prispevek v višini 250 milijonov lr za italijansko socialdemokratsko stranko. Jamstveno obvestilo je Podpisalo pet milanskih sodnikov (z javnim tožil-Cem Borrellijem na Čelu), ki vec kot leto dni sledijo sferi »ciste roke«. Dosmrtnega senatorja naj bi v afero 'pletel bivši tajnik sedaj že nmriega predsednika republike Giuseppeja Saragata Roberto Buzio. Slednji sedi že dalj časa v milanskem zaporu San Vittore zaradi vPletenosti v afero o zakupih ustanove ENEL. V samici se mu je razvezal jezik, °d tod tudi nevarnost za midreottija. , .Po njegovih izjavah naj -1 marca lani prejel od ~mžbe EFDvl, ki je last An-oreottjjevega prijatelja Giu-SePpeja Ciarrapica, vsoto trilijonov lir, ki naj bi 1° nato »predal« PSDI. Vso operacijo naj bi skoval ali Pa vsaj privolil vanjo sam Andreotti. Vsota ni bila ^knjižena v knjigovodske knjige socialdemokratske Stanke, od tod tudi hipote-m obtožbe o »kršenju zako-na o javnem finansiranju strank« Zaradi iste vsote so sod-mki poslali jamstveno ob-vestilo tudi bivšemu taj-mku PSDI Antoniu Cariglii jer nov zaporni nalog za bivši Giusi iega predsednika Rome eppeja Ciarrapica, ki pa že sedi v zapom zaradi rimske afere o jamstvih finančne družbe SAFTM. Roberto Buzio je seznanil sodnike tudi z drugim »vprašljivim« dogodkom. Sam naj bi prejel še en »prispevek« za stranko, in sicer s »posredovanjem« Ciarra-picovega zaporniškega kolege Maura Leoneja. Sodniki niso izdali nobenega jamstvenega obvestila zaradi tega drugega »prispevka«, ker naj bi do podkupnine prišlo leta 1989, te prekrške pa je že Črtala amnestija. Malo po objavi drugega sodnega obvestila za Andreottija je njegov odvetnik Odoardo Ascari takoj izjavil sredstvom javnega obveščanja, da je dosmrtni senator »popolnoma na razpolago milanskemu sodstvu in da mu povsem zaupa«. »Prostovoljno se bomo predstavili pred sodniki, da bi dokazali našo popolno nedolžnost, saj nismo vpleteni v nobeno kršitev zakonov,« je zaključil Ascari. Medtem se mednarodni ugled Andreottija vse bolj maje. Ugledni ameriški tednik Newsweek je v zadnji številki svoje evropske izdaje posvetil »veliko pozornost« njegovi domnevni vpletenosti v italijanske mafijske zadeve. »Ge bi ga priznali za krivega, bi Andreotti pri Častitljivi starosti 74 let tvegal tudi do 15 let zapora,« krokarsko zaključuje clankar... SinoCi pa so milanski sodniki poslali jamstveno obvestilo tudi bivšemu tajniku krščanskih demokratov Arnaldu Forlaniju. Osumljen je kršitve zakona o finansiranju strank v zvezi s podkupninami državnega cestnega podjetja ANAS. Št. 95 (14.491) leto XUX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600__ GORICA - Drevored 24 maggio 1 Nel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 -Tel. 0432/731190 _____ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 1200 LIR TOREK, 6. APRILA 1993 LUKSEMBURG / PODPIS Sporazum med ES in Slovenijo LUKSEMBURG - Slovenija in Evropska skupnost sta v ponedeljek podpisali več sporazumov in protokolov o medsebojnem sodelovanju. Te za Slovenijo nedvomno pomembne dokumente sta za Slovenijo podpisala premier Janez Drnovšek in zunanji minister Lojze Peterle, za ES pa predsednik sveta ministrov Niels Halveg Petersen in, komisar za trgovino sir Leon Brittan. Med sporazumi je nedvomno najpomembnejši sporazum o medsebojnem sodelovanju, ki ponuja Sloveniji možnosti brezcarinskega izvoza v ES. Premier Drnovšek je v posebni izjavi dejal, da je to prvi samostojni sporazum Slovenije z ES. Sloveniji daje vse trgovinske olajšave, ki jih naša država v tem trenutku potrebuje; omogoča nam dostop na trge ES, vključuje pa tudi druge oblike sodelovanja in finančni protokol. Glede osimskih sporazumov, ki so vključeni kot klavzula sporazuma, je predsednik vlade dejal, da jih Slovenija v celoti sprejema, sam sporazum pa zdaj po odstranitvi blokade italijan- ske delegacije ne vključuje s strani ES nobenega pogojevanja. Sporazum prepušča urejanje slovensko-italijan-skih sporazumov državama samima, ki bosta to vprašanje urejali medsebojno. Predsednik slovenske vlade je v govora pred številnimi novinarji in ministri ES poudaril, da so ES in njene Članice za Slovenijo nedvomno zelo pomembni partnerji. Sporazumi vzpostavljajo pravno in institucionalno podlago za sodelovanje na področju trgovine, tehnologije, financ, informiranja in raziskovanja. Med novostmi sporazuma je tudi določba o spoštovanju človekovih pravic. Protokol o finančnem sodelovanju omogoča najem ugodnih kreditov pri Evropski investicijski banki, protokol pa v skladu s sporazumom o prometu predvideva uporabo sredstev za izgradnjo prometne infrastrukture v Sloveniji, hkrati pa pomeni tudi institucionalno podlago za sodelovanje z Evropsko investicijsko banko. »Prost pretok ljudi, blaga, kapitala« rpnosti. V sporazumu je v ospredju fi, kapitala in blaga. Za spoštovanje državljanskih pravic državljanov dvanajsterice v Sloveniji tako odslej jamči Evropska gospodarska skupnost. Za to se je zavzel italijanski zunanji minister Emilio Colombo, ki predvideva, da bosta Italija emlju. Sporazum med drugim omogoča tudi nadaljevanje regionalnega sodelovanja, predvidenega z osimskimi sporazumi. Po besedah italijanskega zunanjega ministra je tako odprta možnost za ureditev proste carinske cone v Gorici. (Ansa) BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nova agencija "Mitnica - Barriera" Ul. Camucd4l - Kom Saba l Trst - Telefon 0401636311 ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Jelcin in Clinton zadovoljna z vrhom ►A- m, $ Vancouverski vrh se je končal ob zadovoljstvu obeh udeležencev, Jelcina in Clintona. Jelcin se je vrnil v Rusijo z obljubami o večji pomoči Zahoda, Clinton pa je prisilil zahodne zaveznike, da so se prilagodili politiki ZDA in s tem povečal svoj vpliv. stran 6.. Zakaj referenduma o bankah in okolju? V nedeljo, 18. aprila bomo glasovali tudi o referendumih o vprašanju zaščite okolja ter o imenovanju predsednikov in podpredsednikov hranilnic. .......stran 3 Minska filharmonija v gledališču Miela V gledališču Miela bo danes predzadnji koncert letošnje sezone Glasbene matice z zelo prestižnimi gosti. Nastopili bodo namreč solist/ iz Minske Filharmonije, in sicer v neobičajni in spremenljivi komorni zasedbi. .......................stran 5... Osimo: predlogi Gorice Družbene in politične sile v Gorici pripravljajo strategijo za pridobitev novih zlasti gospodarskih instrumentov v okviru novih sporazumov med Italijo in Slovenijo. Na srečanju na Trgovinski zbornici so razpravljali o tem, kakšna naj bi bila mešana industrijska cona ob meji, razpravi o nadgradnji Osimskih sporazumov pa je bila namenjena tudi točka na sinočnji seji občinskega sveta. stran 7 _TRST / ZAVZEMANJA ZA OBSTOJ DRU2BE Lioyd: sindikati in Dežela za alternativno rešitev Včeraj spet odločno zavrnili projekt Finmore '*4mm**r leta . ' Poravnava deficita do konca tešj.Z lstoCasnim iskanjem alternativnih e.v’ Pri katerih bi sodelovali privat-dežn/n iavne ustanove: to je po oceni na odbora FJK in sindikatov edi- Dn P° ’ bi zagotovila obstoj tržaške predl°rS^e 8\M> f*DlP>,XPE*TK 1)11.1 \ H O S NIA »F K / ECOV 1 \ \ b- <>*<>< ti «»<<*>y i f- k«' <; 7t> x tmm \ EOIZIOHE SPEHALI Puč accadere altrove Un platto dipatate e tutto i meno buio it v -1 * MssmoGia » un enonmie OGNI MATTINA IH VENDITA FRA LE BOMBE ®S S g Martin Brecelj povedal odgovorni za mednarodne dejavnosti pri vsedržavnem vodstvu DSL Piero Fassino, ko je skušal strniti smisel posveta na temo »Narodna identiteta in nacionalizem v Evropi«, ki ga je vsedržavno vodstvo DSL včeraj priredilo skupno s strankinim deželnim in tržaškim pokrajinskim vodstvom v kongresnem središču na pomorski postaji v Trstu. Izhajajoč iz navedene premise, je Fassino poudaril, da sožitje med različnimi narodi oziroma narodnostnimi skupnostmi predpostavlja njihovo prehodno polno priznanje. Tega pa nikakor ne gre razumeti v smislu neke absu-lutizacije narodnostnih kategorij, saj je treba po drugi strani upoštevati, da smo priča tudi vse večjemu povezovanju ljudi na evropski in celo planetarni ravni, zlasti na gospodarskem področju, kjer so meje nacionalnih držav že zdavnaj postale pretesne. Varovanje narodnostnih posebnosti je treba torej uskladiti s transnacionalnimi težnjami na gospodarskem, kulturnem in tudi političnem področju, državne meje v Evropi pa ne gre prestavljati, ampak presegati z razvijanjem vsakovrstnega sodelovanja preko njih. Posvet, ki je trajal ves dan, je uvedel član deželnega vodstva DSL Stelio Spadaro. Izpostavil je med drugim dejstvo, da je DSL izbrala za kraj posveta prav Trst, kjer so vprašanja narodne identitete in nacionalizma tako rekoč vseskozi v ospredju. Dejal je, da je levica doslej delala hudo napako, ko je dejansko pristajala na to, da so nacionalna čustva bila domena desnice. Tudi levica bi jih morala gojiti, kajpak na primeren način, a brez slepomišenja, vključno recimo s tem, da bi prestavljala padle v letu 1953 za ita-lijanstvo Trsta. Spadaro je nadalje opozoril, da so istrski begunci na Tržaškem dejstvo, ki bi ga nikakor ne smeli prezirati, odločno za je zavrnil zahteve nekaterih po prestavljanju državnih meja s Slovenijo oziroma Hrvaško, saj bi to kratko-malo pomenilo vojno. Poleg Spadara in Fassi-na, ki sta spregovorila tu- di in predvsem kot prireditelja, pa se je na govorniškem odru zvrstila še vrsta osebnosti z vnaprej naročenimi prispevki (prosta razprava ni bila predvidena), a z dokaj različnimi stališči. Senator Darko Bratina je izhajal iz ugotovitve, da leto 1989 ne pomeni le konca obdobja dveh blokov, ameriškega in sovjetskega, saj se je z njim v resnici končalo 200-letno obdobje, ki se je začelo s francosko revolucijo in ki bi ga lahko označili kot industrijsko obdobje. Za ta čas je bil na političnem področju značilen pojav nacionalnih in pozneje razrednih držav. Nacionalne države Piero Fassino (Foto Ferrari/KROMA) so etnični element nekako absolutizirale, razredne ga načelno prezirale, v obeh primerih pa narodni identiteti ni bilo dopuščeno, da bi se polno in prosto izražala, kot je dokončno postalo očitno na pragu sedanjega postindustrijskega obdobja. Po Bratinovem mnenju bi morali torej iskati danes rešitve v preseganju nacionalnih držav, a ne v smeri naivnega kozmop elitizma. Tako bi morali konkretno na nek način omogočiti, da bi npr. Trst enako čutili za svojega tako Italijani kot Slovenci, pa čeprav vsak po svoje, se pravi tudi ob spoštovanju razmerij med večino in manjšino. Tržaški zgodovinar Giorgio Negrelli je razmišljal nekoliko drugače, saj je postavil pod vprašaj ne le nacionalno državo, ampak tudi samo narodnost ali etnično pripadnost. Na nek način bi po njegovem morali preseči oboje, saj je v obeh mogoče zaslediti zaviralne elemente. Beneški sociolog Paolo Segatti se je dotaknil predvsem pojava novega rasizma v Evropi, na katerega naj bi evropska levica ne znala učinkovito odgovoriti. Precej uglašen s temi razmišljanji je bil tudi prispevek tržaške pokrajinske tajnice DSL Perle Luše, ki je ob potrebi po primernem ovrednotenju etničnih oziroma narodnostnih elementov tudi opozorila na dejstvo, da uveljavljanje teh elementov praviloma gre vštric z manj naprednimi socialnimi teženji. Spet drugače je razmišljal znani Simo naivnem spada razliko °d lllouirv* - je naravnih zato labk° tj e nam-ko straho- kakršnim a v Bosni orijevein :ev morah nvanju bi-jjil narod-:avn° di' j govorili itranke i socia- ialde- „. De-> pou- ostro žavn° rij o in je p°- nuj- skle- redal. i na-lizma vTr- ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Torek, 6. aprila 1993 TRST / STALIŠČE SINDIKATOV IN DEŽELNE UPRAVE FJK RIM / PO ODSTOPU »ZUNANJEGA« GATTIJA NOVICE »Za Uoyd so možne drugačne rešitve« Predloge bodo jutri iznesli ministru zo prevoze Tesiniju Včerajšnje srečanje o Lloydu na sedežu deželne vlade (Foto Ferrari/KROMA) Že v težavah nov občinski odbor Po oceni podžupanov Mammija in Forcelle je razpust občinskega sveta neizbežen Breda Pahor TRST - Moratorij do konca leta z iskanjem novih možnosti s soudeležbo privatnikov, finančnih družb in tudi javnih ustanov: to je osnovna zahteva glede rešitve obstoja tržaške pomorske družbe Lloyd, ki jo bodo na jutrišnjih srečanjih z ministrov za prevoze Tesi-nijem zagovarjali tako sindikati kot predstavniki deželne vlade FJK. Na včerajšnjem razburljivem sestanku - napet je bil seveda zaradi problema samega in pa zaradi nesprejemljivega zadržanja Podtajnika za prevoze Giulia Camberja, ki je tudi zapustil srečanje - so se predstavniki CGIL, CI-SL in UIL in deželnega odbora sporazumeli tudi, da zahtevajo takojšen začetek pogajanj, ki bi se jih morali udeležiti vsi Prizadeti (italijanska vlada, IRI oz. Finmare, deželna vlada in sindikati)- Do tega razširjenega srečanja pa mora priti pred 16. aprilom, ko bi morali delničarji Lloyda odločati o načrtu Finma-re- Ta naCrt pa predvideva, da bi tržaško družbo spojili s slično genovsko halia navigazione, pri čemer bi se tržaška dejansko utopila. Časa za reševanje ene-§a od simbolov tržaškega gospodarstva torej ni ve- liko, tudi zato so tako sindikati (Cofone in Deve-scovi za CGIL, Adele Pino in Faniuolo za UIL in Petrini in Nastasi za CI-SL) kot deželni odbor, ki sta ga zastopala predsednik Turello in odbornik za načrtovanje Tersar, kot prvo naglaševali zahtevo, da se s pokritjem izgube družbe do konca leta (gre za nekaj desetin milijard lir), omogoči Lloydu preživetje do izoblikovanja kakšne alternativne možnosti. Nesprejemljivo je na primer - je na včerajšnjem srečanju poudaril odbornik Tersar - da se Lloydu vsiljuje kot edino možnost združitev z genovsko družbo. Iskanje novih pa seveda terja določen čas, med katerim je treba preveriti tudi, kako se lahko v operacijo vključi deželna uprava, ki je že prej izrazila pripravljenost na sodelovanje npr. preko finančne družbe Friulia. V konCno kombinacijo, o umestnosti katere pa je treba seveda prepričati italijansko vlado oz. IRI, bi lahko po mnenju včerajšnjih razpravljalcev ob privatnikih vstopila tudi družba Finmare. Jutri bo za usodo tržaškega Lloy-da ključen dan: v Trstu bo namreč minister za prevoze Tesini, Turello pa je obljubil, da se bo skušal sestati tudi z generalnim direktorjem IRI Tedeschijem. Uslužbenci tržaške ladjarske družbe so bili po včerajšnjem sestanku vsaj nekoliko pomirjeni, predvsem pa jim je bilo jasno, kdo se resnično poteguje za obstanek Lloy-da. Podtajnik Camber (LpT) je namreč ogorčen in zmeden obenem zapustil srečanje, ker ni znal odgovoriti na preprosto vprašanje sindikalistov, Ce je ali ni predstavnik italijanske vlade. RIM - Nov občinski odbor, ki so sestavili v nedeljo zvečer tik pred iztekom predvidenega roka, je že v hudih težavah: odvetnik Adolfo Gatti, ki je bil v odboru kot»zunanji«član (se pravi nestrankarski), je namreč včeraj zjutraj sporočil županu Francu Carraru, da odpoveduje obljubljeno sodelovanje. Kot v posebnem tiskovnem sporočilu utemeljuje svojo odločitev znani odvetnik, novosestavljeni odbor, ki mu načeluje Carraro, ne odraža izražene volje, da bi v njem bila neposredno zastopana civilna družba, temveč so v njem pretežno predstavniki političnih strank.»Zato, «pravi Gatti Carraru, ki že tretjič vodi rimsko občinsko vlado,»se osebno zahvaljujem za izkazano mi zaupanje, vendar v takšni situaciji ne uvidim objetivnih možnosti o prenovi upravljanja mesta in tudi ne zaznam koristnosti svojega doprinosa. «Poleg Adolfa Gattija s o kot»zunanjega« vključili v odbor še Lucia Barbero, ki je sicer blizu PSDI. Odbor je odrazila laicno-so-cialistiCna koalicija z zunanjo podporo KD, prejel pa je 42 glasov na 80. Po odločitvi Gattija, da ne sodeluje v komaj izvoljenem odboru, sta podžupana Oscar Mammi (PRI) in Enzo Forcella (Neodvisna levica) izjavila, da je razpust občinskega sveta skorajda neizogiben. Po njunem mnenju - v imenu obeh je sicer govoril Mammi - so namreč vsi, ki so pristali na novo koalicijo, skušali najti dostojno rešitev, da ne prišlo do razpusta sveta in do komisarske uprave. Vendar pa odstop Gattija dodaja prejšnjim novo, nepremagljivo težavo. Ko je torej obstoj novega rimskega občinskega odbora že pod vprašajem, pa se še vrstijo izjave predstavnikov političnih strank o tretjem Carraro-vem mandatu za župana. Član vsedržavnega vodstva PSI sen. Fabrizio Cic-chito je polemičen do DSL, ki je vztrajala pri Rutelliju za mesto župana, Mattioli (zeleni) pa pravi, da je rešitev Carraro politični samomor. Carraro ima že težave z novim odborom (AP) Referendum: vlak za DA Firence-Trst-Sirakuze TRST - Jutri, 7. aprila, bo iz Firenc odpotoval tako imenovani »vlak za DA«. Gre za pobudo, ki jo je sprožila Skupina 54 in katere namen je priboriti DA-ju na skorajšnjih referendumih veliko večino. Pobudi so se pridružili Corel, tržaški klub Pannella in odbor Za demokratično zavezništvo. Odhodu iz Firenc bosta prisostvovali delegaciji iz Trsta in Sirakuz, pobuda pa se bo zaključila 15. aprila z dvema manifestacijama v Trstu in Sirakuzah. V Trstu bosta prisotna nekdanji žzpan iz Catanie Bianco ter podpredsednik ACLI Passuello, oba pobudnika demokratičnega zavezništva, v Sirakuzah pa tržaški poslanec VViller Bordon in novinarka Miriam Mafai. Dve aretaciji v Vidmu VIDEM - Videmski karabinjerji so aretirali dva stara znanca sodnih dvoran Frabrizia Bianca in Monico Liuzzi, oba iz Vidma zaradi posesti in razpečevanja mamil. Dvojico so ustavili pred ženskinim stanovanjem in pri njiju odkrili pet doz heroina. V njenem stanovanju so potem odkrili še nadaljnjih 60 doz. Oba so zaprli v videmski zapor, sedaj pa skušajo ugotoviti izvor mamila. Poseg Dežele vprid malim podjetjem VIDEM - Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je s posebnim finančnim prispevkom iz proračuna za leto 1993, v višini 23 milijard lir, sklenil pomagati malim in srednjim industrijskim podjetjem ter trgovinskemu in obrtniškemu sektorju, ki so se zaradi splošne recesije znašli v težavah. V ta namen je sklenil dogovor s konzorcijem Congafi (Consorzio garanzia fidi) in bančnimi zavodi, ki bodo zgoraj omenjenim podjetjem nudili posojila po znižani obrestni meri na 18-meseCne oziroma 36-meseCne roke. S takšnim posegom - tako so na tiskovni konferenci obrazložili podpredsednik deželne vlade in odbornik za industrijo Ferruccio Saro, odbornik za finance Bruno Longo in odbornik za trgovino in turizem Gioacchino Francescutto - bodo podjetjem zagotovili nekaj kisika in jim nudili možnost nadaljnjega gospodarskega načrtovanja. Dejstvo je, da so vse večja nena denarja, ki jo uvajajo bančni zavodi, in zakasnitve pri izplačevanju marsikatero podjetje spravili na kolena in je zato nujno, da se mu priskoči na pomoč. Nizkoobrestna posojila (11%) naj bi služila prvenstveno za razvoj in podjetniške investicije ter za tehnološko reorganizacijo. S tem denarjem bodo podjetniki, obrtniki in drugi interesenti lahko obnovili tudi infrastrukture, ki morajo z vidika varnosti odgovarjati evropskim standardom. Rudi Pavšič REFERENDUMI 18.APRILA Hranilnice v roke resnih izvedencev , TRST - Str °tizacija je i vplivala tudi r hranilnic, kje Sednike uprav tozadevnih b< vodov v ' Za demokrati (Corid), k 1991 zbral us vdo podpism ;®v zakona l938(!), po k Zakladno m str°go nadzc imenovanji mkov in po nifov hran ikonski nc zahteval sam Mussolini, ki je hotel osebno imenovati voditelje hranilnic, povojna republika pa je ta fašistični odlok popolnoma osvojila in ga v vseh teh letih tudi dosledno izvajala. Ce bo 18. aprila (rdeCa glasovnica) zmagal DA bodo predsednike hranilnic (ital. Cas-sa di Risparmio) direktno izvolili upravni odbori posameznih bančnih zavodov, kar se od vedno dogaja v skoraj vseh evropskih državah. Skoraj vse stranke pozivajo svoje volilce, da ukini j o zakon iz fašistič- nih Časov, edine dvome ima KD, kjer je glede tega vprašanja prišlo do notranjega razkola. Pristašev NE ni, in Ce so, ne sodelujejo v volilni kampanji. Mnogi so vsekakor mnenja, da je ta raferendum popolnoma nepotreben in da bi moral vprašanje rešiti parlament, ki pa o tem ni zavzel jasnega stališča. Ljudsko glasovanje o tem vprašanju ne zadeva hranilnic v Furlaniji-Ju-lijski krajini, ki so glede imenovanja predsednika in podpredsednika (vsaj formalno odvisne) od sklepov deželne vlade. Pavel Colja (na sliki-foto KROMA), ki je visok funkcionar tržaške CRT, je vsekakor mnenja, da ima ta referendum v sebi veliko nevarnost. Prav je, nam je povedal Colja, da se tudi v bančnem sektorju enkrat za vselej odpravi škodljive vplive strank ter da se zakladnemu ministrstvu odvzame pristojnosti za imenovanja predsednikov. Obstaja pa konkretna nevarnost, da bi se lotizacija iz centra premaknila na periferijo, saj so upravni sveti hranilnic še vedno v glavnem odraz strankarskih imenovanj in torej lokalne lotizacije. Treba je ustvariti pogoje, da bodo na Čelu hranilnic res postavljeni strokovnjaki. Zeleni predlagajo ustanovitev nove državne agencije za zaščito narave Sandor Tence TRST - Ali je prav, da imajo Krajevne zdravstvene enote neposredne pristojnosti na področju zaščite okolja? Združenje prijateljev zemlje je mnenja, da KZE niso v stanju za dobro in učinkovito upravljanje te službe, za katero je treba po njihovem mnenju ustanoviti posebno Agencijo za varstvo okolja, ki jo imajo že skoraj vse evropske države in, že veC desetletij, tudi ZDA. To gibanje je zato zbralo vec kot petsto tisoč podpisov za referendum, ki se zavzema za ukinitev zakona iz leta 1978 o pristojnostih KZE na tem področju. Ce bo na referendumu (bela glasovnica) zmagal DA bodo zdravstvene enote čez noC izgubile te svoje široke kompetence, ce bo prevladal NE pa bo seveda vse ostalo pri starem. Na tehtnici so predvsem analize onesnaževanja zraka, pitne vode in morja, ki jih trenutno izvajajo pokrajinski uradi za preventivo (PMP), neke vrste upravne enote KZE. Pobudniki referenduma so mnenja, da vlada na tem področju prevelika zmeda, da so analize večkrat površne in neverodostojne ter celo negativno pogojevane od političnih okoliščin. Enote PMP zaposlujejo po vsej državi nekaj več kot pet tisoC strokovnjakov. Ta številka je po mnenju naravovarstvenikov in zelenih prenizka za realne potrebe na teritoriju ter daleč pod evropskimi standardi. Manjkajo predvsem inženirji, geo-logi m fiziki, ki jih ministrstvo za zdravstvo ne more zaposliti in vključiti v enote PMP. Ce prevlada DA bo morala ekološko preventivo izvajati neka druga javna ustanova, ki pa jo je treba na novo ustanoviti. Pobudniki referenduma, kot rečeno, predlagajo Agencijo za varstvo okolja, ki bi delovala na osnovi smernic in usmeritev Evropske skupnosti. O ustanovitvi agencije je tekla že razprava v poslanski zbornici, kateri pa do danes- tudi zaradi splošne politične zmede v državi - še ni uspelo odobriti primernega zakona, ker imajo stranke precej različna stališča o tem vprašanju. Vlada pa ni posredovala parlamentu svojega jasnega predloga, Čeprav je nekdanji minister za zdravstvo De Lorenzo večkrat napovedal "konkretne ukrepe", zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke. Skoraj vse politične stranke pozivajo volilce, ali naj glasujejo DA ali pa naj se ravnajo po vesti. Za ukinitev tega zakona so se doslej jasno izrekli socialisti, DSL, laične stranke in seveda zeleni, Krščanska demokracija pa je svojim somišljenikom priznala svobodo izbiranja. Voditelj Združenja prijateljev zemlje sen. Mario Signo-rino je optimistično prepričan, da bi zmaga DA končno predramila parlament ter ga prisilila, da v nakrajšem Času uzakoni popolnoma nove norme na področju zaščite okolja. NE ima na tem referendumu resnici na ljubo zelo malo pristašev. V javnosti se je v zadnjih dneh oglasil le vsedržavni odbor, ki združuje strokovnjake KZE. Po njihovem mnenju je treba posodobiti obstoječe enote PMP, jim priznati večje pristojnosti in predvsem dodatna finančna sredstva. Agencija za vastvo okolja, ki jo predlagajo zeleni, je po mnenju tega odbora nepotrebna, saj bi le "požirala" javni denar. Kdo bo skrbel za varstvo našega okolja? (foto Križmančič/KROMA) Primorski dimnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT-45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST Torek, 6. aprila 1993 NOVICE Odbornik De Gioia (PSI) ne bo odstopil De Gioia kot Staffieri. Tako kot tržaški župan, ki je najprej najavil odstop, nato pa se premislil, je tudi odbornik za šport, socialist Roberto De Gioia, včeraj sklenil, da ne bo vrnil svojega odborniškega resorja, kot je bil to pred nekaj dnevi napovedal. V to ga je prepričal sam Staffieri med včerajšnjim sestankom občinskega odbora, ko mu je zagotovil, da bo strogo spoštovan program dela odborništva za šport, Se posebno kar se tiče realizacije nove športne palače. Zupan je tudi opozoril odbornika na politične posledice njegove poteze, in to je bilo dovolj, da se je De Gioia premislil in svečano obljubil, da ne bo odposlal pisma, s katerim se je nameraval odreči svojemu resorju. Novi odhodi trajekta za Grčijo Brodarska družba Anek Lines s Krete, ki vse leto s trajekti povezuje Grčijo z Italijo, je zaradi velikega povpraševanja uvedla nove odhode iz Trsta in Ancone. Iz Ancone bo od danes do 18. junija tedensko šest odhodov namesto dosedajih treh, in sicer vsak dan z izjemo torka. Iz Trsta pa bo odhod v soboto namesto v ponedeljek, a od 19. junija je predviden še en odhod. Družba se bo odslej posluževala novega trajekta, »El. Venizelos«, ki lahko prevaža 3 tisoč potnikov ter okroz 100 vozil. Udobje, ki ga nudi, je na ravni tistega, ki ga lahko najdemo na potniških ladjah za križarjenje. »Zeleni«: nova stanovanja za prebivalce ob hitri cesti Občinski svetovalec »zelenih« Paolo Ghersina je v resoluciji, ki jo je vložil vCeraj zjutraj, zahteval dodelitev novih stanovanj za prebivalce ob sedanji hitri cesti. Ghersina trdi, da je njihov položaj »zdravstveno nevzdržen« in da tudi postavitev tako imenovanih pregrad proti hrupu ne bi izboljšala položaja. Občinski svetovalec se zato zavzema, da bi občinski odbor preučil druge možnosti. Pri tem omenja nepremicninstvo premoženje Občine in morebitno pripravljenost IACP in drugih. Ghersina je v spremnem dopisu še »provokativno« predlagal, da bi se elani komisije za dodelitev zakupov za hitro cesto (zakup je bil moten, kot so svojcas že prijavili »zeleni«) odrekli svojemu honorarju »ne zato, da bi priznali krivdo - je dodal Ghersina - o kateri lahko odloča samo sodnik, Ce bo to vedel narediti, temveč kot znak, ker niso znali paziti, da se kaj takega ne bi zgodilo.« ADRIA AIRVVAVS VOZNI RED OD 28. MARCA 93 - 25. OKTOBRA 93 RELACIJA ____________________DNEVI ODHOD PRIHOD UUBLJANA-FRANKFURT -3---- 07.20 09.50 LJUBLJANA- FRANKFURT ----5-7 07.35 10.05 UUBLJANA-FRANKFURT 1 08.00 10.25 LJUBUANA-FRANKFURT -2-4--- 08.45 10.05 UUBLJANA-FRANKFURT 1234567 15.05 16.25 FRANKFURT-UUBLJANA -2-4--- 10.50 12.05 FRANKFURT-UUBUANA 1-3-5-7 10.55 13.15 FRANKFURT-UUBLJANA 1234567 17.25 18.40 UUBUANA-LONDON --3-567 14.15 15.25 LONDON - UUBUANA --3-567 16.30 19.30 UUBUANA-MANCHESTER (od 14. maja) -2-4-- 08.05 09.40 MANCHESTER-UUBUANA -2-4--- 11.00 14.20 UUBUANA-MOSKVA ---4--- 09.05 14.00 UUBLJANA-MOSKVA 7 15.35 20.30 MOSKVA-UUBUANA ---4--- 15.00 16.20 MOSKVA-UUBUANA 7 21.30 22.50 UUBLJANA-MUNCHEN 1234-6- 09.25 10.55 UUBUANA-MUNCHEN ----5-7 15.25 16.55 MUNCHEN-UUBUANA 1234-6- 11.50 13.10 MUNCHEN-UUBUANA ----5-7 17.30 18.50 UUBUANA-PARIZ — 3---7 14.40 16.25 UUBUANA-PARIZ (od 14. maja) ----5-- 14.40 16.25 PARIZ-UUBUANA — 3 7 17.25 19.10 PARIZ-LJUBUANA (od 14. maja) — 5-- 17.25 19.10 UUBUANA - RIM (od 04. maja) RIM - UUBUANA (od 04. maja) -2—5 — -2-5- 08.35 11.00 10.15 13.10 UUBLJANA-SKOPJE --5-- 07.00 09.30 UUBUANA-SKOPJE -23- — 08.00 09.30 UUBLJANA - SKOPJE 1234567 20.20 21.50 SKOPJE-UUBUANA 1-4 — 06.00 07.40 SKOPJE - UUBLJANA -2-5-6 06.20 08.00 SKOPJE-UUBLJANA -3--- 11.50 13.30 SKOPJE-UUBLJANA 6- 12.30 14.10 SKOPJE-UUBUANA -2 17.45 20.25 SKOPJE-UUBLJANA -3---- 20.00 21.40 SKOPJE-UUBUANA -5- 20.00 22.35 UUBUANA-TIRANA -2 17.50 19.20 UUBLJANA-TIRANA --3-6- 20.15 21.45 TIRANA-UUBUANA ---4--- 05.50 07.20 TIRANA-UUBUANA --3--7 06.15 07.45 UUBUANA-DUNAJ 1-3-5-7 15.40 16.50 DUNAJ - UUBUANA 1-3-5-7 18.00 19.10 UUBUANA-ZURICH 6- 07.20 09.05 UUBLJANA-ZURICH 1—4 — 08.10 09.55 UUBUANA-ZURICH -23-5-7 08.45 09.55 ZURICH - UUBUANA 1 10.45 12.25 ZURICH - UUBUANA -23-5-7 10.55 11.55 ZURICH - UUBUANA ---4-- 10.55 12.35 ZURICH - UUBUANA 6- 11.00 12.40 MARIBOR-FRANKFURT 1-3-5-7 08.35 10.05 FRANKFURT-MARIBOR 1-3-5-7 10.50 12.15 MARIBOR-SKOPJE --5- 08.00 09.30 MARIBOR-SKOPJE -2 09.00 10.30 SKOPJE-MARIBOR -2 17.45 19.20 SKOPJE - MARIBOR — 5- 20.00 21.35 Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel: 061/118-155. prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel: 061/313-312 ADRIA AIRWAYS Maribor, Cankarjeva 3, tel: 062/27-038 POLITIKA / SKUPŠČINA ČLANOV PSI: nova usmeritev ali dokončni propad Todero: naše zavezništvo z Listo za Trst je končano Pokrajinski koordinator PSI Franco Todero (KROMA) Sandor Tence Ali spremenimo usmeritev, ali pa se moramo sprijazniti, da bomo kmalu izginili s politične scene. To je bridka ugotovitev, ki je prevevala sinočnjo skupščino elanov in simpatizerjev tržaške PSI, na kateri so prišli znova jasno do izraza vsi vozli, vse težave in huda kriza socialistične stranke, ki je doživela pretres in se je z veliko težavo lotila notranje obnovitve. V Trstu ta prepotrebna obnovitev ne more mimo preloma s preteklostjo, ki jo predstavlja kvarno volilno in politično zavezništvo z Listo za Trst. Nova volilna zakonodaja za občine in pokrajine bo prisilila PSI (in z njo vso levico), da prispeva k oblikovanju naprednega tabora, ki se bo pomeril s konservativnim. LpT je na Tržaškem na Čelu nacionalističnega in desničarskega bloka, ki se bo že na pokrajinskih volitvah 6. junija gotovo potegoval za zmago. PSI sodi v napredni blok in zato ne more stati križem rok ter pasivno slediti vsakodnevnim dema-goškim in šovinističnim potezam raznih Staffie-rijev in Camberjev. Pokrajinski koordinator Franco Todero je zato znova napovedal, da PSI za- pušCa občinsko upravo, ni pa rečeno, da se bodo socialisti v Staffierijevi upravi prilagodili temu njegovemu stališču. Občinski odbornik Alessandro Perelli je namreč ze dal jasno vedeti, da trenutno ne vidi alternativ sedanji občinski koaliciji in da mora zato PSI do nadaljnega spoštovati zavezništvo z melonarji. To je mnenje mnogih strankinih elanov v raznih ustanovah, ki jih zato marsikdo med somišljeniki odkrito obtožuje, da so vezani na oblast in na stolčke. V staro politiko je prepričan tudi senator Ar-duino Agnelli, zato ni izključeno, da bo prav v pričakovanju pokrajinskih volitev v tržaški PSI prišlo v kratkem do političnega razkola. Del stranke naj bi podprl nastajajoči napredni blok, Agnelli ter še nekateri drugi pa naj bi izbrali pot zavezništva z Listo in z nacionalisti. Pokrajinske volitve trkajo na vrata. Todero je nakazal politične smernice (napredni kartel), priznal pa'je, da je ta pot posuta z vsakovrstnimi težavami. Tržaška levica je zelo razdeljena in brez pravih voditeljev, ce bo hotela kolikor toliko enakovredno kljubovati desničarski fronti pa bo morala nujno iskati skupni jezik. Tu se postavlja ne samo problem politične linije, ampak tudi prestižnih kandidatur, ki bi se lahko zoperstavile nacionalističnemu kandidatu za župana in za predsednika pokrajine. Dodaten problem za PSI predstavljajo deželne volitve. V Trstu je stranka leta 1988 izvolila dva deželna svetovalca, sedaj pa računa na enega in še tega morda z ostanki. Todero (skupščine se je udeležilo veliko število ljudi) pa je - kljub hudim težavam - vseeno optimist in upa, da bo stranka do konca meseca zbrala tisoč elanov. Mnogi diskutanti so glasno zahtevali takojšnje sklicanje izrednega kongresa, Todero trenutno raje vidi neke vrste organizacijsko konferenco. To so vsekakor le formalnosti, saj tržaški socialisti krvavo potrebujejo predvsem novo politično usmeritev. Železniška postaja v novi preobleki Preurejeni kavarniški prostori na železniški postaji (foto Križmančič/KROMA) Na glavni železniški postaji so vCeraj predali namenu povsem preurejene kavarniške prostore, s Čimer dejansko nadaljujejo z uresničevanjem širšega načrta posodobitve celotne postaje. V kavarni, ki jo upravlja milansko podjetje »Labar Ts SrL« (v našem mestu je sicer že celih dvajset let), je zaposlenih devetnajst uslužbencev, odprta pa je vsak dan od 5.30 do 22.30. Dosedanji prostor so nekoliko razširili v eno od dosedanjih Čakalnic: na levi strani je to-bakarna, nasproti vhodu tocajni pult, na desni pa so mizice z okrog 80 sedeži. Računajo, da bodo v poletnih mesecih izkoristili tudi bližnji miniaturni zasenčeni prostor na odprtem. Vse pohištvo je izdelano po meri, okusno izbrano. Pravijo, da bodo v takem stilu nasploh opremljali železniške postaje v Italiji. Za preureditev (prostor ima tudi klimatsko napravo in seveda ogrevanje) je podjetje, ki ima koncesijo bara, protroši-lo vec stotin milijonov lir. S tem seveda preure-ditvenih del na postaji ni konec. Potem ko so februarja otvorili »servisni center«, v katerem so urad za informacije, filiala za potnike, urad Ustanove za turistično promocijo tržaške pokrajine in center za skupine, bodo do konca leta otvorili zgodovinski del stavbe na Miramarskem drevoredu (v pritličju bo sprejemnica za potnike, v prvem nadstropju bodo uradi za sestanke, kongresna dvorana z opremo za simultano prevajanje, kompjuterji, faxi), usposobili bodo 1-in 2. progo, za 75 metrov podaljšali peronske strey he 3, 4, 5 in 6. Uredili bodo tudi parkirišča v Ul. Flavio Gioia in restavrirali zunanje fasade. Kot je že pred Časom poudaril okrajni direktor Carmelo Lovecchio, Železniška postaja mora biti Cim bolj prijazna do potnikov, a se mora obenem vključevati v okolje: v tem smislu nameravajo valorizirati sam glavni vhod, kjer bodo odprli potovalno agencijo, v atriju pa bodo celo prirejali razstave, koncerte, itd. PREDSTAVIT1V / POSLOVANJE S TUJINO Servisna služba CNA za majhna in srednja obrtniška podjetja Pobudo orisal vodja CNA Cosolini ____ANPI / SREČANJE V NABREŽINI_ Svoboda in demokracija zahtevata še danes vsakodnevni boj Majhna in srednjeve-lika obrtiniška podjetja bodo lahko odslej imela na razpolago nov servis, ki jim bo olajšal delo pri poslovanju in delovanju na tujih tržiščih. Novo službo, ali bolje rečeno -serijo novih služb, je predstavila včeraj vsedržavna obrtniška konfederacija CNA. Namen nove službe je jasen: omogočiti obrtnikom Cim lažji prehod na tuja tržišča. Pobuda sicer ni zrasla na tukajšnjem obrtniškem zelniku. Ze nekaj Časa so jo uspešno preizkušali v drugih severnoitalijanskih deželah, kot sta Veneto in Emilija Romagna. Predsednik deželnega vodstva CNA Roberto Cosolini je na predstavitvi podčrtal, da Jadrnica v težavah pri Sesljanu Osebje finančne straže je v nedeljo popoldne, med običajno kontrolo, okrog 100 metrov pred Sesljanskim zalivom opazilo prevrnjeno jadrnico »laser 420«. Člane posadko, ki so bil v vodi in so se zaradi močnega toka in ne prav poletne temperature morja znašli v precejšnjih težavah, so vzeli na krov in odpeljali v Devin. Jadrnico pa so do obale odvlekla plovila, ki so bila v bližini. je tri leta po uvedbi pri sosedih napočil čas za razširitev tega servisnega omrežja (imenovanega Euro in Consulting) tudi na našo deželo. Služba bo nudila obrtnikom detajlne informacije in možnosti za sodelovanje z drugimi podjetji v tujini, opozarjala bo na morebitne partnerje in bo -proti ne pretirano dragemu plačilu - sledila vsem pogodbenim operacijam do podpisa pogodb s tujimi partnerji. Cosolini je poudaril tudi, da bodo imela majhna podjetja s tem iste pogoje kot druga velika podjetja, ki jih državne inštitucije mnogokrat privilegirajo prav na škodo majhnih, a nic manj delavnih gospodarskih obratov. Sporočilo Slovencev vDSL Slovenska komponenta Demokratične stranke levice obvešča, da je javno soočanje za DA na volilnem referendumu, ki je bilo napovedano za drevi na Opčinah, odloženo na sredo, 14. aprila. Razlog za odložitev je dejstvo, da bo nocoj v Slovenskem klubu okrogla miza o tem ljudskem glasovanju. Na njej bodo sodelovali Miloš Budin, Martin Brecelj, Rudi Pavšič in Stojan Spetič. Šema: Tržaški arhivi le težko dostopni Pomembni arhivski dokumenti o zgodovini Trsta se zadnja leta uničujejo ali izgubljajo, ne da bi javne oblasti kakorkoli posegle. Tako je dejal zgodovinar Paolo Šema na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je orisal delovanje in cilje Deželnega dokumentacijskega inštituta CGIL. Najprej bo inštitut že junija pripravil razstavo dokumentov, s katerimi razpolaga, septembra pa bo dal pobudo za študijsko srečanje, na katerem naj bi proučili probleme v zvezi z ohranjanjem in javno uporabo materiala, ki se hrani v tržaških arhivih. Šema je naglasil težave, ki jih imajo tržaški zgodovinarji, da pridejo do dokumentov, ki so marsikdaj nedostopni. Gre za dokumente iz dobe Avstroogr-ske monarhije, fašizma, pa tudi iz kasnejšega obdobja, ko je bil Trst priključen Tretjemu Reichu ah pod upravo jugoslovanske vojske. Ob tem je Šema tudi opozoril na postopno zgubljanje pomembne dokumentacije. Septembrski posvet naj bi dal vrsto konkretnih predlogov, kako popraviti sedanje stanje, začenši s spremembo neustrezne deželne zakonodaje. Obujanje zgodovinskih petdesetletnic iz Časov narodnoosvobodilnega boja in odporništva ter aktualnost vrednot boja proti fašizmu in nacizmu zlasti še danes, ko se tako v Italiji kot na tleh bivše Jugoslavije in tudi po nekaterih drugih delih sveta spet razvnemajo nacionalistične nestrpnosti, grožnje in genocidne vojne, vse to je bila osrednja tema srečanja elanov Vsedržavne zveze partizanov ANPI in somišljenikov, ki ga je priredila v soboto pod veCer nabrežinska sekcija VZ-PI-ANPI v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini. Poleg številnih domačinov, se je srečanja udeležila delegacija zveze borcev NOB Slovenije iz Komna, ki je tudi prine- Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije razpisuje za akademsko leto 1993/94 v smislu 8. člena Osimske pogodbe osem enoletnih štipendij za izpopolnitev v slovenskem jeziku in v stroki na Univerzi v Ljubljani. Štipendije so namenjene vzgojiteljicam (konCan 5. letnik učiteljišča) učiteljem in profesorjem šol s slovenskim učnim jezikom v Tržaški pokrajini ter tistim, ki nameravajo poučevati v navedenih šolah in želijo izpopolniti svoje jezikovno in strokovno znanje. Štipendija se izplačuje v enakih mesečnih obrokih sla pozdrav komenskih borcev, s katerimi vzdržuje nabrežinski ANPI redne stike. Po otvoritvenem pozdravu predsednika na-brežinske sekcije VZPI-ANPI Zvonka Markoviča, je o vrednotah odporništva in narodnoosvobodilnega boja spregovoril najprej predsednik sekcije VZPI-ANPI iz Gorice, bivši "garibaldinec” in preučevalec zgodovine odporništva Silvino Poletto, ki je najbolj izpostavil nujnost enotnosti vseh demokratičnih in protifašističnih sil danes, Jože Koren, nekdanji partizanski novinar, pa je, tudi kot predstavnik združenja aktivistov in vojaških invalidov NOB na Tržaškem, govoril predvsem o pomembnih od oktobra do junija. Prošnje lahko vložijo pripadniki slovenske narodne skupnosti, ki imajo diplomo srednje šole in višjo diplomo. Praviloma se štipendija podeljuje za eno študijsko leto, izjemoma, Ce ni novih kandidatov, ali ce kandidati, ki so štipendijo že dobili, nujno potrebujejo še eno leto za dokončanje začete študijske naloge, je mogoče štipendijo podeliti še za drugo leto študija. V takem primeru mora kandidat predložiti potrdilo o opravljenih izpitih in druga ustrezna dokazila. Izbiro kandidatov opravi ustrezna komisija, ki pri iz- datumih iz leta 1943, ki se jih bomo spominjali letos in o predvidenih proslavah, ki se bodo od poletja dalje zvrstile pri nas in v sosednji Sloveniji. Posebej pa se je zadržal pri rojstvu znamenitega Partizanskega dnevnika pred 50 leti v mali zasneženi cerkljanski vasici Zakriž, in pri okvirni zasnovi proslavljanja tega edinstvenega fenomena v vsej takratni okupirani Evropi. Srečanje je Zvonko Markovič sklenil z mislijo, da se je treba za svobodo in demokracijo boriti iz dneva v dan, saj je zanju padlo preveč žrtev, da bi smeli dopustiti oživljanje nacionalizmov in fašizma. Sledila je še prijetna družabnost, (jk) biri kandidatov upošteva tudi njihove posebej izražene namere, da se pri izpopolnjevanju poglobijo v katerega od problemov, ki posebej zadevajo razreševanje pedagoških problemov šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Te namere naj kandidati v vlogi posebej navedejo. Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepisom in ustreznimi podatki o dokončanem študiju ter o dosedanji službi prosilci vlože pri Šolskem skrbništvu v Trstu do 30. aprila 1993. O izidu razpisa bo kandidate obvestil Deželni šolski uad. ZA POUČEVANJE NA SLOVENSKIH ŠOLAH Štipendije učiteljem in profesorjem za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku Bazovica Seja vaške VZPI V Bazovici bodo letos proslavili 20-letnico postavitve spomenika padlim v NOB, proslava pa naj bi bila istega dne kot počastitev bazoviških junakov na bazovski gmajni-Tako je na svoji zadnji seji odločila bazovska sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Ita-lije-ANPI, ki je bila obenem mnenja, da se bo treba v tem pogledu ustrezno domeniti z Odborom za proslavo bazoviških junakov. Na seji so med drugim izvolili novo vodstvo sekcije (predsednik je Ivan-Mirko Križmantič, podpredsednik Josip Žagar, tajnik Stanko Vodopivec, blagajnik pa Radi-voj CaC). Bivši parth zani so se spomnili v zadnjem letu umrlih elanov (med temi sta bila tudi dolgoletni predsednik Ivan CaC in blagajnik Miroslav Grgič) ter nato spregovorili o mazaških akcijah zoper bazovski spomenik. Domačini so vložili nickoliko prijav proti »neznancem«-O tisti iz leta 1986 je lani razpravljalo sodišče, ki pa je obtoženca oprostilo zaradi amnestije- Na seji so razpravljali tudi o vprašanju skupne grobnice s posmrtnimi ostanki borcev iz bivše Jugoslavije. ZBOROVSKO PETJE / POKLON LANI UMRLEMU SKLADATELJU Note Vrabčeve maše v barkovljanski cerkvi Izvedli so jo bivši člani MePZ Milan Perfot Neva Lukes Pred več kot letom dni ' konec meseca januarja -je umrl znani tržaški skladatelj in dolgoletni pevovodja Številnih zborov Ubald Vrabec. Njemu v spomin je SKD Barkovlje Priredilo v nedeljo zvečer v barkovljanski cerkvi predstavitev zbirke njegovih maš z nastopom pevcev zbora Milan Pertot, ki je ob spremljavi organista Stefana Bembija izvedel Vrabce-vo Maso v Es duru. Koncert je bil za vse udeležence enkratno doživetje, saj so lahko prisluhnili eni izmed Štirih nias, ki jih je skladatelj napisal v letih od 1966 do 1970 (prvo maso je skladatelj zložil že leta 1948)' in sicer mašo v Es duru, ki so jo izvedli bivši pevci barkovljan-skega mešanega zbora M. Pertot, pod vodstvom Aleksandre Pertot. Okrog 20 je bilo tokrat ndadih pevcev (sicer je zbor štel 30 in se vec elanov), ki so se zbrali za to Priložnost in ponovili skladbo, ki so jo pred nekaj leti že izvedli na turneji po Dalmaciji in sicer v katedrali v Šibeniku in v Skrabinu. Čeprav jih je bilo sko-raj za polovico manj, kot sicer, so pevci in pevke Zapeli Mašo zelo ubrano, z lepimi, čistimi glasovi, Koncert v barkovljanski cerkvi (foto Ferrari/KROMA) s pravšnjim poudarkom na posamezne stavke, z velikim občutkom za vse, kar je želel skladatelj s svojim delom povedati. Za vse, ki smo jim prisluhnili, je bil to res izre- den koncert, ki je prav gotovo v Čast mladim pevcem, organistu in pe-vovodkinji, ki so se resnično izkazali in pokazali svoje pevske osebnosti v tako akustičnem ambientu, kot je bar- kovljanska cerkev. Prireditev je uvedla, v imenu domačega društva, prof. Elvi Slokar, ki je predala besedo Zorku Hareju, ki je uredil zbirko Vrabčevih maš, in Mariji FerletiC, predsednici Sveta slovenskih organizacij, ki je omenjeno zbirko izdal. Zorko Harej je spregovoril o Vrabcu kot skladatelju, pevovodji, publicistu in človeku, ki je v svojem življenju doživel marsikaj lepega, pa tudi grenkega, ki pa je ustvaril skladbe, ki jih z veseljem pojejo številni naši zbori in se je v zadnjih letih opredelil za cerkveno glasbeno dejavnost, po kateri se je po njegovem Čutila večja potreba. Mašo, ki smo jo poslušali v nedeljo zvečer, je umetnik posvetil papežu Janezu XXIII, pobudniku, kot piše v originalu, uvedbe narodnega jezika v bogoslužju, in jo poklonil cerkvenemu pevskemu zboru v Rojanu. Ob koncu lepega koncerta v barkovljanski cerkvi je predsednica društva pozvala navzoče in slovensko javnost, da se s svojimi prispevki pridruži akciji za zbiranje denarnih sredstev za postavitev narodnega spomenika Ubaldu Vrabcu. Družabnost v društvu je lep večer zaključila. SKD TABOR / POMLADANSKI CIKLUS Kvaliteten koncert Godalnega kvarteta GM Izvajalci pokazali dobro stopnjo uigranosti Luisa Antoni Nastop Godalnega kvarteta Glasbene Matice na Opčinah (foto KROMA) SKD Tabor je v svojem omladanskem ciklusu koncertov v nedeljo pred-s|avil Godalni kvartet Glasbene matice. Ansambel je kot prvo točko igral Tretji kvartet "Romantični”___ Rejskega skladatelja Pav-eta Merkuja. Izvajalci so v svojem podajanju uspešno P°s^ed°vali pathos te sk-adbe, ki je časovno zadnji Merkujev kvartet. Avtor nas ednje točke je bil belouški skladatelj Kirn Težakov: njegov izvedeni vartet spada v skupino devetih kvartetov za isto komorno zasedbo, ki jih je skadatelj napisal ob simfoničnih in vokalnih kompozicijah. Po uvodu z ritmično ponavljajočimi se notami, se prvi stavek sprosti v melodični liniji, ki jo razvijajo izmenično 1. violina in Celo ter 2. violina in viola. Godalni kvartet je bil kos temu stavku in tudi drugemu, ko je v močnem ritmičnem značaju preiskusil zmožnost skupnega igranja elanov komorne skupine. Naslednja točka je bil Kvartet v D dufu op. 44 St. 1, v katerem Felix Mendelssohn-Bartholdy dokaže svojo Parket Giancarlo Roccagli v TK Galeriji Giancarlo Roccagli bo gost TK Galerije z razstavo, ki jo bodo odprli v Četrtek. Roccagli, ki je že razstavljal v raznih italijanskih galerijah, letos pa tudi v Pilonovi galeriji v Ajdivštini. je sicer rojen v Anconi, vendar že 15 let živi in dela v San Vitu v pokrajini Pordenon. Ob Četrtkovi otvoritvi bo v ciklusu Literarno okno tudi srečanje z Robertom Dedenarom ob izidu njegove pesniške zbirke. Barkovlje: Lep nastop mladih gostov SKD iz Barkovelj je imelo v soboto zvečer v svojih društvenih prostorih v gosteh tri mlade glasbenike - Raphaela Kieferja (violina), Annaliso Clemente (violina) in Luiso Scattarregia (čembalo) - prvi je iz Graza, Annalisa iz Cervi-gnana in Luisa iz Tržiča. Trije umetniki so kot trio nastopali že v raznih krajih. Koncert v Barkovljah je bil nekakšna predpremiera pred nastopom, ki ga bo imel trio v kratkem v Cer-vignanu. Mladi glasbeniki so se v duu in triu predstavili občinstvu s skladbami Ma-zasa, Viottija, Quant-za in Handla. Zal je le maloštevilno občinstvo prisluhnilo njihovemu izredno lepemu podajanju skladb, ki so jih imeli v programu. Prijetna družabnost, ki jo znajo vedno ustvariti v barko-vljanskem društvu, je nagradila umetnike za njihovo izvajanje in jim prikazala našo gostoljubnost, pa tudi zadovoljstvo domačinov nad taksnimi nastopi, v lepi luči. (N.L.) r DANES V GLEDALIŠČU MIELA-1 Solisti iz Minske Filharmonije na koncertu GM umetniško raven in zahteva dobre tehnične sposobnosti izvajalcev. Čeprav je kvartet v prvem stavku občasno zašel v ne popolnoma enoten ritem, je na koncu komada dokazal, da zmore obdržati ritmično pulzacijo, kot tudi v zadnjem hitrem stavku kvarteta. Na sploSno je bil openski koncert Godalnega kvarteta na kvalitetni koncertni ravni in tudi Stefan lob, mlad violinist, ki je letos stopil na mesto Sandre Pertot, se je vključil v skupino brez vidnih problemov. Na predzadnjem koncertu, ki ga Glasbena matica predstavlja zamejskemu občinstvu v svoji koncertni sezoni, gostujejo solisti iz Minske Filharmonije, ki sodelujejo v zanimivi komorni zasedbi. Naslov ansambla je »Alternativo Quintetto - al piu trio«, ki spreminja število elanov z ozirom na izvedene skladbe. Ta posebnost je zelo plodna, saj dovoljuje izbiro v kronološko in repertoarno razsežnejšem obzorju: taka komorna zasedba lahko izvaja programe, ki vključujejo glasbo preko klasične in romantične dobe do sodobnosti. Na koncertnem večeru bomo sicer sledili programu, ki'ne vsebuje baročnih avtorjev, ker bo večji poudarek na ruski glasbeni umetnosti našega stoletja. Edina izjema je Trio op. 49 Felixa Mendelssohna- Bartholdyja (1809-1847), ki je nastal 1. 1839 in ga lahko v velikih obrisih uokvirimo med klasiko in romantiko. Najstarejši ruski skladatelj, ki je zastopan v programu, je Sergej Rahmaninov (1873-1943). Letos je pravzaprav njegova petdseta obletnica smrti, saj je umrl 28. marca 1943 v ZDA. Čeprav je zapustil domovino 1. 1917, je kljub temu Čutil močno navezanost nanjo in predvsem na njeno posebno vzdušje. Trio v G-molu spada še v njegova ruska leta in ga po navadi omenjamo skupno z bolj znanim Triom v D molu, ki ga je Rahmaninov napisal pod vtisom Cajkovskije-ve smrti 1.1893. Z naslednjim skladateljem smo že v sodobnosti: Jurij Falik (r. 1936) je Čelist in docent na Konservatoriju v Leningradu. Čeprav je kot čelist dosegel vidne rezultate (izpopolnjeval se je tudi z Rostropo-vicem), je skladatelje-vanje njegov glavni interes. Njegov opus obsega eno opero, dva baleta, simfonije, koncerte, komorne skladbe ter celo koncert za pihala in tolkala. Na našem koncertnem programu pa je najmlajši predstavnik ruske glasbe skladateljica Galina Gorelova (r. 1951). Kompozicijske Študije je dokončala na beloruskem Državnem Konservatoriju in lani prejela za svoje delo belorusko državno priznanje. Med njenimi deb lahko citiramo simfonično pesnitev, dva koncerta (za violino in za oboo), kantata »V letu svetovnega požara«, »Lirična kantata za Zenski zbor«, Suito za oboo solo, ki nam jo bo predstavil Alternativo Quin-tetto, nosi naslov »Sne-togorske freske«, ker jih je skladateljica napisala pod vtisom obiska na snetogroski samostan. Stavki, ki sestavljajo skladbo, so zasnovani na načelu dialoga. Vsak izmed njih ima poseben podnaslov, ki spominja na odnos s posamezno fresko. Koncert bo danes ob 20.30 v Gledabscu Mlela. (L.A.) iKini [galerija Ul. sv. Frančiška 20 Vas vabi v Certrtek, 8. t.m., ob 17.30 na otvoritev razstave G1AMMARCO ROCCAGLI olja Za ciklus »Literarno okno» bo nastopil pesnik ROBERTO DEDENARO ob izidu nove pesniške zbirke. □ OBVESTILA SK BRDINA sporoča, da nagrajevanje društvene tekme in zaključek sezone je preneseno, ker je tekma odpadla. ZADRUGA »NAS KRAS« vabi elane na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 23. aprila 1993 v Kraški hiši z začetkom ob 20. uri. Dnevni red obsega poročili upravnega in nadzornega odbora ter odobritev bilance. natndlki »/II in SKGZ vabita na javno srečanje SLOVENSKA MANJŠINA: DA ALI NE? O volilnem referendumu bodo razpravljali Martin BRECELJ (SSk), Miloš BUDIN (DSL), Rudi PAVŠIČ (PSI) in Stojan SPETIČ (SKP) danes, 6. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani I GLASBENA MATICA TRST -Gjjj Koncertna sezona 92/93. - Danes, 6. t. m., ob 20.30 v gledališču Mlela, Trg Duca degli Abruzzi 3 Solisti Beloruske filharmonije JURIJ LIKIN - oboa, SERGEJ GRMOV - violina. ILIA 2UKOVSKI, violončelo, JURIJ GILDJUK - klavir (Rahmaninov, Gorelova, Falik, Mendelssohn) Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Sommersby«, r. Jon Amiel, i. Jodie Foster in Richard Gere. EXCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 »La moglie del soldato« r. Neil Jordan, i. Stephen Rea, Miranda Ri-chardson. EXCELSIOR AZZURRA 1.0 00 ************** 22.00 »Časa Howard», r. James Ivory, i. Emma Thompson, Anthony Hopkins, Vanessa Redgrave. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Gli spletati«, i. Clint Eastvvood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trau-ma«, r. Dario Argento, i. C. Rydell, A. Argento. NAZIONALE 3-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fuga dal mondo dei sogni«, i. Kim Basinger. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Arriva la bufera«, r. Daniele Lu-chetti, i. Diego Abatantuo-no, Margherita Buy, Silvio Orlando, Angela Finocchia-ro. GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Eroe per čašo«, i. Dustin Hoffman, Geena Davis, Andy Garcia. MIGNON - 17.00. 18.45, 20.30, 22.15 »La notte e la citta», i. Robert De Niro in Jessica Lange.. EDEN - 15.30, 22.10 »Analmente tua, Jacqueli-ne», Tracy Lords, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.00 »Guardia del corpo», Kevin Kostner in Whitney Houston. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »II grande co-comero», r. Francesca Ar-chibugi. ALCIONE - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Swin-ton. RADIO - 15.30, 21.30 »Frenetico rodeo del ses-so», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. UMRLI SO: 66-letni Rosa Jurca, 86-letna Palmira Bosich, 77-letni Giuseppe Masci, 99-letni Antonio Stasi, 70-letna Albina Strain, 59-letni Giorgio Luin, 84-letna Maria Koren, 81-letni Giovanni Stranich, 83-letni Pietro Delponte, 66-letni Thomas Kampic, 81-letna Olga Ceriani, 69-letna Armida Vesnaver, 61-letna Liliana Meladossi, 73-letna Ottilia Harej, 85-letni Emilio Podrecca, 90-letna Romilda Adam, 82-letna Teresa Gorizzizzo, 93-letni Augusto Imbrighi. c: LEKARNE VČERAJ-DANES 81 PRIREDITVE Danes, TOREK, 6. aprila. 1993 IRENE) Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 19.39 - Dolžina dneva 13.03 - Luna vzide ob 19.42 in zatone ob 5.57. Jutri, SREDA, 7. aprila 1993 NINO VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj, zračni tlak 1012,6 mb raste, veter 16 km na uro severo-vzhod-nik, burja s sunki do 52 km na uro, vlaga 35-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje razgibano, temperatura morja 8,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lorenzo Baldini, Marika Miglino, Fedra Kuriš, Scilla Kuriš, Emanuela Santone, Manfredi Danielis, Davide Novac- IZLETI SKD Cerovlje - Mavhinje priredi v nedeljo, 25. aprila pomladni orientacijski pohod po označeni poti po Mavhinjah in okolici. Odhod od 8.30 do 10.30 iz Mavhinj. Vabljeni posamezniki in skupine. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi izlet v Idrijo, Divje jezero, Klauže in Vojsko v sredo, 14. aprila. Vpisovanje bo danes, 7. aprila od 9. ure dalje na sedežu društva, Ul. Cicerone 8. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL - občine Dolina organizira v soboto, 17. aprila izlet v Kobarid. Ogledali si bomo rojstno hišo S. Gregorčiča na Vršnem in obnovljeni muzej prve svetovne vojne v Kobaridu. Vpisovanje na tel. S. 228597, 228387 in 228909 “ POKRAJINSKA ZVEZA CGIL-SPI NABREŽINA priredi enodnevni članski izlet v petek, 14.5.1993 na izliv reke Pad ter križarjenje s čolnom po delti. Rezervacije in vpisovanje pri Zvezi upokojencev SPI-CGIL, Trg sv. Roka 103 v Nabrežini, tel. 200036 in Ida Bortolotti, tel. 200007. Od ponedeljka, 5., do nedelje, 11. aprila 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 35, Zavije - Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 35 (tel. 727089). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 399-111, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. !3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča nestalno nameščene profesorje višjih in nižjih srednjih Sol, da 30. aprila zapade rok za vložitev prošenj (za vstop v pokrajinske lestvice, ki so izčrpane), za poučevanje v prihodnjem Šolskem letu. Morebitna navodila in obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, tel. 370301, v torek 11.30-13.00, sreda 17.00-18.30, četrtek 9.30-11.00 in petek 15.30-16.30. RAVNATELJSTVO DTTZ "ŽIGA ZOIS” z oddelkom za geometre sporoča, da bodo roditeljski sestanki za posamezne razrede danes, 6.4. na sedežu zavoda, Vrdelska cesta st. 13/2: ob 17. uri 3.A, 3.C, 4.B, 4.C in 5.B; ob 18.30 4.A, 5.A, 3.B in 5.C. KOZLIČKE pro- dam. Franko Žerjal, Male loče 16 - Podgrad. NA FERNETICAH prodam hišo z vrtom.-Tel. St. 826084. ZARADI preselitve prodam moderno Crnobelo lakirano dnevno sobo: miza s štirimi stolicami, omaro z vitrino, z naslanjačem, dve mizici.-Tel. St. 767724 ali 390558. NUDIM lekcije iz matematike in fizike za višje Sole. Tel. 040/43176. NUDIM lekcije iz matematike in slovenskega jezika za nižje srednje Sole in bienij. Tel. 312935. PROFESORICA daje in-Strukcije iz latinščine, kličite ob uri kosila na St. 040/948080. NUDIM lekcije iz slovenščine, italijanščine, prava in matematike za nižje stopnje.-Tel. št. 213837 ali 371019. ISCEM zaposlitev v gostinstvu, trgovini ali gospodinjstvu. Tel. zvečer na St. (0481) 82165. ODDAMO v najem-dva prostora v bližini mejnega prehoda Vrtojba ( 80 in 30 kv. m).-Tel. St. (003865) 53494. MLADO 21-letno dekle z veliko voljo do dela isce kakršnokoli zaposli tev. Tel. St. 200542, 20088 2 in 273645 ob uri obedov. PRISPEVKI V spomin na Anico Trobec daruje hci Marina z družino 200.000 lir za SD Konto vel, 50.000 lir za KD Prosek-Kontovel, 50.000 lir za FC Primorje, 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek-Kontovel, 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 50.000 lir za popravilo cerkve na Proseku. V spomin na Anico Trobec daruje družina 200.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Anico Trobec darujejo Sava, Vojko in Alida 30.000 lir za SD Kontovel. Nosilci krste darujejo v spomin na Anico Trobec 150.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Miro Stoka darujeta Marina in Žarko 50.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Genio Šušteršič darujeta Mirko in Sonja 30.000 lir za NTO -SK Kras. V spomin na Genio Šušteršič darujeta Milena in Marcelo Doljak 50.000 lir za NTO - SK Kras. E3 ČESTITKE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - Trst prireja predvajanje filmov Aljoše Žerjala jutri, 7. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani. Predvajani bodo filmi: Štiri zlata dekleta s Krasa, Tibet in tibetanske steze ter Avignone - evropski teater. JUTRI, 7. APRILA, bo ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah predavanje z naslovom MLADI, DRUŽINA IN SMISEL ŽIVLJENJA - problemi in perspektive. Predaval bo priznani evropski strokovnjak za logote-rapijo prof. dr. Eugenio Fiz-zotti. Poskrbljeno bo za prevod v slovenščino. Vabljeni! SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom - Ob 25 - letnici društva razstavlja MARIO SOSIČ- kipar. Odprtje razstave jutri, 7. t. m., ob 20.30. Predstavitev Damia-na Ota. Na večeru sodelujejo MePZ Primorsko-Mackolje, MoPZ in ZPZ Tabor. Vabljeni! Danes praznuje 50 let SILVIJ STAREC »Cmbl’ar». Da bi nas Se dosti let zabaval z »olio show»mu želita vse najboljše Pino in Vanda z družino. MALI OGLASI OSMICO sta v Logu St. 2 43 odprla Maks in Doria-no Komar. Točita belo, Črno, malvazijo in vitovsko. OSMICO je odprl Maks v Samatorci. BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ul. st. 2 5 odprl osmico. Toči belo i n Črno vino ter nudi domač prigrizek. PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Sergio Ferfolja. OSMICO je odprl Jurij St ubelj v Sempolaju. LADA NIVA 4x4, bele b arve, letnik 1990 v odličnem stanju prodam. Draga 31 - tel. St. (040)228932. PRODAM alfa Giuliet-ta 1.6 I.E. v odličnem stanj u. Cena po dogovoru. Tel. S t. 225742. Y10, rdeCe barve, prevoženih 33.000 km v odličnem stanju, prodam. Tel . St. (040) 226180 od 13.30 do 15. ure ter od 19. do 20. ure. PRODAM fiat 127, letnik 1986, v dobrem stanju, pre voženih 59.000 km. Tel. St. 226274. PRODAM lancia de-dra T.I., januar ’92, z vsemi dodatki, možnost izdaje fakture. Izredna priložnost! Tel. ob večernih urah n a St. (0481) 908920. PRODAM alfa 33, 1,3, le tnik ’87, po ugodni ceni. T el. St. 040/367273 ali v veC ernih urah na St. 225058. UGODNO prodajamo iz družinskih razlogov dobro vpeljano trgovino sadja in zelenjave na obrobju m esta. Tel. st. 828988. PRODAM 60 m pocinka ne železne ograje. Tel. St. 226294. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob prerani izgubi nase drage Anice Trobec se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, gospodu župniku, nosilcem krste, pevskemu zboru V. Mirk, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre dr. Petru Starcu. Svojci Kontovel, 6. 4. 1993 Ob izgubi drage Albine izrekajo Beti in Darju iskreno sožalje Lucia, Marija in Rudi z družinami 6. 4. 1983 6. 4. 1993 10 let je minilo, odkar si nas zapustil Peter danes pa poteka 9 mesecev, odkar nam je kruta usoda vzela tudi Vasilija. V naSih srcih bosta vedno živa. Z Žalostjo se vaju spominjamo mama, oce, brat Sandy in vsi, ki so vaju imeli radi. Kontovel, 6. 4. 1993 w--- VERONA / OB VELIKEM OBISKU IZ SLOVENIJE FINANČNI TRG / ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Huda konkurenca na sejmu Vinitaly 93 Svojo kapljico razstavljajo tudi naši Brici in Kraševci So realne visoke stopnje življenjskih zavarovanj? 91 zavarovalnic je zbralo že več kot 50 tisoč milijard lir Varčevalcem žal prepuščajo samo del donosnosti sklada Marko Waltritsch DONOSNOST ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ (v odstotkih) (nekaj najbolj znanih italijanskih zavarovanj) ZAVAROVALNICA povprečna donosnost 1986/91 stroški čista finančna donosnost donosnost z davčnim prihrankom 27% UNIPOL 10,96 9,53 9,93 12,49 LLOYD ADRIATICO 10,98 17,83 9,86 12,40 TORO ASSICURAZIONI 10,75 11,01 9,60 12,15 RAS 10,70 20,55 8,62 11,18 AS SICURAZIONIGENERALI 10,47 20,47 8,39 10,96 INA 10,32 19,80 8,31 10,86 VERONA - Slovenska govorica je bila preteklo soboto na razstavišču v Veroni, kjer poteka vinski sejem Vinitaly 93, kar doma. Avtobusi so v mesto ob Adizi pripeljali kar nekaj sto obiskovalcev iz Slovenije, ki so si želeli ogledati razstavo vin. Ta namreč v Evropi slovi kot druga specializirana razstavna prireditev na tem področju, tik za tisto v Bordeauxu, ki je upravičeno na prvem mestu. Primerjava s podobnim ljubljanskim sejmom pa je seveda odveč, saj je v Veroni nastopilo več kot dva tisoč raz-stavljalcev. Poleg domačih, so svoje izdelke in ponudbo predstavili vinogradniki in trgovci iz vsega sveta. Med tujci prednjačijo Francozi, katerih izvozna družba Sopexa je tudi letos - kot to počne vedno in povsod - ponujala svoje specialitete. Veliko razstavljalcev je tudi iz Avstrije, Nemčije, ZDA in Avtralije. S polno malho ponudb in z upanjem v prodajo svojih vin pa so prišli tudi proizvajalci iz Romunije, Madžarske in še kake vzhodnoevropske države. Slovenija je tokrat bolje zastopana kot lani. Poleg treh primorskih zadružnih kleti iz Kopra, Vipave in Bobrovega v Brdih, so prišli tudi Šta- jerci. Slovenska podjetja razstavljajo v enem samem paviljonu, na boljšem mestu kot lani in, rekli bi, kar na strateški poti k francoskim šampanjcem, torej tam, kjer razstvaljajo tudi drugi tujci. Upanje slovenskih vinogradnikov za prodor na italijanski trg je veliko - so nam zaupali - pa čeprav so težave zelo velike, kajti prav to področje je bilo prvo, ki ga je prizadela gospodarska kriza. Zelo velika je udeležba slovenskih vinogradnikov iz goriskih Brd in s tržaškega Krasa. Tako eni kot drugi razstavljajo v skupni hali z drugimi vinogradniki iz Furlanije-Julijske krajine, vendar je med njimi očitna razlika. Brici razstavljajo posamično, vsak na svoji stojnici (kar je vsakega stalo okrog 10 milijonov lir), medtem ko Kraševci predstavljajo samo vzorce svojih vin na skupnem standu, ki ga je oskrbela tržaška Trgovinska zbornica. Njihova udeležba je torej le simbolična. Od naših Bricev se letošnjega sejma Vinitaly udeležujejo naslednji: iz Steverjana posestvo Aš-čevi, zadruga Brda, posestvo Draga (Milan Mik-luš), Ivan Mužič, Marcel-lo in Marino Humar, Edi Skok, Boris in Anton Pintar, posestvo Carpino (Cibini in Sošol); z Os-lavja posestvo Primosig, VVanda Gradnik, Edi Keber (mimogrede: pri njem je bil poleg oznake kraja »Cormons« na reklamni tabli tudi napis »Kr-min«), Renato Keber, Albin Kurtin, Izidor Po-lenčič; iz Dolenj Ferruc-cio Sgubin. Brici so v teh dneh imeli polne roke dela, saj so se pri njih oglašali kupci. Seveda ni šlo in ne more iti brez težav, kajti prodaja vina se je v Italiji v zadnjem času zmanjšala (tudi zaradi pretirane reklame za hujšanje), zato gre vino težje v promet. Tudi s cenami je kriz. Pri vinih z zaščiteno oznako »Collio«, torej Brda, najdemo seveda veliko več imen od tistih, ki smo jih omenili. V Brdih imajo posestva tudi furlanski vinogradniki, ali pa grozdje kupujejo od domačih kmetov. Vedno več pa je tudi trgovcev, ki pod svojo znamko ponujajo briška vina. Omenili smo že, da so na standu tržaške Trgovinske zbornice na ogled - žal samo na ogled, kajti niti v soboto tam ni bilo nikogar, ki bi skrbel za napovedano pokušnjo -tudi vina kraških vino- gradnikov. Sicer pa to tudi razumemo, saj na Krasu ni toliko vina, da bi ga bilo za vse morebitne pokuševalce. Razstavljena so bila vina z etiketami posestva Bajta (Slavko Scherli), Antona Boleta, Danila Novaka iz Doline, Ermenegilda Olenicha, Fortunata Štolfe in Jožka Colje iz Zgonika, Silvana Ferluge, Glavine Petaros iz Doline, Edija Kanteta in Danila Lupinca iz Praprota, Janka Kocmana, Andreja Milica in Jožice Milič Konjedic iz Zgonika, posestva Parovel iz Doline, Borisa Skerka in Martina Ušaja iz Nabrežine, Celestine Škrk in Alojza Miliča, Irme Purič Škabar in Anamarije Go-mizelj Škabar z Opčin. Na razstavišču je bilo tudi več tipičnih restavracij. V paviljonu Furla-nije-Julijske krajine je bila restavracija v režiji enoteke La Serenissima iz Gradišča ob Soči. Svoje dobrote so večer za večerom ponujali najbolj znani gostinci iz naše dežele. V ponedeljek je bila na vrsti restavracija Suban iz Trsta, danes pa se bo predstavil znani Joško Sirk iz Krmina. Istočasno z vinsko razstavo, ki se zaključi jutri dopoldne, potekata na veronskem sejmišču še razstava žganih pijač in letos prvič tudi razstava prehrambenih izdelkov za restavracije. So visoke donosne stopnje življenjskih zavarovanj realne? V kolikšni meri se za njimi skriva zavajanje varčevalcev, ki se ustavijo pri fasadi? Odgovor na ta vprašanja ni preprost, saj je italijanska zakonodaja zelo popustljiva do 91 zavarovalnih družb, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi pokojninami. Skupna vstota teh zavarovanj je že presegla 50 tisoč milijard lir. Odgovori zavarovalnic samih na omenjena vprašanja pa so megleni, še posebej nejasna pa sta odgovora na dve temeljni vprašanji, in sicer koliko stroškov si zračuna zavarovalnica in kolikšna je čista donosnost zavarovanj. Na ta vprašanja smo skušali odgovoriti s pomočjo podatkov iz raznih specializiranih revij. Upoštevali smo zavarovanja, ki naj bi jih podpisal štiridesetletnih. Izbrali smo samo nekaj zavarovanj najbolj znanih italijanskih zavarovalnih družb in pri tem upoštevali tudi delež dobička, ki odpade na varčevalca. Upoštevati moramo, da zavarovalnice navadno objavijo obrestno mero donosnosti sklada, v katerega vložijo varčevalcev denar, vendar običajno le del te donosnosti prepustijo varčevalcu. Ta delež se giblje v mejah od 75 do 95 odstotkov. Podatek o deležu in o mehanizmih delitve dobička sklada (retrocessio-ne) so dolžne navesti vse zavarovalnice in je za varčevalca zelo pomemben. Pri tem pa nam mora biti jasno, da zavarovalnice namenijo za omenjeni interni sklad samo del premije. Razumljivo je, da morajo družbe plačevati svoje agente in uslužbence ter nato razdeliti dividende svojim delničarjem, vendar pa to ne more postati opravičilo, da ne povedo, kolikšen delež varče-valčeve premije se bo v letih plemenitil in nato postal osnova za dopolil-no pokojnino ali za vsoto, ki jo lahko varčevalec dvigne ob izteku zavarovalne dobe. Preglednica nam pokaže, da je omenjeni delež stroškov kar visok in da se navadno giblje okrog 20 odstotkov. Izjemo predstavlja le zavarovalna družba Unipol, s katero je povezana tudi Nori-cum Vita in o kateri nismo mogli objaviti podatkov, ker je aktivna manj kot pet let. Pomemben delež je povezan z visokimi stroški za prodajno mrežo. Zavarovalna kultura in tudi same možnosti za življenjska zavarovanja so namreč v Italiji relativno omejene, kar dviguje ceno vsakega zavarovaja. Preprosto rečeno mora v Italiji zavarovalni agent obiskati veliko več potencialnih klientov in zgubiti veliko več časa kot v tujini, da proda zavarovalno polico, to pa zelo dviguje stroške prodaje. Od donosnosti sklada moramo torej najprej odbiti delež, ki si ga obdrži družba, še prej pa bi mo- rali upoštevati stroške, ki si jih zračuna zavarovalnica. Sele nato bi lahko smotrno primerjali večjo ali manjšo uspešnost posameznih izbir. Zaradi pomanjkljive zakonodaje pa lahko rečemo, da varčevalec tega ni sposoben napraviti. Po takšni, dokaj ostri oceni zavarovalnih polic lahko vidimo, da je bila njihova finančna donosnost skromnejša od drugih finančnih instrumentov. Upoštevati pa moramo, da zavarovalne police opravljajo drugačno nalogo in jih moramo zato ocenjevati v luči dolgoročne investicije s strogo določenim namenom. Povrhu ne gre pozabiti niti na to, da so police do skupne vsote 2, 5 milijona deležne fiskanih ugodnosti, ki jih vsaj do te vsote opravičujejo tudi iz finančnega vidika, (-ok) KRIZA GRADBENIŠTVA / GLAVNI VZROK SO USTAVLJENA JAVNA DELA Nujne so prioritetne investicije v pred časom načrtovane gradnje Lani ostalo na cesti okrog 100 tisoč gradbincev, letos pa vsaj še toliko _____DAVKI / NOVA ZAKONODAJA____ Višje socialne dajatve za pokojninsko zavarovanje obrtnikov in trgovcev Boris Simoneta Gradbena dejavnost je v Italiji v popolnem zastoju, kar povzroča hude pretrese v gospodarstvu, saj so z gradbeništvom povezane številne druge dejavnosti. Zaradi množečih se sodnih preiskav so zastala skoraj vsa gradbena dela na Polotoku. Država, dežele, pokrajine in občine, bolnišnice in vse druge javne ustanove ne odločajo več o javnih delih, saj so izvoljeni upravitelji in tudi funkcionarji prestrašeni in ne odobrijo več niti enega sklepa o kateremkoli izrednem izdatku. Vsi se boje sodnikov. Ta strah, posledica korupcije, ki je doslej zajela velik del javnih del, je bil eden glavnih razlogov, da so italijanski gradbeni podjetniki lani poslali na cesto skoraj sto tisoč delavcev. Za nadaljnjih sto tisoč se brezposelnost obeta v tem letu. Povrhu so država in druge javne uprave slab plačnik. Dolgove za že dokončana dela plačujejo s precejšnjo zamudo, kar marsikatero podjetje spravi v finančne težave. Podjetniki trdijo, da jim država dolguje nekaj več kot 10 tisoč milijard lir. Vmes je prišla še varčevalna politika rimske vlade, saj so odpovedali marsikatero že načrtovano delo. Kar se sedaj gradi v Italiji, je namreč sad sklepov izpred dveh, treh let. Novih gradenj pa preprosto ni. Amato je pred tedni sicer obljubil, da bodo odmrznili kakih 50 tisoč milijard lir in da bodo ne le izplačali to, kar dolgujejo, marveč tudi začeli z gradnjo najbolj nujnih javnih del. Na tak način naj bi delo dobila velika in majhna gradbena podjetja. Marsikdo v Italiji opozarja, da bi bilo treba začeti takoj z gradnjo tistih del, katerih načrti so že bili odobreni in izde- lani, ne pa iskati novih, ki bi začetek del zavlekli v nedogled. V Furlaniji-Julijski krajini je položaj v gradbeništvu dokaj zapleten. Ge ne bodo začeli takoj izvajati nekaterih del, bo letos službo izgubilo na-daljnih približno 2.500 gradbenih delavcev. Delno bi do tega prišlo tudi po krivdi vedno večjega števila na črno zaposlenih gradbincev iz Slovenije, ki prihajajo vsak dan čez mejo in dobijo delo pri malih podjetnikih, marsikdaj za plačo, ki je precej nižja od v Italiji sindikalno dogovorjene, je pa kljub temu večja od tiste, ki bi jo prejeli v Sloveniji. Sam predsednik deželne vlade Vinicio Tu-rello je povedal, da bo treba začeti z izvajanjem nekaterih prioritetnih del in zaključiti tista, ki so bila že zdavnaj začeta. Od rimske vlade bo Dežela zahtevala denar predvsem za nekatera dela. Predlanskim so na primer v naši deželi dali v zakup javna dela v vrednosti 242 milijard, lani pa samo še za 136 milijard lir. Turello meni, da bi Rim moral dati denar predvsem za izgradnjo nekaterih naprav v bolnišnicah v Palmanovi, Tržiču in Trstu (skupna vrednost znaša 100 milijard), za dograditev železniškega vozlišča v Cervinjanu (312 milijard), za dograditev jezu pri Ravedisu (35 milijard), za cesto Cimpello -Humin (80 milijard), kot tudi za nekatere druge naprave javnega pomena, za katere so načrti že dolgo izdelani. Poleg tega bi deželna uprava potrebovala sredstva tudi za prispevke graditeljem stanovanjskih hiš, saj jih več tisoč čaka prav na ta prispevek. V Furlaniji-Julijski krajini je bilo leta 1981 v gradbeništvu zaposlenih skoraj 30 tisoč ljudi. Danes je njihovo število za kar 52 odstotkov manjše. Le dve podjetji zaposlujeta več kot 200 delavcev, tri pa med 100 in 200. Veliko podjetij ima komaj nekaj desetin zaposlenih, največ pa je majhnih podjetij. Kar 552 gradbenih podjetij ima od tri do devet zaposlenih, 443 pa jih ima manj kot tri. V glavnem so to družinska podjetja. Tudi velika podjetja se za vrsto del poslužujejo manjših podjetnikov. Vsem tem je seveda treba prišteti še vsa druga obrtna podjetja, ki opravljajo vsa dela, ki imajo opravka z opremo industrijskih, trgovskih ali stanovanjskih stavb, od avtoprevoznikov do inštalaterjev. Na dlani je torej, da bi oživitev gradbene dejavnosti pomenila precejšen korak proti izhodu iz gospodarske krize, ki je zajela vso državo. (M.W.) Samostojni delavci, ki se ukvarjajo z obrtno in trgovsko dejavnostjo, na lastni koži čutijo naraščajoči davčni pritisk, novim obremenitvam fiskalne zakonodaje pa ni videti konca. To velja tudi za dajatve, ki so jih zavarovanci dolžni plačati zavodu INPS za pokojninski sklad v letu 1993. Bliža se 20. april, ko zapade rok za poravnavo prvega od štirih fiksnih obrokov za obrtno in trgovsko zavarovanje. Znesek je rezultat 14-odstot-nega prispevka, ki se računa na po zakonu določen minimalni podjetniški dohodek. Ta je bil za ‘leto 1993 ovrednoten od prejšnjih 17.999.440 na 18.413.432 lir, kar pomeni, da bo najnižji nivo prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje znašal 2.577.880 lir po osebi oziroma štiri obroke po 644.470 lir. Družinski sodelavci izpod 21. leta bodo plačali za tri odstotke manjši prispevek, se pravi 2.025.477 ali 506.370 lir na obrok. Nekaj je tudi novih in dodatno obremenjujočih obveznosti. Tako se odstotek 14, ki je stopil v veljavo 1. julija 1992, poviša na 15% za podjetniške dohodke, ki presegajo 53.475.000 lir. Prav v zvezi z opredelitvijo pojma »podjetniški dohodek« pa pomeni neprijetno presenečenje raztegnitev plačevanja socialnih dajatev na vse vire dohodkov, ki izhajajo iz opravljanja kakršnekoli podjetniške dejavnosti. Doslej so obrtniki in trgovci plačevali prispevke INPS le za podjetniški dohodek tiste dejavnosti, na osnovi katere so bili vpisani v posebne sezname pri trgovinski zborni- ci. Participacijski delež dohodka, ki se doslej ni prišteval v obdavčljivo osnovo za pokojninsko zavarovanje, pa bodo morali samostojni delavci upoštevati ob vplačilu z rumeno položnico 20. julija oziroma 20. oktobra. Za marsikoga bo tako strošek za pokojninsko zavarovanje poskočil. Novosti so tudi pri ugotavljanju dohodka, ki pride v poštev za odmero socialnih dajatev. Doslej so se obrtniki nanašali na podjetniški dohodek, ki so ga ustvarili v preteklem letu, sedaj pa veljajo tekoči dohodki in torej tisti, ki bodo dozoreli v letu 1993. 20. julija in 20. oktobra bodo zavarovanci - kot doslej - izračunali višino morebitnega prispevka na lanske dohodke, ki presegajo 18.413.432 lir. Ce bo podjetniški dohodek v letu 1993 višji od tistega v letu 1992, pa bodo morali do 30. junija 1994 plačati še saldo na razliko. Kar zadeva družinske sodelavce, lahko tem nosilec podjetja dodeli največ 49% podjetniškega dohodka, če pa je ta delež nižji od po zakonu določenega minimuma (18.413.432 lir), morajo pač računati pokojninski prispevek na višjo dohodkovno osnovo, kot je bila v resnici ustvarjena. Te višje socialne dajatve zadevajo samo pokojninsko zavarovanje, medtem ko se davek na zdravje računa po dosedanjih kriterijih (5% do 40 milijonov lir in 4,20% na presežek do 100 milijonov lir). ■FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040)363918 Filiala v Gorici Ul. Trieste 160 Tel. (0481)20769 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA Se bodo javna dela še dolgo omejevala le na razkopavanje mestnega tlaka? (Arhivski posnetek) SDGZ: Davčne novosti in nasveti Podaljšan rok za davčni odpust Možnost izkoriščanja davčnega odpusta, ki je zapadel 30. junija lani, je bila 24. marca letos z zakonom št. 75 podaljšana do 20. junija 1993. Davkoplačevalcem se tako ponuja ugodna priložnost, da dokončno uredijo morebitne spore z davčno upravo, lahko pa prijavijo tudi dohodke, na katere so bili pozabili-To velja v prvi vrsti za zavezance, katerim davčna uprava z dohodkovnikom o sp or a va višino dohodkov v letih 1989 in 1990, pa tudi za podjetnike, katerim so na osnovi količnikov ugotovili prenizke dohodke v letu 89. Z odpustom lahko sanirajo svoj položaj tudi lastniki stavb, ki so ob plačilu davka ISI ugotovili, da niso nikoli prijavili katastrskih dohodkov ali dohodkov od najemnine. Mogoče je poravnati neplačane davke IRPEF, ILOR in IR-PEG v obdobju 1985-... 90, davek IVA za leti 1983-84 in obdobje 1987-90, v poštev pa pridejo tudi vsa leta, za katera je v teku spor v davčni komisiji. Odpust velja tudi za davke na dediščine, INVIM za registrski davek in druge manjše davke ali pristojbine, vključno z avtomobilsko takso. Za leto 1991 odpust ni mogoč, vendar pa lahko davkolače-valec vloži dopolnilno prijavo, če je pravočasno prijavil davek in ga plača do 20. junija z dodatnim bremenom 30 odstotkov za neposredne davke in 60 odstotkov za davek IVA. nato pa mora odšteti. še 9-odstotne obresti. Kar dva zavarovalna odpusta Delodajalci, samo; stojni delavci in vsi drugi zavezancu k) sploh niso plačali ah šo spregledali kak obrok obveznih prj' spevkov za pokoj; ninski in zdravstveni, sklad in za zavarovanje proti nezgodam na delu, lahko-do 30. aprila vložijo prošnjo za zavarovalni odpust s plačilom dolgovanih socialnih dajatev in 17-odstot-nih letnih obresti do največ 50 odstotkov. Za zneske, ki presegajo 5 milijonov lir. se dolg lahko poravna v treh obrokih z doplačilim 8-odstot-nih letnih obresti. Se ugodnejši pa je zavarovlani odpust, ki je neposredno povezan z davčnim dopolnilnim odpustom. Predstaviti ga je mogoče do 20. junija, letne obresti na socialne dajatve pa so zgolj 8-odstotne do največj 40 odstotkov globalne obremenitve. Izpis prejemkov Do 20. aprila morajo delodajalci izstaviti uslužbencem obrazca 101 oziroma 102 z navedbo vnovčenih prejemkov v letu 1992. (-bs-) . OSIMO / SESTANEK NA TRGOVINSKI ZBORNICI Gorica pripravlja svoje predloge Sinoči razprava tudi v občinskem svetu Marko Marinčič GORICA / ZAKLJUČNI KONCERT REVIJE Primorska poje pred jubilejem Od 13. marca se je zvrstilo 18 koncertov kjer je nastopilo je 108 pevskih zborov Z nedeljskega koncerta Primorska poje v Katoliškem domu (foto Studio Reportage) Problemi gospodarskega razvoja in perspektiv Gorice v obmejnem sodelovanju in v okviru nadgradnje Osimskih sporazumov silijo v ospredje kljub podkupninski aferi, ki je v minulih dneh osredotočila pozornost javnosti. Razprava o posodabljanju in dopolnjevanju osimskih sporazumov je bila sinoči predvidena na seji goriškega občinskega sveta. Osnutek Stališča občine temelji na dokumentu, ki ga je pred Cašom s tem v zvezi pripravila Trgovinska zbornica. Namenoma navajamo, da je razprava bila predvidena, saj se do trenutka, ko zaključujemo redakcijo, Se ni začela. Občinski svet je Se Pred obravnavo teh vprašanj nadaljeval s sprejemanjem določil novega pravilnika o pogodbah, ki jih sklepa občina. Prav v času podkupninskih afer so mehanizmi sklepanja pogodb zahtevno in kočljivo vprašanje, zato ne preseneča, da So mu v občinskem svetu posvetili večurno razpravo, ki je zakasnila vse druge točke na dnevnem redu. Poleg goriskih občinskih svetovalcev pa so se te dni z vprašanji obmejnega gospodarskega sodelovanja ukvarjali tudi na Trgovinski zbornici, kjer je predsednik Bevi-lacqua sklical sestanek predstavnikov krajevnih uprav, gospodarstvenikov in tehnikov, ki preučujejo nekatere projekte s tem v zvezi. Srečanja so se med drugimi udeležili deželni odbornik za finance Longo, deželna svetovalca Blasig in Padovan, predsednik Pokrajine Saccavini, odbornik Baresi kot predstavnik goriske občinske uprave, podpredsednik Goriske hranilnice Me-deot ter predstavniki sindikalnih zvez in gospodarskih zdru-ženj. Sestanek je bil posvečen poglobitvi dveh vprašanj: ustanavljanju centra BIG za eksperimentiranje mešanih podjetij in možnosti za realizacijo “osimske” mešane industrijske cone na Goriškem. O prvem je poročal upravitelj tržaškega centra BIG Zac-chigna. Povedal je, da je za goriški center že imel stike s Slovenijo, da je doseženo soglasje in finansiranje tako ES kot ministrstva za industrijo. Pred nadaljnjimi koraki bo treba Se preveriti pogoje za vstop deželne finančne družbe Friulia, dogovor o dodatnem preverjanju pa obstaja tudi s sindikati in podjetniki. Kompleksnejša je zadeva okrog mešane proste cone. Izvedenca, ki so jima zaupali raziskavo o tej problematiki, prof. Daniele in dr. Bonifazi, sta podala poročilo iz katerega izhaja nekaj pomembnih ugotovitev. Prva je ta, da enostavni prenos s Krasa v Gorico mešane industrijske cone, kakršna je bila predvidena v prvotni, v Osimske sporazume vneseni zamisli, ne bi prinesel tukajšnjemu gospodarstvu velikih in zanesljivih koristi. Daniele in Bonifazi sta zato pripravila vrsto možnih alternativnih rešitev,' med katerimi bo treba izbirati tudi upoštevajoč skladnost s predpisi Evropske skupnosti. Predlagane rešitve vsekakor upoštevajo potrebo po uravnavanju neravnovesij med gospodarsko stvarnostjo v FJk in v Sloveniji. Pred vsakim nadaljnjim korakom bo treba, so ugotovili na sestanku, preveriti pripravljenost rimske vlade za resnično zavzeto prizadevanje v tej smeri. Tacaš pa se bodo predstavniki go-riških političnih in družbenih sil povezali z Novo Gorico in Ljubljano, da bi izoblikovali in nato zagovarjali skupne predloge. Kakšen status naj ima luka v Tržiču Pri agenciji za tržiško pristanišče s pozornostjo spremljajo postopek za odobritev novega zakona o pristaniški dejavnosti. Kakor smo že poročali, je bil osnutek zakona zelo neugoden za manjša pristanišča, kakor je recimo tisto v Tržiču. Takrat so v vodstvu agencije za pristanišče odločno nastopili in postavili vrsto zahtev po spremembi besedila. Pristojna parlamentarna komisija je nekaj zahtevkov Ze tudi sprejela, izražena je bila nadalje pripravljenost, da se vnesejo dodatne spremembe. O postopku v komisiji senatne zbornice, sta se z ministrskim podtajnikom Camberjem pogovarjala Predsednik in Podpredsednica agencije dr. Bevilacqua in dr. Mofferdinova. Cam-ber je zagotovil, da luška oblast, ki se bo ustanovila v Trstu, ne misli na raztegnitev pristojnosti tudi na Tržič. Bevi-lacqua je izrazila zaskrbljenost spričo vesti o financiranju izgradnje avtocest v Sloveniji. Primorska poje, revija pevskih zborov Primorske, se pripravlja na srebrni jubilej. 24. revija, ki so jo priredile Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenske katoliške prosvete, Zveza cerkvenih pevskih zborov in Zveza kulturnih organizacij Primorske se je sklenila v nedeljo, s koncerti v Idriji, Sežani in Gorici. V Katoliškem domu je nastopilo šest zborov, od katerih kar trije iz zamejskega prostora, poleg tega pa še priljubljeni aka-demskizbor Vinko Vodo- pivec. Kot prvi je v do kraja zasedeni dvorani Katoliškega doma nastopil mešani pevski zbor Pod Lipo iz Bamasa, ki ga vodi Nino Specogna, sledil je nastop Fantovskega okteta iz Dornberka pod vodstvom Lojzka Vodopivca, zatem pa nastop dekliškega zbora Alenka iz Steverjana pod vodstvom Anke Cemic. V drugem delu lepega koncerta smo prisluhnili še izvajanju mešanega pevskega zbora Primorsko iz Mackolj, pod vodstvom Antona Baloha, mešanega zbora župnije sv. Ste- fana iz Vipave in akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec pod vodstvom Andreja Missona. Vsak zbor je zapel po pet pesmi. V imenu prirediteljev je nastopajoče in poslušalce nagovorila Lucija Lavrenčič. V okviru letošnje revije se je zvrstilo osemnajst koncertov oziroma nastopov. Glas Primorske poje je segel tudi v Kanalsko dolino, kjer je bil koncert 28. marca v Naborjetu. Na vseh koncertih je nastopilo 108 zborov, 71 iz Slovenije, 37 iz Italije in en hrvaški. NOVICE Razstava desetih likovnikov bo na ogled do konca meseca V Katoliški knjigarni bo še do konca meseca aprila odprta skupinska razstava desetih go-riških likovnikov. Urnik ogleda je v dneh in ob urah ko je odprta Katoliška knjigarna. Prvotni rok razstave je bil določen do sobote 3. aprila, podaljšali pa so jo zaradi velikega zanimanja občinstva. Večer furlanske kultur posvečen glasbi in pesmi Furlanska glasba in pesem je naslov prireditve, ki bo drevi ob 18. uri na sedežu Furlanskega filološkega društva v Bellinijevi ulici 3. Govoril bo prof. Venizio Bregant. Na sporedu bodo skladbe in pesmi furlanskih avtorjev. VeCer pripravlja Furlansko filološko društvo. Predstavitev knjige o J. Stefanu Koroški rojak Jožef Stefan, rodil se je leta 1835, sodi med velike svetovne znanstvenike s področja fizike. Letos mineva sto let od njegove smrti in je obletnica pravzaprav priložnost da o tem znanstveniku, ki je med drugim določil temperaturo sončevega površja in odkril zakon o sevanju toplote, na novo spregovorimo. Tako knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici vabi v četrtek, 8. aprila, ob 19. uri na predstavitev knjige Sandija Sitarja, Jožef Stefan. Pogovor z avtorjem bo vodil magister Lucijan Vuga, brala bosta Anja Bizjak in Andrej Brun. Prireditev bo v prostorih knjižnice v ulici Gradnikove brigade 25. Nesreča mladega kolesarja Na zdravljenje v bolnišnico na Katinari so včeraj popoldne prepeljali 15-letnega Andreo Mar-gherita iz Ul. Terza Armata 90. Fant se je hudo ranil v prometni nesreči pri podvozu v Ul. Aquileia. Peljal se je s kolesom namenjen na bližnje teniško igriSCe, ko je prišlo do trčenja z avtomobilom, fiat 500, ki ga je upravljala 46-let-na Elena Culot iz Gorice. Vzroke nesreče ugotavljajo karabinjerji. (Foto Studio Reportage) DOBROVO / LETNIK ETNOGRAFSKEGA MUZEJA V dveh zajetnih knjigah vse o Goriških Brdih V "Briškem letniku" izčrpno dokumentirane etnološke značilnosti briškega območja na obeh straneh meje Vojko Cuder DOBROVO - Ne zgodi Se ravno pogosto, da bi ne vem kako slovesno Predstavljali kako znanstveno publikacijo. Za to jnorajo biti izredne okoliščine. In ob predstavitvi zadnje številke letnika Etnografskega muzeja Et-nolog so bile. Skoraj vsa 53. številka (dve zajetni knjigi z okoli 500 stranki) je posvečena Goriškim Brdom, zato so ji dali ime "Briški letnik”. 2.ato se je izdajatelju letnika Slovenskemu etnografskemu muzeju zdelo Za potrebno publikacijo Predstaviti v tistem °kolju, v katerem je nastajala, torej v Goriških brdih. Predstavitev Etnologa je bila v petek zvečer v gradu na Dobrovem. Slovesnost je privabila precej ljudi, v glavnem domačinov in kulturnih delavcev s te in one strani meje. Med drugimi tu-* kulturnega ministra orgija Pelhana. V imenu omacinov je pozdravil občinski odbornih in bivši poslanec Bruno vodveršic, o vzrokih za nastanek "Briškega” letnika Etnologa pa je spregovoril dr. Ivan Sedej, irektor Etnografskega muzeja. Prisotne je nagovoril tudi kulturni mini-s er, ki je dogodek oz-bacil kot enega tistih duhovnih dejanj, ki jim Uhovo bistvo omogoča prenovljeni dvorec grafa aguerija. O samem delu 'Etnolog je izšel v dveh jigah s preko 500 stra-1 - so spregovile njegove najbolj vztrajne sode-avke: urednica In j a Smr- Mira Omerzel-Ferlep igra na ljudski instrument oprekelj. ki mu v Brdih pravijo cimbale ali "opsasa" (foto V.C.) del, Katja Kogej in Inga Miklavčič Brezigar. Briški letnik Etnogola je nastal pred skoraj tremi leti, ko je ekipa kustodinj in kustosov Etnografskega muzeja Slovenije preživela deset dni v Brdih na terenskem raziskovanju. Po briških vaseh in zaselkih so dokumentirali etnološke zanimivosti, povezane z življenjem ondotnih ljudi. Njihove razi-slkave so zajele tako-rekoc vsa Brda, tudi tista onstran državne meje. Pravzaprav je ta ekipa opravila enako pot kot podobna pred skoraj štiridesetimi leti. Takrat zbrano gradi voe pa je obtičalo neobjavljeno in neurejeno: v tokratnem letniku torej srečamo stara dognanja in nove izsledke. Posebej bi naše bralce radi opozorili na sestavke, ki obravnavajo izročilo o kolonih, o kraju Šmartno, njegovi arhitektonski podobi in pomenu, o ptičjem lovu, o izdelovanju prunel, o ljudskih glasbilih in godcih, o razmišljanju o Brdih na obeh straneh meje, o etnografski zbirki na Bukovju v Steverjanu, o znamenitih Bricih itd. Slovesnost je dopolnil kulturni program, ki so prispevali Briški nonet, Mira Omerzel Terlep z igranjem na oprekelj, slovenski ljudski instu-ment, ki ga je najti tudi po Brdih. Posebej pa velja omeniti pesmi 90-letne ljudske pesnice Dore Obljubek, ki jih je brala Andreja MarkoCiC. GORICA / POKRAJINSKI SVET RAZSTAVE / KMALU NA GRADU Tudi pokrajina je pristopila k akciji za mir Goriška Pokrajina je tudi formalno pristopila k vsedržavni akciji krajevnih ustanov v korist miru in sodelovanja med narodi. Na seji 25. marca letos je namreč pokrajinski svet z veliko večino glasov odobril sklep, ki ga je predložil odbor, obrazložila pa odbornica za šolstvo, mladinsko problematiko in obmejno politiko Aleksandra Devetak. Sklep proglaša Pokrajino Gorica za "Pokrajino miru” in vabi krajevne ustanove, naj se pridružijo pobudi. Nadalje je zapisana odločitev, da Pokrajina pristopa k vsedržavni pobudi, ki se je izoblikovala lani v Peru-gi in da odobrava Statut, sprejema obveznost plačevanja letnega pri- spevka v znesku dva milijona lir. Pokrajinski svet se nadalje obvezuje ustanoviti "Konzulto za mir”, katere glavni cilji bodo promocija kulture miru in spoštovanja Človekovih pravic. Te cilje bo konzulta skušala uresničiti s pobudami na področju kulture, vzgoje in preko medijev. Besedilo, ki ga je predložil odbor, so med sejo in po krajši razpravi dopolnili z amandmajem o civilnem služenju vojske, na pobudo predstavnika zelenih, Fregoneseja. V utemljitvi se sklep sklicuje na republiško ustavo in statut Pokrajine, kjer je izrecno navedena specifična vloga te ustanove na področju politike miru in sodelovanja. Razstavljal bo Vanja Franko Značilni "Beneški fragmenti" Vanja Franko - Plima v Benetkah št. 2 (1993) ŠOLE / VZGOJA K VARSTVO OKOLJA Dijaki posadili nova drevesca Pri pobudi Rotar/ kluba sodeloval tudi razred šole Ivan Trinko Skupina dijakov slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici je včeraj skupaj,z dijaki italijanske šole Locchi sodelovala pri posaditvi novih dreves na parceli na vogalu med ulicama Alviano in Giustiniani. Pobudo je dal goriski Rotary klub, ki je k sodelovanju povabil razne Sole, dijaki katerih se kar tri dni vrstijo pri sajenju novih drevesc. Slovensko šolo so pri tem predstavljali dijaki l.B razreda, ki so v tem šolskem letu že pripravili raziskavo o zelenju Dijaki pri sajenju drevesc (foto Studio Reportage) v mestu. Slovenski goriski slikar Vanja Franko bo v kratkem razstavljal v dvorani deželnih stanov na gradu. Razstavo prireja občina v sodelovanju s Kulturnim domom, Pokrajino in Trgovinsko zbornico. Pod naslovom Beneški fragmenti (Fram-menti Veneziani) bo umetnik predstavil izbor iz svojega opusa v zadnjem petletju. Razstavo je včeraj na županstvu z odbornikom za kulturo Žiberno predstavil pesnik in likovni kritik prof. Silvio Cumpe-ta, ki je poudaril značilnosti in vrline Frankovega likovnega izražanja, od beneške motivike z bizantinskimi prizvoki, do povsem svojevrstne tehnike. Frankovo razstavo, h kateri se bomo še povrnili, bodo odprli 17. aprila in bo na ogled bo 16. maja. K D BRIŠKI GRIČ ŠTEVERJAN vabi danes ob 20.30 na Kulturni večer v znamenju velikonočnih običajev NASTOPAJO: otroški pevski zbor O. Zupančič, gojenci Dijaškega doma, člani Odra mladih KD Briški grič. Razstava (in pokušnja) domačih velikonočnih jedi in razstava pirhov. Pč KONCERTI V KATOLIŠKEM DOMU bo jutri ob 20.30 koncert Solistov Beloruske filharmonije. Nastopajo Jurij Likin - oboa, Sergej Gromov - violina, Ilia Zukovski - violončelo, Jurij Gildjuk - klavir. Na sporedu skladbe Rahmaninova, Gorelova, Fa-lika in Mendelssohn-Bartholdyja. Koncert sodi v sezono Glasbene matice in Centra Emil Komel. □ OBVESTILA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja tradicionalni velikonočni izlet v ponedeljek, 12. aprila., z obiskom vojnega muzeja v Kobaridu, nato kosilo in zabava v Fojdi (Faedis). Vpisovanje pri poverjenikih in ob sredah na sedežu do jutri, 7. aprila. PATRONAT INCA-CGIL sporoča, da je začasno prekinil patronatno službo v ob torkih na županstvu v Sovodnjah. Obnovili jo bodo predvidoma junija za nudenje pomoči pri prošnjah za oprostitev ticketov. ______________KINO GORICA VITTORIA 20.00-22.00 »La storia di Qiu Ju«. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Eroe per caso». VERDI Danes zaprto. Jutri: 18.00-20.00-22.00 »Sommersby«. TR2IC COMUNALE Zaprto. EKCELSIOR 17.30-22.00 »Transanal vveekend«. Prep. ml. pod 18. letom. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORO PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497 VCERAJ-DANES Iz matičnega urada go-riške občine od 28. marca do 3. aprila 1993. UMRLI SO: 63-letna Eu-genija Zidarič, 82-letni upokojenec Serafino Delphi, 76-letna upokojenka Maria Teresa Borghese, 91-letni upokojenec Jordan Oblak, 79-letni upokojenec Felice Quattrocchi, 82-letni Felice Bresciani, 68-letni upokojenec Giovanni Fola-dore, 66-letni upokojenec Vincenzo Fedele. OKLICI: Rodolfo Visin-tin in Serenella Scarton, Giuseppe Braini in Janaroul Davletova, farmacist Ezio Ianetta in uradnica Barbara Ribis, uradnik Leopoldo Mascellari in učiteljica Ta-tiana Ballaben, mehanik Mašimo Falanga in delavka Manuella Gaiotto. POROKE: Francesoo Mar-chesan in Marina Terraz-zer. POGREBI Ob 8.30 Dusnella Miche-litsch vd. Canziani iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 10.00 Giovanni Romanzin iz splošne bolnišnice v cerkev pri Ma-donnini in v Locnik, ob 11.30 Jožefa Tomasi vd. Paulini iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Stan-drezu in na glavno pokopališče. NOVICE ZDA - RUSIJA / SREČANJE V VANCOUVRU Deset mrtvih v nemirih v Južni Afriki DURBAN - V spopadih med tekmujočimi Črnskimi frakcijami je bilo v neki vasi v bližini mesta Fort Shepstone v provinci Natal mrtvih deset ljudi, večinoma žensk in otrok, je sporočila južnoafriška policija. Policijski viri poročajo, da so ostrostrelci vdirali v domove in pobijali vsevprek. Cyril Sheze, voditelj lokalne organizacije ANG, pa je povedal, da je bila večina umorjenih Članica ANG. V provinci Natal, ki je naseljena pretežno z Zuluji, že dalj Časa potekajo oboroženi spopadi med pripadniki Buthalezijeve straanka Inkhatha in pripadniki Afriškega narodnega kongresa. (Reuter) Hudi spopadi v Abhaziji MOSKVA - Po podatkih abhaškega obrambnega ministrstva je v zadnjih spopadih med abhaškimi in gruzinskimi enotami na področju ob reki Gu-mistra zahodno od Suhumija padlo deset gruzinskih vojakov, precej pa so jih tudi zajeli. Gruzinski voditelj Eduard Sevamadze pa je izjavil, da so ruska letala neposredno sodelovala v bojih na ab-haški strani. Napovedal je tudi, da se bosta delegaciji Rusije in Gruzije prihodnji teden sestali v Sočiju in se pogovorili o vprašanju Abhazije. Rusko delegacijo bo vodil obrambni minister Gracev in njegov gruzinski kolega Kitovani ter gruzijski premier Sigua. (Reuter, STA) Nova vloga nekdanjega vojaškega oporišča MANILA - Filipini bodo nekdanjo ameriško letalsko oporišče Clark preimenovali v »posebno gospodarsko območje«, ki naj bi postalo veliko industrijsko in trgovinsko središče.« Ameriško letalstvo je bazo uporabljalo za preskrbo in počitek ameriških sil na Tihem oceanu do junija leta 1991, ko jih je izbruh ognjenika Pinatubo prisilil k umiku. Konec lanskega leta so Se zadnje ameriške sile zapustile Filipine, saj se državi nista sporazumeli o nadaljnjem obstoju ameriških oporišč na Filipinih. (Reuter, STA) Ruska mafija v Nemčiji BONN - »Nemčija je postala nova evropska baza ruske mafije, saj tam operira okoli tristo mafijskih enot,« je v intervjuju za nemški dnevnik Bild potrdil ruski general in protimafijski strokovnjak Anatolij Olejnikov. Olejnikov, ki je predstavnik ruskih vamostno-obvešCevalnih sil v Berlinu, trdi, da ima vsaka od teh skupin okoli 250 elanov, njihovi operativni centri pa so Berlin, Miinchen, Hamburg, od nedavnega pa tudi Koln, Frankfurt in Diisseldorf.Ruska mafija je Ze močno prerasla in prehitela Coso nostro in njene italijanske sestrične in general Olejnikov ocenjuje, da je ruska »hobotnica« »bolj nasilna in v sebi nosi več kriminalnega naboja«. »Kraje, terorizem, pranje umazanega denarja, trgovina z orožjem, ljudmi, alkoholom in cigaretami in v zadnjem Času z uranom« so po mnenju generala Olejnikova njihove glavne dejavnosti. (AFP) Gorskokarabaški spopad prerašča v pravo vojno MOSKVA - Pozabljeni spopad za Gorski Karabah je v zadnjih urah prešel v pravo vojno med Armenijo in Azerbajdžanom. V siloviti nasprotni ofenzivi so armenske sile začele prodirati tudi na ozemlja, naseljena z Azerbajdžanci, tako da je padel strateško pomemben Kelbadžar. Reka abzerbaj-džanskih beguncev se z ogroženih ozemelj vali na varno; po zadnjih podatkih je svoje domove zapustilo že veC kot 55 tisoC Azerbajdžancev. V Bakuju je azerbajdžanski predsednik Abdulfaz Elcibej pozval OZN, Kevs, Islamsko konferenco in vse države sveta, naj zaustavijo armenski napad. Doslej se je pozivu odzval le turski predsednik Ozal, ki ne izključuje uporabe sile proti Armeniji. (Ansa) Turška fregata na obisku v Albanji TIRANA - V funkciji krepitve albansko-turškega vojaškega sodelovanja je v ponedeljek v Albanijo prispela na petdnevni obisk turska fregata iz sestave zveze Nato. Novico je potrdil tudi albanski obrambni minister Safet Zulali. Od začetka aprila je to že drugi obisk vojnega ladjevja zveze Nato v albanskih ozemeljskih vodah. Prva je vplula formacija Kaufmann iz ameriške Šeste flote, hkrati pa v Albanijo prihaja vse obsežnejša finančna pomoč. Tako so v ponedeljek v Tirani podpisali sporazum o posebni nemški pomoči, ki bo veljala 40 milijonov nemških mark. Med velike naložbe v Albanijo šteje tudi 18 milijonov dolarjev kredita Svetovne banke. (M. K.) Bolgarija »izgubila« pol milijona prebivalcev SOFIJA - V obdobju sedmih let, med dvema popisoma prebivalstva, je Bolgarija revnejša za skoraj pol milijona prebivalstva. Ta primanjkljaj si je mogče razložiti v luči velikih migracij, ki so povezane s težkimi gospodarskimi razmerami v državi in množičnim izseljevanjem Turkov pred dvema letoma. Danes živi v Bolgariji 88, 5 odstotka Bolgarov, 9, 7 'odstotka je Turkov in 3, 4 Romov, vse druge etnične skupine so vključene v številko 1,1 odstotka prebivalstva, med njimi tudi Makedonci, čeprav se je, kot piše Nova Makedonija, približno 30 odstotkov prebivalstva Pirinske Makedonije v Bolgariji izreklo za Makedonce. (M. K.) Na Kosovu več kot 100.000 srbskih vojakov PRIŠTINA - Zeri, pristinski tednik, ki Se edini piše v abanskem jeziku, je v svoji zadnji številki zapisal, da je na Kosovu nameščenih več kot 100.000 srbskih vojakov. Samo v Pazinu blizu ko-sovsko-albanske meje jih je več kot sedem tisoč pripravljenih na obračun z Albanci. V tem mestu naj bi bila nameščena tudi tankovsko- pehotna brigada, ki so jo umaknili iz Makedonije in tri tisoč mobiliziranih srbskih policajev, opremljenih z blindiranimi bojnimi vozili, piše Zeri. (STA) Američani so do Clintonove politike do Rusije bolj zadržani - Tolikšno pomoč podpira samo 41 odstotkov anketiranih v ZDA - Večjo pomoč Rusom napovedujejo tudi druge zahodne države Boris Jelcin in Bill Clinton v Vancuvru (Telefoto: AP) VANCOUVER, PE-TROPAVLOVSK, WA-SHINGTON, MOSKVA -Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev je med kratkim postankom v Pe-tropavlovsku na Kamčatki izjavil, da so ukrepi za pomoč Rusiji, o katerih sta razpravljala Clinton in Jelcin, moCno povezani z ratifikacijo sporazuma Start II, ki ga ruski parlament doslej Se ni potrdil. Omenjeni sporazum, ki sta ga januarja letos v Moskvi podpisala Boris Jelcin in takratni ameriški predsednik George Bush, predvideva, da bosta državi v naslednjih desetih letih zmanjšali količino strateškega jedrskega orožja za dve tretjini. Po besedah Kozirjeva sporazuma iz Vancouvra ni treba ratificirati še v parlamentu, saj naj bi slo za dogovor med »dvema zakonodajnima oblastema dveh držav«. Manj ugodni so odmevi ameriške javnosti. Javnomnenjska raziskava, ki jo je objavil New York Times, kaže, da Clintonovo pomoč Rusiji odobrava le 41 odstotkov Američanov, po anketi televizijske mreže CNN in Časopisa US Today pa je kar osemdeset odstotkov Američanov nezadovoljnih s tako politiko do Rusije. Večina nezadovoljnih poudarja, da je tako obilna ameriška pomoč Rusiji pravo razmetavanje dena- rja, saj bi ga država bolje porabila, če bi pomagala številnim brezposelnim in domačemu gospodarstvu. Ameriški predsednik se je morak braniti tudi kritik ruskih konservativcev, ki so Jelcina obtožili, da se je pustil kupiti. V pogovoru z ruskimi novinarji je Bill Clinton o tem dejal, da obljubljenega denarja ne vidi kot »denarno pomoč«, paC pa kot ameriško investicijo v ruski napredek, ki bo končno koristil tudi ameriškim delavcem in investitorjem«. Po njegovem mnenju sta s predsednikom Jelcinom na tokratnem srečanju postavila solidne temelje za demokratične odnose med državama. Ob tem politični opazovalci opozarjajo, da je Clintonova poteza moCno tvegana, saj bo o Jelcinovi usodi nepreklicno odločil referendum, razpisan za 25. april. Ce bi Jelcin takrat izgubil, bi imel ameriški predsednik lahko velike težave pri vzpostavljanju odnosov z novimi prebivalci kremeljskega dvorca. Drugi spet se sprašujejo, Ce zadnje Clintonove odločitve pomenijo, da se Amerika ne bo zmenila za preostalih štirinajst držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so prav tako kot Rusija v velikih gospodarskih in političnih težavah in neuspešno prosijo Za- Beli hiši upoštevala tudi hod za izdatnejšo pomoč, njihova prizadevanja in Clintonov prijatelj in sve- zahteve, vendar pa po-tovalec za nove države drobnejših podatkov o S trobe Talbott je dejal, da tem ni navedel, bo nova administracija v (AFP, Reuter) VANCOUVER - Ameriški predsednik Bill Clinton je svojemu ruskemu kolegu Borisu Jelcinu dejal, da je Japonska nekajkrat prikrivala VVashingtonu svoje resnične namene in mu svetoval, naj ne zaupa odkritosrčnosti Tokia, je v nedeljo objavil neki kanadski televizijski kanal. (V ponedeljek je japonski zunanji minister v Tokiu izjavil, da te oddaje ne bo komentiral, dokler ne dobi o tem informacije po diplomatski poti. Uradni vir ministrstva je izjavil, da o tem ne vedo ničesar.) Novice, ki jih je objavila kanadska televizija UTV, so se opirale na rokopisne zaznamke v ruščini, ki jih je našel lokalni novinar pod servieto na mestu, kjer je sedel predsednik Jelcin med večerjo s predsednikom Clintonom v soboto zveCer v neki restavraciji v Vancouvru. Novinar je izjavil, da je zapiske našel kmalu po koncu večerje. »Kadar nam Japonska reče ’da’, to pogosto pomeni ’ne’, naj bi rekel Clinton Jelcinu med večerjo, kot je zapiske prevedel novinar kanala UTV. »Zelo pomembno je, da se Japonci ne obnašajo enako z vami,« naj bi dodal Clinton. Kot trdijo na kanalu UTV, so bili zaznamki načečkani na hrbtni strani papirja z govorom, ki ga je imel ruski predsednik na zasebni večerji v restavraciji Seasons in the Park. Ni bilo mogoče z gotovostjo ugotovitli, ali je Jelcin zaznamke napisal sam, ker je ruska delegacija že zapustila Vancouver. Med srečanjem na vrhu, ki je trajalo dva dni in se je končalo v nedeljo, je predsednik Clinton poročal Borisu Jelcinu o telefonskem pogovoru, ki ga je imel z japonskim premieram Kudujem Miyazawom, preden je odšel v Vancouver. Clinton je Jelcinu povedal, da je Miazavva obljubil popolno podporo mednarodni pomoči za Rusijo. Japonska bo Cez deset dni sprejela finančne in zunanje ministre sedmih najrazvitejših držav sveta (G7), ki bodo na sestanku obravnavali tudi novo pomoč Rusiji. (AFP) _____________VANCOllVERSKI VRH / ODMEVI_________ Mednarodna skupnost ni enotnega mnenja o ameriški pomoči Rusiji Mnenja nihajo od japonskega navdušenja do angleške zaskrbljenosti BONN - »Pomoč je sicer dober začetek, vendar se zdaleč ni primerna,« je vancouvrski vrh ocenil nemški minister za ekonomska vprašanja Giinter Rexrodt. »To je majhna vsota v primerjavi s tistim, kar Rusiji daje Nemčija. Vendar sem zadovoljen, da je Amerika premagala ovire,« je dodal. Nemčija je od leta 1989 Skupnosti neodvisnih držav pomagala z 80 milijardami nemških mark, kar je veC kot polovica celotne zahodne pomoči. Nemški kancler Helmut Kohl pa v svoji štiri strani dolgi izjavi, v kateri obljublja pomoč Jelcinu, Clintonovega paketa pomoči sploh ne omenja. Kohl ne napoveduje konkretne pomoči, zapisal je le, da bo Nemčija pomagala »po svojih močeh« in da se je Rusija znašla v izredno težkem položaju, v interesu vseh držav pa je, da se iz teh težav tudi izkoplje. »Podpora reformam je investicija v miroljubno prihodnost. Ce reforme ne uspejo, bo to težko breme za vse nas, in to nas bo stalo mnogo več kot zdajšnja pomoč,« je še zapisal kancler Kohl. Zunanji minister Klaus Kinkel je nad ameriško pomočjo bolj navdušen: »Pozdravljam odločitev ameriškega predsednika, da kot partner podpre politike, ki so trdno odločeni, da bodo izpeljali reforme v Ruski federaciji.« PARIZ - Desnosredinska vlada Francije, ki je na oblasti šele dober teden, je nekoliko zadržano sporočila: »Evropska skupnost in Francija sta se na tem področju že izkazali kot izredno aktivni.« Francoski poslovni dnevnik Les Ec-hos pa je v včerajšnjem uvodniku zapisal: »Vrh v Vancouvru je bil odločilen. Ravnovesje sil je zamenjalo ravnovesje računov.« LONDON - Britanski zunanji minister Douglas Hurd, ki je trenutno na obisku v Džakarti, ni naklonjen takojšnjim obljubam: »Makroekonomska pomoč mora vsebovati pogoje glede ruske politike, ti pa zaenkrat niso postavljeni. Samo Ce je pomoč zastavljena pogojno, lahko vzpodbudno vpliva in podpre reforme v Rusiji.« Hurd meni, da bodo reforme uspešne le, če se bo Rusiji posrečilo, da nadzoruje inflacijo in količino denarja v obtoku. V izjavi zunanjega ministrstva so zapisali, da je Velika Britanija zadovoljna z rezultati van-couvrskega vrha, ki je pomembna etapa v obojestranskih naporih. ‘»Pričakujemo, da bo na ministrski sestanek skupine G7 vsak partner prinesel svoj predlog paketa pomoči«, so zapisali v izjavi britanskega zunanjega ministrstva. »Srečanje skupine G7 bo tudi omogočilo vpogled v konkretne ukrepe ostalih partnerjev za pomoč Jelcinovim reformam.« Britanski dnevnik London Times pa je zaskrbljen: »Ko se bo Clinton, tako kot ta teden, obrnil po pomoč k svojim tradicionalnim evropskim zaveznikom, bo naletel na polovičarske odgovore in moledovanja, ceš da mora imeti domača recesijska krizo nedvomno prednost pri reševanju.« In zaključuje: »Posledice so lahko hude, ne samo za demokracijo na Vzhodu, temveč tudi za zavezništvo na Zahodu.« RIM - Italijansko zunanje ministrstvo je včeraj sporočilo, da vlada pod- pira ameriško pomoC. Italija je drugi najveeji kreditor Rusije in v svoji izjavi za javnost so zapisali, da se bodo paketu pomoči zahodnih dežel Rusiji pridružili na vseh ravneh. OSLO - Norveški zunanji minister Johan Jo-rgen Holst je v včerajšnji izjavi za javnost podprl ameriško pomoč Rusiji in poudaril, da vancou-vrsko srečanje pomeni okrepitev že obstoječih odnosov in da bo Norveška podprla Jelcinova prizadevanja. LUKSEMBURG - Zunanji ministri držav Članic Evropske skupnosti so se včeraj dogovorili, da bodo Rusiji ponudili možnost brezcarinskega poslovanja z Evropsko skupnostjo in tako podprli Jelcinove reforme. Uresničitev ponudbe je odvisna od ocene političnih in gospodarskih razmer v Rusiji, to pa se lahko zavleče za veC let. Ministri so razpravljali tudi o izidu vancouvr-skega vrha in sklenili, da bodo na tej stopnji ponudili pomoč samo Rusiji kot edini državi iz nekdanjega sovjetskega bloka. Komisija Evropske skupnosti za zunanje gospodarske odnose je predlagala, da bi referenco o prosti trgovini vključili v okvirni sporazum, ki ga bodo kasneje uporabili pri pogajanjih tudi z drugimi nekdanjimi sovjetskimi republikami. Komisija je tudi predlagala, da bi omilili formulacijo Evropske skupnosti, Id pravi, da lahko sporazum prekličejo v primeru, Ce njihov partner (v tem primeru Ru- sija) ostro krši človekove pravice, vendar so ministri ta predlog zavrnili. »Kar precej so razpravljali o tem, kako bi odgovorili na vancouvrski vrh,« je povedal neki uradnik Evropske skupnosti, ki je spremljal včerajšnje razgovore zunanjih ministrov držav Članic v Luksemburgu, »nekateri ministri so želeli, da bi naredili Se veC, da ne bi bilo videti, kot da Evropska skupnost naredi manj za Rusijo kot Amerika.« CAMBRIDGE - Neodvisni ekonomisti menijo, da se zahodne države spopadajo z domačami težavami in bodo zato Jelcinove reforme podprle predvsem politično, finančno pa se bodo oprle na mednarodne institucije. »Vse države, o katerih govorimo, nosijo na svojih plečih težke dolgove, zato bodo svojim volilcem težko upravičile pošiljanje velikih vsot denarja v Rusijo,« pravi C. Doyle iz univerze v angleškem Cambridgeu. TOKIO - Vlada v Tokiu se je Clintonu zahvalila, ker je podprl njihovo stališče, da se Japonski vrnejo štirje Kurdski otoki, ki so jih 1945 priključili Sovjetski zvezi. Poudarili so, da bo Tokio prevzel konstruktivno vlogo pri spodbujanju ukrepov pomoči Rusiji. Za začetek bo Japonska uskladila načrte pomoči, ki jih bo sedem najmočnejših zahodnih držav, Članic skupine G-7, predstavilo na svojem ministrskem srečanju, ki bo 14. in 15. aprila v Tokiu. ( A. K. in agencije) ZDA in Rusija skupaj na Mars MOSKVA - ZDA in Rusija načrtujeta skupno odpravo na planet Mars oktobra prihodnje leto. Ruska vesoljska agencija in Nasa sta že lansko leto podpisali dogovor o projektu Mars ’94. Znan-stveno-raziskovalna oprema na krovu ruske vesoljske ladje bo vsebovala dve manjši pristajalni plovili s sondami za analizo površja in ozra- čja planeta. Izmerili naj bi predvsem oksidacij-sko sposobnost Marsovih tal in ugotovili, kakšna je kemična sestava hlapljivih elementov v prsti na planetu Mars. Začetni stroški te velikopotezne odprave znašajo okoli 250.000 ameriških dolarjev, verjetno pa se bodo povzpeli do poldrugega milijona dolarjev. (Reuter) Pomoč za Rusijo Clintonova administracija je izjavila, da bo paket pomoči za Rusijo težak 1,6 milijarde dolarjev. Pomoč bo Rusija lahko začela črpati takoj. Po izjavah Clintonove administracije paket vsebuje sklade, katerih namensko uporabo je ameriški kongres že odobril. Paket vsebuje: • 194 milij. dol. za pomoč v hrani in drugih življenjskih potrebščinah (skupaj z že sprejeto pomočjo bo to znašalo v tem letu 425 milij. dol.). • 60 milij. dol. pomoči, namenjenih za preobrazbo (državne ruske industrije v zasebno podjetništvo. • 50 milij. dol. pomoči za stimuliranje ameriško-ruske izmenjave. • 38 milij. dol. pomoči za popravilo in izgradnjo novih naftovodov. • 25 milij. dol. za začetek programa »demokratični sistem«, ki je namenjen razširitvi demokratičnih procesov v Rusiji. • 15 milij. dol. v medicinskih sredstvih. • 10 milij. dol. pomoči za otroke (mleko in zdravila). • 6 milij. dol. pomoči za preskrbo demobiliziranih ruskih vojaških enot. . • 2,5 milij. dol. pomoči za uvedbo zasebne zdravstvene prakse. _j^B HRVAŠKA / »OKUPIRANA OZEMLJA« LUKSEMBURG / IZREDNA SEJA WEU Bo obrambni minister Sušak do poletja res spil kavo v Drnišu? Tudnam 10. aprila (ne) načrtuje pomladanske ofenzive na Krajino Svet ministrov z deklaracijo proti ZRJ Nadzor nad embargom odslej ostrejši -Akcija naj se začne čimpej ŠIBENIK - Neprevidna izjava Gojka Suška - hrvaškega obrambnega ministra, da bo najpozneje poleti pil kavo v Drnišu, je izzvala ugibanja o spomladanski pfenzivi Hrvatov na tako imenovano Krajino. Kot dokončen datum navajajo 10. april, kar po srbskih razlagah ni naključje, saj je bila na ta dan ustanovljena tudi Neodvisna država Hrvaška, ki jo je vodil ustaski vodja Ante Pavelič. Med krajiški-mi Srbi, ki ne pristajajo na to, da bi živeli pod »ustasko Šahovnico«, skoraj ni dvoma: Tudman je Paveličev naslednik, zato je logično, da bodo njegovi vojaki udarili na samorazglaseno kninsko državo »ravno 10. aprila«. Srbske radijske postaje trdijo, da se je uvod v veliko hrvaško ofenzivo začel z akcijo Tudmanove vojske z imenom Poskok 2, ki se je začela 2. aprila. Tudman je v ponedeljek zanikal govorice, po katerih naj ki se njegova vojska pripravljala na novo veliko akcijo. »Nikakršni načrti za vojne operacije ne obstajajo. Srbski skrajneži zavajajo s taksnimi trditvami svoje zaprašeno prebivalstvo in svet,« pravi hrvaški predsednik. Po njegovih besedah je Hrvaška trdno odločena, da bo srbsko vprašanje rešila po mirni poti. »Sporazumeli smo se ce- s Srbi v zahodni Slavoniji o normalizaciji prometa in življenja na tem področju, vendar srbski skrajneži nasprotujejo uresničitvi sporazuma. Obstajajo razumni Srbi, ki želijo mimo re-ševaje sporov,« pravi Tudman. Tudman je na redni mesečni tiskovni konferenci izjavil, da so Hrvatje, posebno v Dalmaciji, popolnoma upravičeno ogorčeni zaradi vsakodnevnih napadov srbskega topništva na Šibenik, Zadar, Županijo in druge kraje v bližini območij pod varstvom ZN. Hrvaška si prizadeva, da ne bi izzvala širšega spopada. Jasno pa je, pravi dr. Tudman, da njegova država pod nobenimi pogoji ne bo pristala na to, da bi za zmeraj izgubila svoja ozemlja. Govorice o veliki pomladanski ofenzivi Hrvaške so se začele z neuspešnimi mirovnimi pogajanji med Zagrebom in Kninom. Sporno je predvsem področje okoli Maslenice, ki so jo Hrvatje osvobodili v akciji 21. januarja. Resolucije št. 802 Varnostnega sveta ZN, ki predvideva umik Tudmanovih sil z Maslenice in hkrati tudi razorožitev srbskih milic, je postala kamen spotike med dvema vojskujočima se stranema. Hrvatje menijo, da imajo legitimno pravico do tega strateško važnega prometnega koridorja, ki povezuje osrednjo Hrvaško, Dalmacijo, Srbi pa so prepričani, da gre za hrvaško agresijo na ozemlje Krajine. Daleč od oči javnosti potekajo vsakodnevni topniški spopadi za planinski prelaz Mali Alan na Ve- GORAN MORAVCEK / ŠIBENIK lebitu, odkoder Srbi s topovi in minometi nadzorujejo Maslenico. Spopadi potekajo tudi na širšem območju okoli Maslenice, se pravi okoli vasi Jasenice, Poseda-rije, Kašič... Strateški cilji, zaradi katerih se je Hrvaška lotila akcije Maslenica, niso bili doseženi: Srbi so blizu Maslenice, letališča Zemunik in jeza Peruča. Dokler bo stanje takšno kot zdaj, Hrvatje ne bodo mogli pristati na mir, saj se povezava med Dalmacijo in BiH za zdaj odvija po vijugastih cestah otoka Paga in je pogosto odvisna od burje, ki zaustavlja trajekte in tako ustvarja kilometrske kolone vozil. V okolici Dmiša, oku: piranega hrvaškega mesta, odkoder je bilo pregnanih okoli 18.000 Hrvatov, prav tako potekajo vsakodnevni spopadi. Dmiš je s treh strani obkoljen s hrvaškimi silami, vendar je zaradi mednarodnega pritiska na Zagreb malo verjetno, da bosta general Janko Bobetko in Gojko Sušak tam do poletja pila kavo. Najnovejše odločitve Varnostnega sveta so sicer zagotovile Hrvaški njeno suverenost, vendar Mednarodna skupnost zahteva, da se spopad v tej deželi reši s pogajanji. V takšnih okoliščinah bi si sa- mo politični avanturist, Tudman pa to ni, hotel z orožjem izboriti tisto, kar si je mogoče izboriti brez velikega prelivanja krvi. Poleg tega se Tudman boji tudi srbskega maščevanja, predvsem raketnih napadov na velika hrvaška mesta. Srbi pripravljajo tudi blizu 30.000 vojakov na vojvodinski strani Donave, ki bi zanesljivo priskočili na pomoč svojim rojakom, če bi kateri od hrvaških generalov izgubil živce. LUKSEMBURG - Zahodnoevropska unija (-WEU) je v ponedeljek sklenila, da bo priskrbela dodatne patrolne čolne ter oborožila policijo, da bi podprla sankcije ZN pri plovbi na Donavi. Madžarska, ki neposredno meji na Srbijo, pa je zatrdila, da takšne pomoči nikoli ni zahtevala in da ne more sprejeti oboroženih tujcev, ki bi križarili po njenem ozemlju. Generalni sekretar Zaho- dnoevropske unije VVillem van Eekelen je na tiskovni konferenci izjavil, da je »edino vprašanje, ki ostane odprto, natančno ugotoviti, kam bodo namenjeni ti čolni in njihovo oboroženo spremstvo«. To je izjavil po sestanku obrambnih ministrov desetih držav članic, na katerem so sklenili, da bodo poslali 10 patruljnih čolnov in 250 do 300 oboroženih policajev. Italijanski zunanji minister Emilio Co-lombo, ki predseduje Zahodnoevropski uniji, je dodal, da bodo pri tej operaciji sodelovale Nemčija, Italija, Francija, Španija, Nizozemska in Luksemburg, Madžarska, ki se je prav tako udeležila ponedeljkovega sestanka, je zanikala, da bi kdajkoli zahtevala kakršenkoli policijski nadzor za plovbo po Donavi ter opozorila, da ne bo sprejela navzočnosti oboroženih tujcev. »Pozdravljamo načrt, vendar nismo nikoli zaprosili zanj,« je izjavil Janos Martonyi, madžarski državni sekretar za zunanje zadeve. »Ne moremo sprejeti navzočnosti oboroženih oseb, četudi bi imele orožje samo za obrambo,« je izjavil. »Ne moremo prenašati tuje oblasti. Čolni morajo ostati pod madžarskim poveljstvom.« Poudaril je, da se položaj na Madžarskem razlikuje od položaja v Bolgariji in Romuniji. Colombo je večkrat poudaril, da so Madžarska, Bolgarija in Romunija zahtevale pomoč Zahodnoevropske unije pri nadzoru na Donavi. Sestanek Zahodnoevropske unije je potekal ob srečanju zunanjih ministrov Evropske skupnosti, na katerem so nekateri udeleženci zahtevali poostrene ukrepe zoper Srbijo, s katerimi bi bosanske Srbe prisilili, da se uklonijo mirovnemu načrtu. »Morali bi se odločiti za popolno osamitev, če Srbi ne bodo podpisali Vance-Ovvnovega načrta,« je izjavil luksemburški zunanji minister Jacques Poos. Bosansko-srbski parlament, ki se je v soboto sestal v Bileči, je zavrnil Vance-Ownov zemljevid, ki Bosno deli na deset etničnih kantonov. Ponedeljkov sestanek Zahodnoevropske unije, ki je potekal leto dni zatem, ko se je Evropska skupnost odločila priznati nekdanjo jugoslovansko republiko Bosno, pomeni nov začetek za deset članic WEU, ki so hkrati vse članice zveze Nato in ES. Potem ko je bil v obdobju hladne vojne dolgo časa na stranskem tim, je WEU dobil novo spodbudo, ko ga je sporazum iz Maastrichta imenoval za oboroženo silo ES. Reuter Jugoslavija, tragična zmota Srbov BEOGRAD - Zanimiva je pozornost, s katero so v Beogradu in Zagrebu dočakali novico, da bo 10. aprila za prebivalstvo nekdanje Jugoslavije začel oddajati radijski program z neke ladje pod pokroviteljstvom Evropske skupnosti. Ladja bo nameščena v mednarodnih vodah Jadrana. Hrvaški mediji so reagirali celo hitreje kot srbski. Glede na to, da bo radijski program s francoske ladje urejal Dževad Sabljakovič, dolgoletni novinar in urednik beograjske televizije in pozneje Jutela, se je takoj zastavilo vprašanje, če bo tudi on propagiral jute-lovsko (beri jugoslovansko) politiko. Poleg tega so vsi mnenja, da je potrebno postaviti pod narekovaj Sabljakovičevo obljubo, da bo nova radijska postaja objavljala objektivne informacije. Takšne »objektivne informacije« na Hrvaškem ne obstajajo, je pred kratkim izjavil predsednik Tudman članom dveh evropskih delegacij, ki so poskušale pomagati pri ohranjanju poklicne svobode Slobodne Dalmacije; ko pa se je utrudil od nenehnega ponavljanja, da je Hrvaška ena od najbolj demokratičnih držav v Evropi, je Tudmanu ušlo: »Dovolj je tega jugo-slovanarstva Slobodne Dalmacije«. Beograd je v tem primem nastopil bolj diplomatsko; najprej so objavili reakcije iz Zagreba, potem pa so v napad krenile Ve-čemje novosti, zadnji beograjski dnevnik, ki je do konca ostal zvest vladajočemu režimu. Sledila je serija besedil. Prihod ladijskega radia so razglasili za desant, pod vprašaj se postavlja profesionalna objektivnost, saj so v redakciji »ljudje, ki so v svojih okoljih mani po skrajnih izjavah in vedenju«. Uradnik zvezne uprave za radijske zveze pa je izjavil, da ne verjame, da bodo z neke ladje v Jadranu oddajali radijski program, vendar bodo za vsak primer poslali uradni protest Zvezne republike Jugoslavije mednarodni uniji za telekomunikacije. Tako torej Srbi in Hrva- tje, pravzaprav predstavniki in varuhi njihovih nacionalnih interesov v boju proti informiranju, delujejo enotno, še posebej, če ta dejavnost smrdi po kakšnem jugoslovanstvu. Ta zveza je porojena iz sovraštva proti potencialni skupnosti, in to celo v času, ko je slehernemu treznemu človeku jasno, da takšne Jugoslavije ni niti na zgodovinskem obzorju. Tovrstna obsedenost namreč bolj sodi na psihoanalitični naslanjač kot v kakšno drugo vrsto analize. V nasprotju s Hrvaško, celo z Istro, kjer že sama črka J deluje kot rdeča cunja, za katero se skriva Srb, je v Srbiji protijugo-slovanstvo uperjeno proti drugi strani, seveda potem, ko je bila iz memo-randumskega kroga akademikov izrečena sodba, da je bila Jugoslavija zgodovinska in tragična napaka Srbov. Zdaj so glavna tarča Črnogorci: izdajalec je vsak Črnogorec, ki zanika, da je Srb, je izjavil voditelj skrajnih radikalov prejšnji teden v zveznem parlamentu. Toda bolj kot ta populistična parola se po Srbiji siri drugačno dojemanje srbske države, ki ne vidi Srbije ne čez Drino ne v Cmi gori, pa tudi v Makedoniji ne. Gibanje »Srbija Srbijancem« ni ustanovljeno kot stranka, vendar je v srbski javnosti zmeraj bolj navzoče. Zoran Ječičič BALKAN Leto dni vojne v Bosni Svetovna politika bo pomagala iztrebiti Muslimane, potem pa si bo umila roke Šestega aprila, natanko Pred letom dni, ko je mednarodna skupnost prignala BiH kot suvereno državo, se jb začela krva-va fahžhdelitve bosansko-herce^ovske države. Prav ta dan je prišlo do sarajevskih oboroženih neredov in dan pozneje so Padle tudi prve žrtve. Jugoslovanska vojska je okupirala BiH že veliko Prej, že med hrvaško vojno, hkrati pa je prišlo na osvojenem ozemlju do Političnega vojaškega ndara. Najprej se je to zgodilo na občinskih ra-'jneh, tako da se je že dva dni po mednarodnem Priznanju BiH na njenem ozemlju oklicala srbska Paradržava Republika sr- aeste razme mljih. slutili, 'CilKOi ko ljui kako n upali, skupr Poho< da te teril POjc banj Zahod politično in gospodarsko združevanje in hkrati tehnološki razvojni projekt. Ne gre namreč spregledati, da Evropa še nikoli prej, razen tega pol stoletja, ni živela v miru, celo več ali manj brez no-tranjh industrijskih konfliktov, hkrati pa uspešno vzpostavljala temelje za novo evropsko ureditev na mulitkulturalnih temeljih. Prvič v zgodovini je prav v hladni vojni vojaški industrijski kompleks deloval uspešno brez vojne in dosegel enake dobičke, kot da bi šlo za dejansko vojno. Zgrajeni so bili namreč celo najbolj rušilni vojaški sistemi; njihova primarna funkcija ni uporaba v vojni, marveč njeno zadrževanje. Čeprav je slo veliko denarja za satelite, rakete in vojaško elektroniko, so nova znanja in tehnologija hitro pospeševali tehnološki razvoj družbe. Vojaški proračuni so bili potemtakem le najugodnejša oblika koncentracije kapitala v multinacio-nalnih projektih, ogroženost pa je spodbudila visoke tehnološke inovacije in s tem najmočnejše integracijske procese na Zahodu. V tem razvojno izjemno dinamičnem obdobju povezovanja na ravni mnogih združenj na Zahodu, ki so podlaga Združenih držav Evrope, so vzporedno potekali procesi oboroževanja in razoroževanja, hkrati pa tudi procesi demokratizacije vojske. Z odpravo komunizma je bilo konec obdobja hladne vojne. Končalo se je tako naglo, da je bilo nemogoče temeljito analizi- Teodor Gersak rati probleme, ki jih s seboj prinaša obdobje po hladni vojni. V naglici se je ponudil le projekt nove svetovne ureditve z visoko zvenečim načelom o univerzalnosti demokracije. Vendar praksa že kaže, da se nismo znašli v času brez sovražnikov. Vedno bolj spoznavamo, da so se začeli na Vzhodu in Zahodu množični nacionalistični procesi, da naraščajo nacionalni ego-izmi, pri čemer se opazno ruši evropska kolektivna identiteta. Povsod raste recesija, padata gospodarska in družbena rast. To so potrdile tudi slovenske volitve. Postavlja se vprašanje, ali je Zahod sploh zmagal v hladni vojni, ali ni samo zamenjal vojno z revščino, ki jo mora zdaj sam premostiti, če želi ohraniti vsaj mir. Analitiki obdobja po hladni vojni so premalo premislili, kaj prinaša prenagla razpustitev tega družbenega reda in kakšne nepredvidljive nevarnosti nam grozijo. Prav BiH je največji človeški laboratorij; tam se preskuša, kako po legitimni pravni poti in v skladu z načeli novega svetovnega reda najti model ali pot etnične samorazmejitve, ki omogoča, da takšna država obstane ali se po legitimni poti razdeli in pridruži zunanjim kulturnim maticam. Prav nasproten proces poteka na Hrvaškem, kjer preskušajo razreševanje zapletenih etničnih odnosov med večino in manjšino v državi, ki naj bi ostala celota. Nova svetovna ureditev je s tem, ko je ponudila univerzalnost demokracije in pravico do samoodločbe narodov sprožila popolnoma nepredvidljive procese na prostoru nekdanje SSSR. V komunistični sovjetski državi je bila komunistična ideologija glavni združevalni dejavnik, vojaške sile pa okostje političnega sistema ali glavni vzvod obstoja in vladavine mononpartijskh avantgardnih struktur. Družba je bila zgrajena na razrednih temeljih, nacionalni moment je bil postranski. To je omogočilo velike politične migracije in povzročilo pomešanost narodov. Z odpravo socializma sta odšla glavna združevalna vzvoda, ideologija in komunistična vojska. Družbo je začel pretresati nacionalizem; sprožil se je nepredvidljiv proces. Ruski skrajneži lahko začno ustanavljati Veliko Rusijo in ruske krajine po srbskem modelu, demokrati pa po principih samoodločbe narodov spreminjati meje nekdanjega socialističnega omnibusa. Zakaj je torej pomemben bosanski model? Sest nekdanjih sovjetskih republik z muslimanskim predznakom, Uzbekistan, Kirgistan, Turkmenija, Tadžikistan, Azerbajdžan in Kazahstan, lahko vzporejamo z BiH, le da v centralni Aziji živi približno 110 milijonov prebivalcev. Etnična mavrica je zelo podobna, hkrati pa imajo te republike kljub ruskemu nadzoru in spo- razumu o kolektivni varnosti na svojem ozemlju taktično jedrsko oborožii-tev, Kazahstan pa tudi strateško. Tudi v Pribaltiku, Belorusiji in Ukrajini je ogromno Rusov, največ ali kar 40 odstotkov v Kazahstanu. Tudi v sami ruski federaciji je vrsta avtonomnih območij in regij in narodov, ki že napovedujejo, da želijo biti samostojni in državotvorni, saj jim to nova svetovna ureditev omogoča. Gre potemtakem za vprašanje, ali ruska federacija sploh lahko obstane in ali je mogoče, da bi ob pravici do samoodločbe obstale dvo-, tri-,.štiri- in večnacionalne države od Pribaltika pa vse do Kazahstana. Ob spoznanju, da se je model najuspešnejših večnarodnih držav v Evropi - Češkoslovaške in Jugoslavije - porušil, so zahodni analitiki dognali, da nobena država, v kateri živita dva naroda, ki se ne čutita enakopravna, ne more obstati. Hkrati pa se na primeru BiH lomijo tudi nekatera evropska in evrop-sko-ameriška vprašanja. Evropi želijo najradikalnejši zagovorniki njene samostojnosti povrniti mesto prve svetovne velesile, doseči njeno neodvisnost od ZDA, to pa zahteva evropski vojaški sistem, čeprav v skupnih okvirih atlantske politike. Nasprotniki te teze zagovornikom samostojne Evrope prav v BiH dokazujejo, kako nujen je nadaljnji obstoj Nata in Amerike v Evropi, saj Evropska unija ni sposobna razrešiti niti tako obrobne krize, kot je bosanska. Poleg tega v BiH preizkušajo tudi osnove nove vojne doktrine prihodnjih vojaških in človekoljubnih operacij, temeljne mirovne doktrine, prilagojene novim razmeram ogroženosti. Gradijo nova zavezništva, ki so pomembna za novo evropsko vojaško strukturo, iščejo poti za vključevanje različnih držav v mirovne operacije. Ko veliko svetovno politiko, katere produkt je Vance-Ovvnov projekt, temeljiteje analiziramo, spoznamo, da to ni nikakršna odrešilna bilka za BiH, marveč projekt za izbrisanje nezaželenega naroda v Evropi. To so Muslimani. Doslej se je ta narod zmanjšal za več kot 30 odstotkov, glede na številčnost so dobili bistveno premalo ozemlja BiH, z dveh tretjin ozemlja BiH so bili pregnani, v eksilu je blizu milijon ljudi, njihovi domovi so porušeni, kultura uničena. Z Vance-Ovvnovim načrtom so Muslimani razdeljeni od Cazinske krajine pa do Sandžaka na štiri dele, poleg tega so vse muslimanske province stlačene v nekdanjo Cvetkovičevo interesno cono iz leta 1939. Vance-Ownove etnične province izničujejo skupni bošnjaški kulturni prostor. Tudi če bodo vojno kmalu zaustavili in bo kriza dosegla staus quo, hkrati pa bodo pripeljali na ozemlje največ modrih čelad v zgodovini OZN, se bo sprožil še drugi krog etničnega čiščenja, v katerem bodo Muslimane obravnavali kot versko-kultur-no skupnost, ki bo predstavljala 15 do 18-odstot-no manjšino. Sarajevska pokopališča žrtev vojne ne ločujejo po nacionalni pripadnosti, veri, spolu ali starosti. Večni mir ponujajo vsem. (Telefoto: AR) KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA DRŽAVNI ZBOR / ODBOR ZA KULTURO Bo danes slika jasnejša: odvzeti mandat ali ne? Še vedno sto vprašljiva mandata M. Staniča in M. Logar Komu vzeti, da kultura dobi še 980 milijonov SLT Člani odbora predlagajo prerazporeditev proračunskega denarja - Od vsakega nekaj... Ivanka Mihelčič LJUBLJANA - Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve se bo danes znova lotila vprašanja nezdružljivosti funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi. Gre za poslanca samostojne poslanske skupine Marjana Staniča in poslanko ljudske stranke Mihaelo Logar, ki sta se profesionalno lotila poslanskega dela v državnem zboru po decembrskih volitvah, na šišenski občini pa sta še naprej opravljala svoje dosedanje delo, Čeprav kot neprofesional-ca, s pojasnilom, da gre za prevzem in predajo poslov (Stanič je bil sekretar za ljudsko obrambo, Logarjeva pa za kmetijstvo). O tem smo doslej podrobno pisali, zato naj le na kratko ponovimo, da je osnovno jabolko spora Mctitav Stanič (Foto:Srdjan Zivulovič/TRIO) NOVICE Mihaela Logar (Foto: Srdjan Zivulovič/TRIO) Tone D.Vrhovnik tolmačenje 10., 11. in 12. Člena zakona o poslancih, ki govori o nezdružljivosti funkcij, na katere se sklicujejo vsi tisti, ki opozarjajo, da sta Stanič in Logarjeva kršila zakon. Sporen je tudi 9. člen istega zakona, ki govori o trimesečnem roku, v katerem naj bi poslanec prenehal opravljati funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca. Nanj pa se sklicuje šišenska občina in sicer v obrambi svojega stališča, da omenjena poslanca nista prišla v navzkriž z zakonom. Zgodba ima torej že brado, mimo pa je tudi trimesečni rok, na katerega se sklicujejo Siška-rji. Zato je vprašanje, kaj bo danes storil Kviaz: ali bo presodil proti ali v korist Mihaele Logar in Marjana Staniča? Da vprašanje ni postavljeno kar tako, je razvidno tudi iz gradiva, pripravljenega za sejo te komisije. Občina Siska je namreč po vseh bučnih polemikah zaprosila tudi državni zbor za uradno tolmačenje spornih členov zakona o poslancih, sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve pa je odgovoril, in to tako, da po odgovoru dilema ni ni C manjša. Sekretariat je namreč zapisal, da sta poslanca prišla navzkriž z zakonom o poslancih, saj jima je nedvomno prenehala funkcija (tako profesionalna kot neprofesionalna) v skupščini občine Šiška, in sicer z dnevom konstituiranja državnega zbora, to je 23. decembrom lani. A ta isti sekretariat je tudi zapisal, da »Ce bosta to delo nadaljevala še po 23. marcu 1993, jima bo po sili zakona prenehal poslanski mandat«. To pa pomeni, da je sekretariat kot uradni razlagalec zakona dal prav tako Kviazu, ki se je doslej skliceval na 10., 11. in 12. člen zakona o poslancih, kot občini Siska, ki se je sklicevala na 9. Člen tega zakona. In to je dilema, s katero se bo danes soočil Kviaz. Ce imajo prav oboji, potem bo poslanska usoda Marjana Staniča in Mihaele Logar stvar političnega tehtanja, v zadnji fazi pa bržkone tudi preglasovanja v komisiji, kar je le izhod v sili, ki ne more biti nikomur v čast. LJUBLJANA - Proračunske probleme je včeraj obravnaval tudi odbor za kulturo, šolstvo in šport državnega zbora, ki je zaradi racionalizacije namenil prvi dve uri seje samo kulturi. Po »obči« razgrnitvi problematike, ki slovenski kulturi grozi s preprostim dejstvom, da bodo vsi profesionalni kulturniki sicer dobili plaCe, ne bodo pa imeli dela, saj ne bo denarja za akcije (plače državnih uslužbencev namreč ne dopuščajo subvencioniranja programov), je predsednik odbora Dimitrij Rupel predlagal, naj se razprava usmeri v konkretne rešitve, ki bi slovenski kulturi - ob 6, 5 milijarde tolarjev - omogočile manjkajočih 980 milijonov tolarjev proračunskega denarja za najosnovnejše potrebe. Državni sekretar Jože Osterman je ob pregledu memoranduma vlade ob posameznih postavkah pojasnil, katere dejavnosti je zajela »sanacija«, ki jo je moralo pripraviti ministrstvo za kulturo, poslanci in vabljeni gostje pa so poskušali najti ustrezne rešitve.Tako je odbor v celoti sprejel amandma k predlogu proračuna 1993, ki ga je v sodelovanju z ministrstvom in finančnimi strokovnjaki predložila skupina poslancev. Amandma manjkajočih 980 milijonov tolarjev (deloma) »jemlje« nasle- dnjim proračunskim postavkam: obrestim Slovenije do Iraka (680 mio.), ministrstvu za obrambo pri adaptaciji objektov PSTO in območnih štabov (100 mio.) ter pri adaptaciji ambulant (50 mio.), vladnim službam pa pri nadurah in novih zaposlitvah skupaj 150 milijonov tolarjev. Postavke in »naslovniki« še niso dokončni, saj je v odboru prišlo do različnih mnenj. Rupel se je na primer vprašal, kako je s tisto postavko, ki pre- dvideva 1.581.041.490 proračunskih tolarjev za »nakupe poslovnih prostorov za potrebe državnih organov«, založnik Jaro Mihelač pa je predlagal negdanjo uredbo, naj podjetja plačujejo prometni davek v 15 dneh, in ne po lastni naklonjenosti, saj bi s tem slovenska država pridobila toliko sredstev, da bi se v kulturi ne pogovarjali o manjkajoči milijardi, pac pa o morebitni podvojitvi letnih sredstev. Odbor je amandma sprejel, finančnemu ministrstvu pa bo ponudil tudi variantne rešitve. Hkrati je ministrstvu za kulturo naloženo dvoje: priprava natančne strategije razvoja slovenske kulture in zakonskih osnov, še hitreje pa predlog zakon o odvajanju 5-odstotnega prometnega davka na prodane knjige v poseben sklad, ki bi denar vračal založnikom, ne pa državi, ki ni le uvedla omenjenega davka, temveč za subvencioniranje založnikov in knjižnic še prepolovila tisto vsoto sredstev, ki jim jo j e'naklonila pred uvedbo davka. PRIPRAVE NA SVETOVNI DAN ZDRAVJA ODBOR ZA INFRASTRUKTURO IN OKOLJE Ameriški študenti pri dr. Levu Kreftu LJUBLJANA - Podpredsednik državnega zbora dr. Lev Kreft je vCeraj sprejel 38 študentov podiplomskega študija mednarodnih odnosov iz bolonjskega univerzitetnega centra, ki izobražuje študente v okviru ameriške univerze John Hopkins. Podrobneje jim je govoril o poti Slovenije iz nekdanje Jugoslavije, oziroma o poti iz socializma v parlamentarno demokracijo. NajveC vprašanj mladih gostov se je nanašalo na urejenost manjšinskega vprašanja v Sloveniji, delovanje državnega zbora in vključevanje Slovenije v Evropo. Ob koncu srečanja je dr. Kreft odgovarjal na vprašanja o vojni v BiH in predstavil begunsko problematiko v Sloveniji. (N. S.) Podmladek v SLS KRANJ - Zveza slovenske kmečke mladine, ki so jo formalno ustanovili pred tremi dnevi v Kranju, je bila predvsem premišljena poteza, s katero so Zeleh k sodelovanju pritegniti tudi tiste mlade s podeželja, ki se nočejo ukvarjati z dnevno politiko, paC pa zgolj s prostoCasovnimi dejavnostmi. S tem je pred petimi leti ustanovljena Zveza slovenske kmečke mladine prerasle svoje okvire. Predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je povedal, da je vse bližji datum ustanovitve Mladinske zveze v SLS, strankarskega podmladka. (V. B.) Pismo poslanske skupine Demokratov Heimanu Rigelniku LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik je včeraj dobil pismo vodje poslanske skupine Demokratov Toneta Peršaka. Vsebina pisma se nanaša na predvideni postopek obravnave proračunskega memoranduma ter na predloga zakonov o izvrševanju proračuna in o proračunu Republike Slovenije za leto 1993. Demokrati sodijo, da ni mogoCe sprejeti stališča vlade, da proračunski memorandum ni predmet glasovanja in sprejemanja v državnem zboru. Menijo še, da bi bilo treba temeljno razpravo opraviti prav ob proračunskem memorandumu ter dati poslancem in delovnim telesom možnost, da ob proračunskem memorandumu z amandmaji določijo proračunske prioritete. (STA) Predlog za dodatno davčno olajšavo pri dohodnini LJUBLJANA - Poslanci SKD v državnem zboru so poslali predsedniku državnega zbora mag. Hermanu Rigelniku predlog za spremembo zakona o dohodnini. Stefan Kociper, Nada Skuk in Miroslav Mozetič predlagajo, da se davčnim zavezancem, ki vzdržujejo družinske elane, pri dohodnini prizna olajšava. Za prvega in za drugega vzdrževanega družinskega elana se osnova za obračun dohodnine zmanjša za znesek, ki znaša 20 odstotkov letne povprečne plaCe zaposlenih v Sloveniji. Za vsakega nadaljnjega otroka se olajšava poveCa še za 5 odstotkov. Za otroke, ki nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji v kraju zunaj stalnega prebivališča, se olajšava poveCa še za 5 odstotkov letne povprečne plaCe zaposlenih v Sloveniji. (MOREL) Ravnaj pazljivo z življenjem ■ preprečuj nasilje in brezbrižnost B. Voljč o pripravah na 7. april - Osem bolnišnic v izgubah Katarina Novak Iz proračuna premalo za okolje in ceste O zmanjšanju kolon tovornjakov v Dolgi vosi - Kaj s slovenskimi cestami - Preusmeritev no železnice LJUBLJANA - Letošnji 7. april, svetovni dan zdravja, je namenjen ukrepom za zmanjšanje nasilnih smrti, ki so za Slovence zaradi majhnosti in nizke rodnosti še posebej tragične. Problema se zavedamo in potrebni ukrepi so že začrtani v Planu zdravstvenega varstva, ki je v vladni proceduri, je na včerajšnji redni mesečni tiskovni konferenci povedal zdravstveni minister dr. Božidar Volje. Zdaj se tudi oblikujejo razmere za delovanje zdravstva v letošnjem letu, največ razprav pa pričakujejo v zvezi z letošnjimi investicijami v zdravstvene zavode. Financirane ne bodo le s proračunskimi sredstvi, temveč z domačimi in tujimi krediti ter donacija- mi. Zaključni računi v slovenskih bolnišnicah so pokazali, da jih je osem imelo izgubo, kar pomeni tudi težavnejše poslovanje v letošnjem letu. Pretekli teden je arbitražna komisija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije dokončno uskladila stališča glede letošnjega programa zdravstvenih storitev in načinov za njihovo vrednotenje. Kot je povedal v. d. direktorja Zavoda Franc Košir, so dosegli pomembne kompromise o tem, da je amortizacija višja za 10 odstotnih točk, da se zobozdravstvu povečajo normativi za 14 odstotkov, kar je šest manj, kot je predvideval osnutek dogovora, in da se dodatek za posebne delovne razmere v bolnišnicah poveča z 18 na 18, 5 odstotka. Zmanjševanje programa zdravstvenih storitev za poldrugi odstotek si zamišljajo tako, da bi povečali število oskrbnih dni v socialnih zavodih, kar naj bi razbremenilo bolnišnice. Povečanje programa storitev je predvideno samo pri dializah (za 3 odstotke), v drugih dejavnostih pa bo ostal na ravni preteklega leta. Novost v zdravstvu je uvedba stimulacije izvajalcev za prihranke, zlasti pri materialnih stroških za zdravila. Se ta teden bo objavljen razpis programov za letošnje leto, pomembno pa je, da je vrednost celotnega programa ostala v okviru že sprejetega finančnega naCrta za izvajanje zdravstvenega zavarovanja v letu 1993. Košir je posebej poudaril pomen sprejetja začasnega pravilnika o pravicah do ortopedskih, ortotiCnih, očesnih, slušnih, zobotehni-Cnih in drugih pripomočkov, saj omogoča sprotno uvajanje in prilagajanje pripomočkov, ki so rezultat razvoja stroke na določenem področju. Na temo letošnjega gesla svetovnega dneva zdravja Ravnaj pazljivo z življenjem - preprečuj nasilje in brezbrižnost, bo v Ljubljani, Murski Soboti, Novi Gorici, Kopru in Celju vrsta prireditev. Žalostno dejstvo je, kot je opozorila mag. Eva Stergar, da zaradi malomarnosti vsako leto umre preveč ljudi (v Sloveniji okoli 2000), veliko pa jih ostane invalidnih. NesreCne smrti in samomori so velik problem slovenske družbe. Dr. Nina Mazi, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije pri državnem ministrstvu (uradno bo odprt maja), je povedala, da so na sestanku zdravstvenih in finančnih ministrov srednje- in vzhodnoevropskih držav pretekli teden v Rigi (na njem se je zbralo 45 ministrov) soglašali z nujnostjo takojšnjega smotrnega multilateralnega investiranja v preprečevanje širjenja okužbe z virusom aidsa in ostalo preventivo. Poudarili so tudi nujnost sodelovanja vladnih in nevladnih organizacij ter ciljnih skupin pri izvajanju preventive. LJUBLJANA - Odbor za infrastrukturo in okolje državnega zbora se je vCeraj na kratko lotil tudi aktualnega vprašanja dolgih kolon tovornjakov pri Dolgi vasi, ki že mesece buri duhove tamkajšnjih krajanov. Iz ministrstva za promet in zveze so sporočili spodbudno novico, da je končno prišlo do konkretnejših dogovorov z madžarsko stranjo. Zgradili bodo primerna postajališča za CakajoCe tovornjake. Poslanka madžarske narodnosti Maria Pozsonec je predlagala, naj bi Madžari v prihodnje carinili blago s tovornjakov kar na njihovi strani, saj imajo za to vec primernejšega prostora na nerodovitni zemlji ob meji. LJUBLJANA - Za potrebe državnega zbora so skupščinske službe v minulih stotih dneh delovanja naredile skoraj dva milijona kopij različnega pisnega gradiva, za kar je bilo treba iz blagajne zbora odšteti okrog deset milijonov tolarjev. Nedvomno ne gre le za velik strošek, temveč tudi za izjemno zamudno delo, ki ga je mogoCe zelo učinkovito nadomestiti s primernim informacijskim sistemom. Ta sistem v slovenskem parlamentu postopno razvijajo že od leta 1984, vCeraj dopoldne pa so ga Tina Lugu Sicer je ministrstvo za promet in zveze elanom odbora za infrastrukturo in okolje predstavilo tudi cestni program, za katerega naj bi letošnji proračun namenil okrog 14, 2 milijarde tolarjev. Najpomembnejše je dokončanje gradnje avtoceste med Hrušico in Vrbo ter med Razdrtim in Ce-bulovico, precej sredstev pa naj bi namenili tudi vzdrževanju cestne mreže, ki iz leta v leto bolj propada. Zaradi pomanjkanja denarja pa ministrstvo za promet in zveze v tem letu ni predvidelo morebitne gradnje novih cest. Glede slovenskih železnic so Člani odbora menili, da na posebnem seminarju predstavili tudi poslancem, sekretarjem poslanskih skupin in delovnih teles ter strokovnim delavcem državnega zbora. Zal se je seminarja udeležila le peščica zainteresiranih, Čeprav bi tako iz prve roke izvedeli, da lahko na primer že danes'učinkovito uporabljajo zgrajeno lokalno računalniško mrežo, povezano z vladnim centrom za informatiko, kar jim omogoča takojšnji dostop do javne baze vladnih podatkov, do baze podatkov, potrebnih za spremljanje dela drža- je treba pospešiti njihovo sanacijo, predvsem pa upoštevati tržne zakonitosti. Ponovno so opozorili na neizkoriščene možnosti razbremenitve cestnega p/9 meta s preusmeritvijo prevoza blaga po tirih-Od tega naj bi imeli ko ris ti železničarji in ce starji: prvi z zaslužkom, drugi pa z manj uničeni mi cestami. Odbor za infrastrukturo je vCeraj razpravlja tudi o proračunski p° stavki, ki je namenjena ministrstvu za okolje m prostor. Osnutek proračuna namreč predvideva okrog 400 milijonov to larjev za ta vladni resor, elani odbora pa so menili, da mu je treba odmeriti veC, in sicer za 300 milijonov tolarjev. vnega zbora (vsi doku menti, ki jih zbor obravnava), baze zakonodaj nega dela pravnega in formacijskega sistema m baze knjižničnega inlor macijskega sistema. Sle dnja je, denimo, napolnjena z vsemi obdelam mi dokumenti zadnji štirih let, kar pomeni, da je računalniško ob de a nih prek 45 tisoC elan kov. Za zdaj je ovira le Pre" majhno število osebni računalnikov (v drža^ vnem zboru jih premore jo le 155), vendar kaže, da bodo kmalu kos tudi temu problemu. (I- M.) Božidar Voljč: Težavno poslovanje bolnišnic (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) INFORMACIJSKI SISTEM V PARLAMENTU Vse kaže, da poslance dižavnega zbora informatika ne navdušuje... AVSTRIJA, KOROŠKA Torek, 6. aprila 1993 KOROŠKA / ZAŠČITA NARAVE Prilagoditev mednarodnim standardom Izdelan obširen program AVSTRIJA / SVOBODNJAKI Povezave in kontakti z neonacisti? Medijsko odkrivanja KITAJSKA / OBISK VRANITZKEGA_ Casinos Austria na Kitajskem? Kitajsko naročilo za več milijard šilingov Ivan Lukan Igor Schellander o Avstrijski zvezni kancler Vranitzky se mudi na Kitajskem CELOVEC - Dežela Koroška se prizadeva na področju zaščite narave in okolja Cimprej doseči evropske oz. mednarodne standarde. To je na tiskovni konferenci v Celovcu poudaril pristojni politični referent deželni svetnik Herbert Schiller. Socialdemokratski politik je hkrati predstavil novo pobudo dežele, s katero naj bi bil uresničen poseben pospeševalni nara-vozašcitni program. Akcija zajame skoraj vsa področja zaščite narave, v načrtu pa so tudi posamezni projekti po vsej deželi. Kriteriji za zaščitne ukrepe so mednarodne resolucije, priporočila Sveta Evrope, Bernska in Ramsarska konvencija, ter tudi smernice, ki jih.je izdelala Evropska skupnost. Pospeševalni program je nadalje tesno povezan s cilji programa za ohranjevanje koroške kulturne pokrajine, s cilji ekološkega zaščitnega koncepta za koroške gozdove, naslanja se pa tudi na razvojni koncept na področju vodnogospodarska. Cilj nove pobude za učinkovitejšo zaščito narave in okolja je ustvarjanje zaščitnih območij in med seboj povezanih bio-sistemov, program pa nadalje vsebuje spremljevalne raziskave ter široko informacijo javnosti. Poleg pospeševalnega programa pa je koroška deželna vlada razglasila leto 1993 za leto zaščite orhidej. Schiller je še povedal, da je v deželnem proračunu za leto 1993 za ukrepe v zaščito narave in okolja na razpolago osem milijonov šilingov, njegov osebni cilj pa je, da bi že prihodnje leto presegel 10 milijonov šilingov. Dodaten denar za nara-vozašCitne ukrepe naj bi zagotovil novi davek na gramoz. Deželni svetnik H. Schiller DUNAJ - Svobodnjaki so pred bližajočimi se deželnozbor-skimi volitvami v Nižiji Avstriji spet v središču pozornosti. Tokrat manj zaradi Spektakularnih nastopov in napadov na vodilne deželne politike, temveč zaradi svojih lastnih kandidatov, pri katerih avstrijski mediji zdaj odkrivajo povezave z osebami in organizacijami, ki nikakor niso reklama za demokratični sistem v Avstriji. Začelo se je z drugim kandidatom FPO za deželnega svetnika in dolgoletnim nastav-ljencem ORF Hans-Jor-gom Schimanekom. Njegov sin je pred leti postal znan kot eden izmed aktivistov (trenutno aretiranega) neonacista Gottfrieda Kus-sela in njegove 'Narod-nozveste izven-parlamentarne opozicije", ki je prišla do izrednega in negativnega slovesa zaradi svojih orožniških vaj v neki zaspani občini v Nižji Avstriji. Oce se je v časopisnih intervjujih postavil za svojega sina in je raje prej tajil, da ima sin resne probleme zaradi svojega desničarskega in prete-paškega angažmaja, kot pa da bi se jasno distanciral od njegovega početja. Zdaj so avstrijski listi postali pozorni na nadaljnjih četvero vodilnih kandidatov nižjeavstrijske FPO, ki imajo (ali so v preteklih letih imeli) resne posredne ali neposredne stike s skrajnimi desničarji in njihovimi organzacijami. Kontakti s tradicijo, kot je razvidno iz starih poročil o policijski preiskavi v strankarski centrali FPO v VViener Neu-stadtu, kjer so 1990. leta našli tiskane plakatov in desnoradikalne pamflete za organizacije skrajne desnice. Prepletanje svobodnjaških funkcionarjev z desnoradikalno sceno naj bi bil tudi eden izmed vzrokov za izstop deveterice občinskih mandatarjev nižjeavstrijske FPČ ter njihov odhod v Liberalni forum Heide Schmidt v preteklem tednu. Vodstvo nižjeavstrijs-kih svobodnjakov zavrača napade kot intri-gantsko zaroto "starih in levičarskih strank, ki jo spuščajo na dan preko tako imenovanih neodvisnih medijev”. PEKING/DUNAJ - Avstrijski parlament se je konec tedna na izrednem zasedanju ukvarjal s krizno situacijo v domačem gospodarstvu. Zvezni kancler se seje v “visoki hiši" ni udeležil, saj se že skoraj teden dni mudi na gospodarsko-politicni misiji v Hongkongu in na Kitajskem. Vranitzke-ga spremljala kar 80-clanska delegacija vodilnih uradnikov in avstrijskih gospodarstvenikov in dejansko so avstrijski politiki in gospodars-veniki zelo optimistični glede bodočih trgovinski poslov na Daljnjem vzhodu. Tako so kanclerja Vrantizkega na Kitajskem - že pripravljene za podpis - Čakale pogodbe, ki bodo domačemu gospodarstvu v smislu trgovinskih poslov in gospodarskega sodelovanja že v naslednih dveh letih prinesla naročila v višini skoraj osem milijard šilingov. To pa naj bi bil le začetek, kajti pogajanja tečejo o nadaljnjih projektih v višini dodatnih 12 milijard avstrijskih šilingov. Poleg teh velikih projektov se pa avstrijski gospodarstveniki potegujejo tudi za raširitev trgovskih stikov in sodelovanja. Finančni minister Lacina je tozadevno že napovedal, da bo na razpolago nadalnja milijarda šilin- gov državne kontrolne banke kot jamstvo za izvoze na Kitajsko. Avstrijci kajpada niso prvi in edini, ki jih vleče v Peking - nekaj dni pred Vranitzkim je s podobnimi nameni bival na Kitajskem novi nemški minister za gospodarstvo in finance... V delegaciji avstrijskega kanclerja je tudi eden izmed najuspešnejših izvoznih talentov Avstrije - generalni direktor Casino-Austria AG Leo VVallner. Avstrijske igralnice na Kitajskem? VVallner je optimističen, saj veljajo Kitajci kot najbolj strastni igralci na svetu. Nje- gov namen je spoznavati in analizirati možen bodoči trg - pri odpiranju tržišča z milijardo prebivalcev je najbolje biti prvi. Kajpada lahko navezuje na konkretne projekte: danksa hotelska skupina SAS, s katero Casinos-Austria tesno sodelujejo, trenutno gradi luksuzni hotel v Pekingu. Kancler in njegova delegacija si prizadevajo tudi, da bi - pod geslom "Dunaj- finančna vrata v Evropo” - zvabili kitajske investorje v Avstrijo. Ministrskega predsednika Li Penga je kancler Franz Vrantizky včeraj že povabil, naj uradno obišCe Avstrijo. AVSTRIJA / GOSPODARSTVO Omejitve za uvoze iz vzhodnih dižav! Zaprekezo "dumping-proizvode" Igor Schellander KOROŠKA / PREDSTAVITEV KNJIGE NIKA RUPLA Med Slovenci Pedagoško združenje izdalo priročnik za spoznavanje slovenskega slovstva, zgodovine in krajev na Koroškem Alois Angerer DUNAJ - Na mnogih področjih avstrijski proizvajalci niso kos poceni konkurenci iz vzhodni držav. To velja tako pri uvoznih vzhodnih proizvodov v Avstrijo, kot tudi pri konkurenčnosti avstrijskih izvoznih proizvodov na vzhodu. Vzroki za to so nižje plače, subvencioniranje podjetij, manjkajoči ekološki standardi, ter poceni in državno subvencionirani transportni stroški v vzhodnih državah. Tudi kalkulacija stroškov ne poteka po zahodnih kriterijih, poudarjajo strokovnjaki avstrijskega sosveta za gospodarska DUNAJ - Minister za zdravstvo Michael Aus-servvinkler v novem zakonskem osnutku predvideva izjemno re> gulacijo pri oskrbi s pitno vodo. Deželni glavarji naj bi v bodoče - rečeno je, da zlasti ”v primeru pomanjkanja vode” -lahko razveljavili (no-va) določila o maksimalno dovoljeni koncentraciji nitratov in Pesticidov v pitni vodi. P.d julija 1994 dalje naj bi namreč tudi v Avstriji veljala stroga dobila ES: maksimalno 50 mg nitrata in (od in socialna vprašanja, ki so pretekli teden zaključili in predstavili tozadevno študijo. Čeprav tako politiki kot gospodarstvo načelno odobravajo odpiranje meja, bodo zdaj uveljavili vrsto ukrepov in omejitev proti poceni producirajoči in prodajajoči vzhodni konkurenci. 2e od aprila dalje veljalo različna določila o prepovedi ali kontin-gentiranju uvoza nekaterih proizvodov, na primer pri cementu, umetnih gnojilnih, poljedelskih strojih in mlečnih proizvodih. Avstrijski sosvet za gospodarska in socialna vprašanja nadalje pripo- 1995.leta dalje) 1 mi-lijontinka grama pesticidov v litru pitne vode. Ker avstrijsko vodno gospodarstvo v nekaterih, zaradi intenzivnega agrarnega gospodarstva močno obremenjenih področjih, ne vidi konkretnih možnosti za doseganje teh novih mejnih vrednosti, naj bi minstrstvo dovolilo, da deželni glavarji z izrednimi odloki legalizirali tudi prekoračenje teh mejnih vrednosti v pitni vodi. NajveC problemov z nitrati v pitni vodi ima roča, da naj bi z nadal-jimi ukrepi bile zaščitene nekatere gospodarske panoge, ki so na zahodnem tržišču sicer konkurenčne, ki pa zaradi vzhodnih uvozov utrpijo visoke izgube. Zaščitni ukrepi naj bi bili uveljavljeni za kemično industrijo, gradbeništvo, optično industrijo, poljedeljske stroje, jeklene in lite proizvode in živilske proizvode. Količina uvozov in vzhoda naj bi bila omejena na največ pet do deset odstotkov. S temi ukrepi bi v Avstriji veljala kljub temu še liberalnejša ureditev kot v državah Evropske skupnosti. Nižija Avstrija, rekord pa ima občina Zwettl s 690 miligrami nitrata v litru vode. Državna poslanka in referentka za okolje pri Zeleni alternativi Monika Langthaler je zdaj kritizirala Ausservvink-lerjev zakonski osnutek, saj deželnim glavarjem dopušča svobodno improvizacijo z zdravstveno (že) nevarno obremenjeno pitno vodo, namesto da bi bili s konkretnimi navodili in zakonskimi določili prisiljeni ukrepati s smislu izboljšanja kvalitete pitne vode. (I.S.) Strokovno pedagoško združenje, društvo dvojezičnih učiteljev na Koroškem (predsednik dir. Franc Kukoviča), je,vabilo na predstavitev knjižnega programa hkrati pa tudi informiralo o delovanju združenja v prid dvojezičnemu šolstvu na Koroškem. Najnovejša knjiga je priročnik za spoznavanje slovenskega slovstva na Koroškem, njegovih ustvarjalcev oz. ustvarjalk, zgodovine, kulture in krajev na (avstrijskem) Koroškem, ki je izšel pod naslovom “Deset sprehodov med Slovenci na Koroškem". Avtor priročnika prof. Niko Rupel je slavist in poučuje v Radovljici, kjer je tudi predsednik občinskih kulturnih organizacij in dolgoletni referent za odnose s Koroško. Podobno knjigo je izdal o slovstvu na Gorenjskem, v pripravi pa je knjiga o kulturni dediščini njegove ožje domovine. Z vodičem po literarni zgodovini koroških Slovencev je hotel pokazati tako sosedom, pa tudi domačinom, da ima slovenstvo svoje korenine tudi na Koroškem, da je slovenska kultura avtohtona in živa, naslanja se pa na bogato kulturno zgodovino izredno aktivnih prednikov. Namen knjige je spoznavati domovino, njeno kulturo, običaje, sedanje ustvarjenje, in nenazadnje tudi nositelje kulturne dejavnosti Slovencev na Koroškem. Knjiga je tudi ponudba nemško govorečim sode-želanom, da spoznajo slovensko literaturo in slovensko duhovno bo- gastvo, skratka, da spoznavajo enakopravnega partnerja v deželi. Knjiga je tako ob aktualni narodnopolitični diskusiji tudi ustrezen odgovor na protislovensko propagando nemškonacionalnih organizacij in Haiderjevo svobodnjaško stranko, slednja je prav v preteklem tednu agresivno nastopila ne samo proti slovenski narodnostni skupnosti in dvojezično šolstvo, marveč tudi naprem Sloveniji, kateri je Haider očital, da ima “ozemeljske apetite". Knjiga pa je zelo koristna tudi za uciteljee same, slavistom in vodjem raznih skupin, ki pri- rejajo izlete na Koroško. Skoraj za vsak kraj na dvojezičnem ozemlju najdemo zanimive nasvete, podatke, imena in naslove, ki dajejo pregled nad kulturno, gospodarsko in etnično zgodovino tistega kraja. Avtor je obljubil, da bo skrbel v doponilnem leksikonu za konkretne primere in več podatkov. Priročnik pa priporočamo lahko tudi vsem obiskovalcem dvojezične Koroške.V ta namen je namesto uvoda obsežen zgodovinski pregled Koroške in mesta Celovec, v dodatku pa najdemo nekaj zanimivih dokumentov o enakopravnosti slovenskega jezika sredi 19. stoletja v Celovcu, zemljepis o naseljenosti Slovencev leta 1910, manjka pa tudi ne številnih aktualnih drugih podatkov. V okviru predstavitve Ruplove knjige je Strokovno pedagoško združenje seznanilo javnost tudi s tem, da združenje že nekaj let uspešno oskrbuje dvojezično šolstvo z ustreznimi učili in učnimi pripomočki. Tako tudi sami učitelji oz. učiteljice se učinkovito vključujejo v razvoj dvojezičnega šolstva na Koroškem in na ta način prispevajo h kakovosti avstrijskega šolstva. S tem v zvezni naj bi bile omenjene tri publikacije, ki so izšle v preteklem letu v založbi združenja in katere uporabljajo učenci na dvojezičnih ljudskih šolah na Koroškem. Predsednik zrduženja Franc Kukoviča je skupaj s svojo ženo izdal slovenski učbenik za računstvo v dvojezični šoli. Za 2. in 3. stopnjo ljudske šole pa sta zdaj kot dopolnilo izdala še "Računske vaje” po sistemu VUP (vadi, uCi se, preglej). Učitelj Jurij Opetnik pa je priredil za najmlajše štiri kratke zgodbice ter skupaj z odličnimi ilustracijami Stanka Sadjaka pripravil lični knjižici z naslovom ”Lev in miš”. V obliki kvarteta pa sta učiteljica Rezika Iskra in ilustratorka Tatjana Angerer pripravile karte, ki pomagajo otrokom v predšolski starosti spoznati slovensko slovnico. Predsednik pedagoškega združenja Franc Kukavica AVSTRIJA / ZAŠČITA PITNE VODE Bodo deželni glavarji lahko razveljavili stroga določila Evropske skupnosti? NOVICE 45.000 obiskovalcev na sejmu “Prosti čas ’93“ CELOVEC - NajveCji spomladanski potrošniški sejem na Koroškem, “Prosti Cas ’93“, je v nedeljo zaprl svoja vrata. Na celovško sejemsko razstavišče je v štirih dneh privabil kar 45.000 obiskovalcev, od njih tudi nekaj tisoč iz Slovenije. Zelo uspešen je bil sejem za gradbeno in pohištveno industrijo, manj zadavoljni pa so bile turistične agencije ter prodajalci avtomobilov. Direkcija celovškega sejma je za prihodnje leto že napovedala nekatere spremembe, predvsem na področjih, kiso ostala pod pričakovanji. Kdo bo novi “general" pri Avstrijskih železnicah? DUNAJ - Za julij letos napovedana sprememba na vrhu Avstrijskih železnic (OBB) že skrbi za živahne razprave. Favorit za novega “generala" je direktor mestnega podjetij v Linzu na gornjem Avstrijskem Draxler, tako pristojni minister Klima kot tudi predsednik nadzornega sveta OBB Schuster pa včeraj nista želela dati izjave, ali je Draxler “kandidat z največjimi možnosti". Trenutni šef Avstrijskih železnic je bivši socialdemokratski minister Ubeleis. Sklad za brezposelne CELOVEC - Katoliška delavska mladina ustanovlja fond za bresposelne. Zbrana sredstva naj ne bi pomagala samo posameznim v stiski, temveC naj bi podprla tudi projekte za mlade in druge osebe, ki so ostali brez dela. Katoliška delavska mladina pa želi pospeševati tudi osebe, ki so daljšo dobo brezposelni in ki bodo le težko še mašli delovno mesto. “Uradni dan“ predsednika Klestila na Koroškem CELOVEC - Zvezni predsednik Thomas Klestil bo sredi meseca aprila uradno obiskal zvezno deželo Koroško. Med dvodnevnim bivanjem se bo predsednik sestal z naj višjimi deželnimi politiki, na razpolago pa bo duti prebivalstvu v okviru tako imenonvanega “uradnega dneva". Deželani, ki želijo v okviru uradnega dneva osebno govoriti s predsednikom, morajo to sporočiti oddelku za občane pri uradu koroške deželne vlade (tel. 0463/536-2805, dr. Helmut Pseiner) do najkasneje 8. aprila 1993. Kampanja proti aidsu CELOVEC - Pod geslom “Zaustavite aids" je Mlada socialdemokracija na Koroškem žaCela s široko informacijsko kampanjo proti aidsu. Peter Kaiser, deželni poslanec in predsednik te mladinske organizacije, je na tiskovni konferenci izpostavil po- / men zeznanjenosti prebivalstva in tu predvsem X mladine z nevarnosti te bolezni in s tem v zvezi zahteval boljšo informacijo v šolskem pouku. Menil je tudi, da bo treba končno prebiti molk o tej družbeni tabu-temi. NajveCje upanje, da bo le uspelo obvladati aids, je predvsem mladina, saj leta ni samo najbolj ogrožena, marveč so tu tudi naj-vecje možnosti za informacije. Tajnik SJG Andreas Schervvitzl je informiral, da ima v Avstriji 865 ljudi aids, 527 jih pa je doslej na tej bolezni umrlo. Manj prometnih nesreč CELOVEC - Število prometnih nesreč na koroških cestah dalje pada. Po najnovejših podatkih deželnega urada za statistiko je bilo v mesecih januar in februar zabeleženih 304 nesreC ali 12, odstotka manj kot v enakem obdobju leta 1992. Tudi število ranjenih se je znažalo za 12 odstotkov, število mrtvih pa je z 11 ostalo enako. NajveC nesreč se je zgodilo na regionalnih cestah. Za lastno ime poročenih žena DUNAJ - Avstrijski parlament naj bi zdaj odločil sporno vprašanje, ali naj žena po poroki obdrži svoje lastno družinsko ime, ali pa mora (kot do zdaj) prevzeti ime moža. Socialdemokrati so za spremembo, ljudska stranka je proti. V parlamentu celo razmišljajo o tajnem glasovanju, pri katerem naj bi poslanci brez strankarskega pritiska lahko prosto in po svojem prepričanju glasovali. SPO kot argument navaja, da žene lahko v 107 državah po sklepu zakonske zveze obdržijo svoj lastni priimek. OVP se sklicuje na cerkveno pravo, vendar so ji zdaj tudi to argumentacijo oporekajo. Cerkveno pravo izhaja iz rimskega prava, le-to pa dovoljuje zakonskim partnerjem lastne priimke, zato taka ureditev velja tudi v katoliCni Italiji, navajajo socialdemokrati in hudomušno dodajajo, da se OVP v resnici orientira po germanskem pravu, ki določa, da se mora zena ravnati po možu... (I.S.) AVSTRIJA / PROPORC I Sodišča: predsednik izsilil objektivni razpis DUNAJ - Avstrijski predsednik Thomas Klestil je izsilil objektivni razpis predsedniških mest pri avstrijskih visokih sodiščih. Ministrski svet je - sledeč dosedanji praksi političnega proporca - 23.februarja v svojem predlogu imenoval docenta Clemen-sa Jablonerja (SPO) kot novega predsednika ter gornjeavstrij skega direktorja deželnega zbora VVolfganga Pesen-dorferja (OVP) kot novega vicepredsednika za upravno sodišče. Predsednik Klestil se je uprl takemu sistemu izbiranja kandidatov, ki ne predvidela obje-tivnega razpisa funkcije, ter enostavno do zdaj ni podpisal predloga. Jabloner naj bi s 1.aprilom nastopil svojo novo mesto Iz urada predsednika je bilo sporočeno, da ni dvoma o njegovi kvalifikaciji, vendar naj bi v bodoče bilo nesprejemljivo, da si stranke kot centri oblasti same izbirajo svoje kontrolne organe. (I.S.) KULTURA Torek, 6. aprila 1993 FILM / FRANCOSKI DOKUMENTARCI V KINOTEKI Sto let svetlobe bratov Lumiere Uroš Prestor Z bližajočim se koncem stoletja se bliža tudi stota obletnica prve filmske projekcije na Boule-vard des Capucines 28. decembra 1895, s katero sta se brata Lumiere vpisala v mitologijo filmske zgodovine. Film je seveda obstajal že prej, toda pri praznovanju različnih obletnic pomagajo toCni datumi. Francozi - oziroma njihovo ministrstvo za zunanje zadeve - so rojstvo filma začeli slaviti ze dobrih pet let prej s programom 100 Annees Lumiere (Sto let bratov Lumiere). Retrospektiva dokumentarnih del velikih francoskih cineastov od Louisa Lumiera do današnjih dni pa je precej vec, kot samo sprehod skozi sto let francoske dokumentarne produkcije. V Času pomanjkanja kinotečnega sporeda v Ljubljani je vedno agilni Francoski kulturni center Charles Nodier še enkrat priskočil na pomoč in v sodelovanju s Slovenskim gledališkim in filmskim muzejem priskrbel filme za dvorano Kinoteke. Film se je rodil kot dokumentarec. Louis Lumiere seveda ni vedel, da snema dokumentarne filme, saj je bila sama beseda prvič uporabljena šele trideset let kasneje. Njegovi prises de vue, ki jih je naredil najprej skupaj s svojim bratom - nato pa so jih delali v njegovem podjetju izšolani snemalci, ki so najprej prekrižarili Francijo podolgem in poCez, nato pa se odpravili še na vse štiri konce sveta - imajo danes veC kot samo dokumentarno vrednost. V dobi camcor-derjev pri njegovih filmih preseneča tista neobremenjenost, s katero gredo ljudje mimo kamere, kot da je ne bi bilo. Videti belle epoque Lumierovih Časov v njegovih filmih je danes verjetno nekaj takega, kot pred dobrimi 150 leti pogled prvih gledalcev na pravkar rojeno fotografijo. Dokumentarni film se je v pomenu, kot ga poznamo danes, rodil šele dvajset let po bratih Lumiere. Za prvi dokumentarec velja Nanook s severa Roberta Flahertyja, narejen leta 1922, samo besedo pa je John Grier-son, ustanovitelj britanskega dokumentarnega filma v tridesetih letih, uporabil za Flahertyjev 1926. leta narejeni film Moana. Dvajseta leta so bila sploh zlato obdobje, ne samo nemega filma, temveč tudi dokumentarca. Protipol Flahertyju, ki se je nagibal bolj k eksotiki in ki je pri svojih filmih uporabljal nekaj osnovnih režijskih prijemov, je bil v Rusiji Dziga Vertov. V burnih Časih po oktobrski revoluciji je Vertov stremel za novim tipom filma in estetiko, izvirajočo iz možnosti, ki jih ponuja filmski medij. Vizualni tempo nemih filmov je bil že tako hitrejši od zvočnega filma, toda Mož s filmsko kamero, ki ga je Vertov posnel leta 1926, je hitrejši od večine današnjih videospotov. V dvajsetih letih se dokumentaristi niso veliko razlikovali od ek-sperimentalcev - oCe nemškega avantgardnega filma VValther Ruttman je svoj dokumentarec Berlin, simfonija velemesta posnel na naCin Dzige Vertova in s svojim delom moCno vplival na skupino filmarjev, ki so se gibali v pariških avantgardnih krogih. Eno izmed odkritij, ki jih prinaša program 100 Annees Lumiere, je prav razcvet nemih dokumentarcev, ki so jih posneli v Franciji konec dvajsetih, tik pred prihodom zvočnega filma, ki je dokumentarno produkcijo za skoraj dvajset let postavil v drugi plan. Rene Clair, ki je leta 1926 debitiral z dadaističnim Entr'acte (Odmor), je dve leti kasneje posnel La Tour (Stolp), sprehod po Eifflovem stolpu. Georges Lacombe je z dokumentom o revnih predmestjih Pariza, La Zone ( Cona - v deželi cunjarjev), dokon- čno prestopil od avantgarde k dokumentarcem. Mladi poet Jean Vigo je debitiral v slogu Dzige Vertova, njegov A propos de Nice (Zavoljo Nice) je celo posnel Vertovov brat in snemalec Boris Kaufman. Marcel Čarne, ki je v tridesetih zavladal francoskemu filmu s svojim poetičnim realizmom, je prav tako konec dvajsetih let začel z dokumentarci. Se en avtor, ki bo s Francozi sodeloval v večjem obsegu po drugi svetovni vojni, je takrat posnel svoje prve filme - Joris Ivens je s filmoma Dež in Most zaCel zvrst poetičnega dokumentarca. Nova kvaliteta se je v dokumentarnem filmu pojavila v začetku petdesetih let. Nove, lažje kamere in sinhron zvok so utrli pot vrsti filma, znani kot dnema verite. Jean Rouch, ki je prvi uporabil to ime, je tudi pionir tega žarna. Čeprav je sam bolj raziskovalec in se njegova dela nagibljejo bolj k etnografskim dokumentom - z antropologom Andrejem Leroi-Gourha-nom je ustanovil Comite du Film Ethnographique - pa so dela, kot denimo Moj, un Noir (Jaz, Črnec) ali Les maitres fous (Nori gospodarji) s svojim radikalnim napadom na družbeno ureditev inspirira- le denimo Jean-Luca Godarda. Istočasno s dnema verite se je med dokumentaristi uveljavilo še eno gibanje, direct dnema, ki je imelo svoje prve zagovornike sicer v Ameriki (Richard Leacock, brata Maysles), njegova izhodišča pa je postuliral Italijan Mario Ruspoli, ki je svoje filme snemal v Franciji. Ideja tega pristopa je v filmarjevem ne-vmešavanju v dogajanje, za razliko od dnema verite Jeana Roucha, kjer kamera pri dogajanju sodeluje. V petdesetih so na filmsko sceno treščila tudi tri nova gibanja, britanski free dnema s Karlom Reiszem in Lind-sayem Andersonom, ameriški underground z Jonasom Mekasom in seveda francoski novova-lovci. To je bilo obdobje razcveta kratkega filma, ki je skupaj z dokumentarcem režiserjem omogočil snemanje igranih filmov. Med francoskimi novovalovci je dokumentarne filme prvi snemal Alain Resnais - Van Gogh, Tudi kipi umirajo in seveda Noe in megla. Svoje dokumentarce so posneli Jacques Demy (Coklar v dolini Loire), Jean-Luc Godard (Operacija beton), Agnes Varda (Opera Mouffe) in Erič Rohmer (Industrijska doba, spremembe pokrajine). Edini, ki je med no- vovalovci ostal zvest dokumentarcu, je bil Chris Marker, ki je s svojimi komentarji sodeloval že pri filmih Jorisa Ivensa (Valparaiso). Marker je bil skupaj z Godardom tudi v prvih vrstah militantnega filma, kamor je zašlo precej novovalov-cev v drugi polovici šestdesetih in nadaljevalo v sedemdesetih letih. Globine zraka so rdeCe je Markerjev film, ki govori o obdobju vojne v Vietnamu, študentskih nemirih maja leta 1968 in družbenih gibanjih, ki so se razvila v sedemdesetih. Dokumentarci v najširšem pomenu besede, od poetičnih Jeana Vigoja in Jorisa Ivensa do znanstvenih filmov Jeana Painleveja in Roberta En-rica, niso samo dokumenti nekega Časa. Zgodovina dokumentarca je zgodovina osebnih pristopov k filmu. Nekatere filme je tako kot ideje, ki so stale za njimi, povozil čas. Drugi so še vedno tako sveži kot ob nastanku. Filmi iz Stoletaja Lumiere bodo v dvorani Kinoteke predvajali še do 15. aprila, in sicer ob 20. ali 20.30 uri. Res je, da niso podnaslovljeni in da tudi z obljubljenimi simultanimi prevodi kaže bolj slabo, toda konec koncev se lahko pustite presenetiti tudi samim slikam. Prizor iz filma Opera Mouffe Agnes Varde, 1958 (Foto: Arhiv) SPORED Torek, 6. 4.: Chartres (1923, r.: Jean Gremillon), Pariz-lepotica (1959 in 1928, r.: Pierre Prevert), Hotel des Invalides (1951, Georges Franju), Nikoli videni Pariz (1968, Albert Lamorisse), Aurelia Steiner (1979, Marquerite Duras). Sreda, 7. 4.: Operacija beton (1953, Jean-Luc Godard), Morske trave (1948, Vannick Bellon), Življenje pripada nam (1936, Jean Renoir). Četrtek, 8. 4.: Cona - v deželi cunjarjev (1928, Georges Lacombe), Sena je srečala Pariz (1958, Joris Ivens), Opera Mouffe (1958, Agnes Varda), La jetee (1962, Chris Marker). Torek, 13. 4.: Kashima Paradise (1973, Yann Le Masson in Benie Desvvarte). Sreda, 14. 4.: Pismo Alaina Cavalierja (1982, Alain Cavalier), Odisej (1983, Agnes Varda), Leta zaklopke (1983, Raymond Depardon in Roger Iklef). Četrtek, 15. 4.: Ko bi le bil pijan (1957, Jean-Daniel Pollet), Le kaj hočejo? (1979, Coline Serreau). Peter Guralnick: Feel Like Going Home; Last Highway; Svveet Soul Musič (Penguin, 1991,1992) UMITIM JT VM> BIT ES \M» THE - SOITHEKN IHIE VI OF FREEIMIU Hans Theessink: Call Me (Biue Groove 1992, kaseta ali CD) Jure Potokar Tisti, ki so - zadnjic za začetku februarja v klubu K4 - tudi pri nas kdaj poslušali kakšnega od koncertov nizozemskega bluesmana Hansa Theessinka, vedo, da lahko od njega pričakujejo navdahnjene interpretacije najrazličnejših skladb iz zgodovine bluesa. Theessink je kot izvrsten kitarist in pevec že vec kot dvajset let zavezan bluesu in vsemu, kar je iz njega nastalo, zato ni Čudno, da so njegovi koncerti v zadnjem Času zelo dobro obiska-‘ni, saj poslušalcem na njih nudi obilo dobre glasbe, pa tudi pregled razvoja bluesa - od tistega, ki mu navadno pravimo country blues in je odigran na legendarni kovinski national kitari, pa do električnega urbanega bluesa, ki se je v petdesetih letih zaCel razvijati predvsem v Chicagu. Plošča Call Me, ki jo je Theessink izdal pred koncem lanskega leta, pa je vendarle nekoliko drugačna. Je prva, ki jo je v veliki meri posnel v ZDA, za sodelovanje na njej pa je uspel pridobiti tudi nekaj zelo uglednih imen ameriške popularne glasbe, od Ricka Danka in Gartha Hudsona (nekoč skupina Band), Bobbyja Kinga in Terryja Evansa (pevca, ki ju poznamo s plošč Rya Cooderja), do Jona Sassa (odličnega tuboista, s katerim je Theessink sodeloval že prej). Namesto pravega bluesa torej plošča Call Me prinaša enajst skladb, ki sicer ne morejo in noCejo prikrivati, da so nastale iz bluesove tradicije, v resnici pa so Theessinkova osebna interpretacija razvoja popularne glasbe. Ob prijetnih rhythm in bluesovskih in rock’n’roll ritmih nam Theessink demonstrira svojo fascinacijo nad zvoki globoko na Jugu Amerike nastale glasbe, ki mu je 'spremenila življenje’, in ki nam - tako kot v skladbi New Orleans -daje jasno vedeti, da vznemirjenje, ki ga avtor občuti vsakokrat, ko se vrne v kraje pravega bluesa, cajuna ali zydeca, tudi danes še ni prav nic splahnelo. Čeprav je res, da so zahodni založniki že zdavnaj spoznali, da je tudi popularna glasba področje, s katerega se še kako splača izdajati knjige, je po drugi strani res tudi to, da velika večina tovrstnih knjig ne presega nivoja fanovske fascinacije nad posameznim glasbenikom ali skupino. Toda na srečo se v zadnjih letih tudi na tem področju stvari spreminjajo na bolje in danes je mogoče kupiti celo vrsto referenčnih knjig, ki se ukvarjajo z določenim glasbenim žanrom ali obdobjem v razvoju popularne glasbe. Ameriški pisatelj (dve zbirki kratkih zgodb in roman) in glasbeni publicist Peter Guralnick pa je storil še veC. V trilogiji, ki jo je pripravljal dolga leta, je namreč objavil svojo interpretacijo razvoja ameriške folk glasbe in njeno transformacijo v popularno glasbo, kakršno poznano danes. Knjige Feel Like Going Home (prvič je izšla leta 1971), Lost Highway (1979) in Svveet Soul Musič (1986) je v letih 1991 in 1992 ponatisnila založba Penguin in jim s svojo nizko ceno (okoli 10 GBP) in dobro distribucijo utrla pot v roke marsikaterega diskofila, ki je zaCel pod njegovim vplivom s še večjim navdušenjem kupovati nekatere skoraj popolnoma pozabljene velikane iz zgodovine popularne glasbe. Guralnickov pristop je pravzaprav nenavaden, saj se ne ustavlja pred nekaterimi umetno ustvarjenimi plotovi, ki v zavesti povprečnega konzumenta popularne kulture obstajajo med posameznimi glasbenimi žarni, ampak namesto tega pripoveduje o dogodkih in glasbenikih, ki so po njegovem mnenju ključni za razvoj popularne glasbe v celoti. Tako v knjigi Fell Like Going Home, ki ime podnaslov Portreti bluesa in rock’n’rolla, največ prostora resda nameni bluesu in nekaterim njegovim ključnim glasbenikom, toda verjetno je najbolj zanimivo, kako samo po sebi umevna in logična se v njegovi interpretaciji zdi transformacija bluesa v rock’n’roll. Drugi del trilogije, Lost Highway, nas seznanja z zgodovino ameriške folk in country glasbe, ki predstavlja drugo najpomembnejšo sestavino kasnejšega rockabillyja in rock’n’rolla, pa tudi z vrsto najpomembnejših osebnosti te glasbe. Guralnickovo trilogijo zaključuje knjiga Svveet Soul Musič, njen podnaslov Rhythm in blues in južnjaške sanje o svobodi pa tudi že natančneje določa, da v njej pripoveduje o razvoju rhythm in bluesa in soula v šestdesetih letih. Vsi tisti, ki vsaj približno poznajo razvoj popularne ameriške glasbene kul trne, dobro vedo, kako obsežnega in slabo raziskanega področja se je Guralnick v svojih knjigah lotil, zato je toliko bolj navdušujoče, da njegova trilogija ni zgolj nizanje zgodovinskih dejstev in imen, ampak zelo oseben esejistični pristop k obravnavani tematiki, ki ni zaradi tega nic manj natančen, zato pa ob nevsiljivem prepletanju izjav glasbenikov, kritiških vpogledov, znanstvenih raziskav in neprikritega navdušenja samega avtorja nad glasbo, ki je vsega 'kriva', samo pridobi na prepričljivosti. Pravzaprav je bila do sedaj o popularni glasbi napisana samo ena knjiga, ki jo je mogoče primerjati z Guralnickovimi, in to je danes že legendarna Mystery Train Greda Marcusa (1975), ki jo je Jim Jarmusch leta 1989 upodobil kot podlago za istoimenski film. Skoraj odveč je dodati, da je Guralnick s svojo trilogijo požel nedeljeno odobravanje kolegov, ki niso skoparili z velikimi pohvalami. Gred Mar-cus je za prvi del trilogije na primer napisal, da gre za 'najbolj simpatično knjigo, ki jo je kdaj prebral o ameriški popularni glasbi’. Charles Sharr Murry pa je izjavil: »Ce sta Marcus in Ro- bert Christgau najboljša rockovska kritika, potem je Guralnick nesporno njegov najboljši portretist.« Vse knjige so seveda opremljene s celo vrsto zelo zanimivih in redko videnih fotografij ter z odicno izbrano diskografijo, ki bralca seznanja s tem, kaj od tistega, o Čemer knjige govorijo, je potrebno slišati. Dobrodošlo pa je tudi to, da je avtor za novo izdajo diskografijo pregledal in prilagodil temu, kar je trenutno mogoče dobiti na trgu, tega pa je - zahvaljujoč laserskim ploščam, ki jim človek prav zaradi tega dejstva odpušča vrsto drugih napak - danes mnogo vec kot tedaj, ko so bile knjige prvič izdane. Feel Like Going Home, Lost Highway in Svveet Soul Musič so torej referenčne knjige, ki ne bi smele manjkati na polici nobenega pravega diskofila, o njihovem pomenu pa priča tudi zanimivo dejstvo, da so v zadnjem Času na voljo v marsikateri resnejši trgovini s ploščami. Tudi te so namreč že spoznale, da so najboljši kupci tisti, ki se v trgovine pogosto vračajo. In kot je po branju knjige Svveet Soul Musič duhovito, pa tudi povsem pravilno napisal Elvis Costello: »Kupite to knjigo! V prihodnjih letih se vam bo vsota, ki ste jo dali zanjo, ob primerjavi z vsemi Čudovitimi ploščami, ki jih boste morali kupiti, ko boste prebrali nadvse živahne opise nežne sou-lovske glasbe, zdela zares neznatna.« Medtem pa Guralnick, ki je sicer izdal že nekaj zanimivih knjig, na primer Vodic po bluesu za začetnike in obširni kritiško biografski esej Searching for Robert Johnson, že štiri leta piše popolno biografijo Elvisa Presleya, ki naj bi izšla prihodnje leto. Tisti, ki poznamo njegov enkratni slog in veliko ljubezen do tega glasbenika, jo seveda nestrpno pričakujemo. Jure Potokar ________GLEDALIŠČE / FRANCOSKO ZLITJE CIRKUSA IN BURLESKE_ Teater na robu Ob predstavi Les Pieds dans l'Eau (Stopala v vodi) Jeroma Deschampsa, ki je bila 14. marca v frankfurtskem Theater am Turm Andrej Drapal Evropsko gledališče osemdesetih je zaznamovalo nekaj trendov: francoska in flamska linija sodobnega plesa, VVilsonov vzorec, definitiven zaton koncepta repertoarnega gledališča in potrditev neodvisne produkcije. Ton pa so mu dajali samotarji, kot na primer Pina Bausch ali Jerome Dešchamps. In Ce za take samotarje velja, da jih ni moC povezati z omenjenimi, pa tudi ne s katerimi drugimi, manj izrazitimi trendi, pa so seveda vsi po vrsti potrjevali koncept neodvisne gledališke skupine, vezane na enega režiserja ali koreografa. Evropsko gledališče devetdesetih se začenja z močno izraženo krizo na plesnem področju in z mrzličnim iskanjem novega koncepta govora; z resnimi težavami torej, ki se odražajo tudi v bolj ali manj izraženem padcu Števila gledaliških obiskovalcev. Kot v posmeh tem težavam pa samotarji vztrajajo pri svojem, še naprej neuvrstljivem v kakšnega od trendov, pri Čemer pa za povrh še množijo svoje občinstvo. Jerome Deschamps se je s svojo skupino prvič Predstavil francoskemu občinstvu sredi osemdesetih. Predstavi La Veilee CVečeme ure) in Cest di-manche (Nedelja je) sta mu sicer prinesli naklonjenost francoskega občin- stva, a nikakršne veljave v krogih, ki so krojih gledališko menjavo na evropski ravni. Resna, a še vedno le bolj naključna vabila so začela prihajati s predstavama Les petit pas (Drobni koraki) in Lapin-Chasseur (Lisjak-lovec): Edinburg, Frankfurt, Berlin - pa nic več. Zadnji dve predstavi Les Freres Zenith (Bratje zenit) in Les Pieds dans 1’-Eau (Stopala v vodi), obe nastali že v devetdesetih, pa sta ga za marsikoga nepričakovano postavili med tiste redke izbrance evropske teatrske mašinerije, ki se otepajo ponudb festivalov, gledališč, centrov in drugih organizatorjev. In zdaj, nenazadnje, kaj je tisto, kar Deschampsa še vedno dela tujega vsemu, kar poznamo v gledališču, in zaradi Česa je tako pozno postal avtor širše veljave? Predstavljajte si, da se na odru v živo pojavita Buste"r Keaton in Jacques Tati skupaj z liki iz svojih filmov. Predstavljajte si gage iz nemih filmov, pospremljene z nerazločnim onomatopoetskim momljanjem ali v skrajnem primeru z najpreprostejšimi kratkimi, do absurda reduciranimi frazami. Predstavljajte si malega Človeka, francoskega preprosteža, ki se stanujoč v zbitih lopah skupaj s svojimi sosedi trudi z nenavadno predelavo vina, ki izumlja neuporabne pirotehnične igrice, ki si za lastno in zabavo svojih sosedov prireja debilne kva-ziameriške paradice. Predstavljajte si najrazličnejše filmske trike, eksplozije, Čarovniška izginotja, burkaške udarce, zavaljene in razCustvovane babnice, omejene pošvedrane suhce. Predstavljajte si nosil- no skladbo, ki jo neznosno zabavno odlajajo okoliški psi ... Zagotovo gre za sliko, ki se ne prilagaja vse-obvladujoCi resnobnosti »velike gledališke umetnosti«. Pirotehnični cirkus. Toda predstavljati si morate tudi matematično natančnost produkcije, fa- scinantno lucno obdelavo in predvsem igralce, ki navzlic burkaštvu ne igrajo na prvo žogo, ki so disciplinirano odsotni in hkrati tako domači kot Ke-atonovi in Tatijevi. Nenazadnje si morate predstavljati še evropsko občinstvo, ki je veCer prej aplavdiralo Fabrovi operi, performansu Marine Abramovič, Brookovemu sveto- vnemu gledališču, naslednji večer pa se uro in pol krohota, da ne rečem valja po tleh ob Deschampsovih štosih. Zaenkrat si lahko vse skupaj predstavljate, odpotujeta v kakšnega od evropskih gledaliških centrov ali pa upate, da se bo dolgo načrtovano gostovanje v Ljubljani vendarle dogodilo še v letu 1993. ZDAJ IN NIKOLI ■1^I Zvoki naših ulic Andrej Blatnik Prišla je pomlad, z njo pa, vsaj na ljubljanske ulice, ulični godci. Saj ste jih opazili, jim morda prisluhnili, celo vrgli kak tolar. V preteklem letu ali dveh so postali nekaj tako običajnega, da se ne ustavljamo vec ob vsakem le zato, ker predstavlja fascinantno novost, temveč možnost izbire in z njo povezano razslojevanje publike že povzroča, da ostajajo nekateri muzikanti brez nje. Pred leti, ko se je ta specifična kulturna ponudba spoprijemala z negostoljubnostjo tedanjih mestnih oblasti, je bilo zapisano, da so ulični godci znakjcultume demokracije, hkrati pa del turistične ponudbe, in da bi jih morala mesta spočetka celo sofinancirati, ne pa preganjati iz svojih središč. Zdaj, ko so se na tem področju razmere otoplile, pa se nemara splaCa spomniti tudi na tezo, da so poulični godci izraz skorajda nezavedne kulture. Ce je res tako, potem se podoba ljubljanske (in s tem slovenske, saj mora biti Ljubljana prestolnica tudi na tem področju) kulture razlikuje od tistega, kar razglašamo za nacionalno zvočno podobo. Glede na zgodovino in ponudbo ulične godbe je Ljubljanaprava kozmopolitska metropola, saj so tradicijo igranja na ulicah v zavest meščanov usidrali tipični kulturniški gasterbajterji, ukrajinski Kozaki, dandanes pa na mestnih ulicah najpogosteje srečujemo uvožene starogradske in dalmatinske viže, s katerimi nas oskrbuje simpatična skupinica iz Zagreba, v barvita oblačila odete fante izpod Andov, kakršne najdemo pravzaprav v vsakem malo večjem evropskem mestu in pa skupinico na kratko postriženih mladih, ki prepevajo svoje mantre ob spremljavi harmonija in zvončkov, kar kljub njihovemu nemara slovenskemu poreklu pripada ne veC vzhodnjaški, temveC internacionalni kulturi. Občasni poskusi akustica-rjev, ki s preigravanjem znanih standardov svojega žanra šele išCejo osebni izraz, in od Zlate ribice razlegajoci se otožni zvok saksofona, te podobe ne spreminjajo bistveno. Slovenski zvoki ulice so bodisi predstavniki zvena planetarne vasi (ustvarjenega prek dveh tako različnih produkcijskih načinov, kot sta industrija zabave in ideologija drugačnosti) bodisi uvoz iz drugih zvočnih okolij.Oboje je neogiben sestavni del celovite ponudbe, pa vendar je tudi pri uličnem godcevstvu opaziti zgodovinsko zamudništvo, značilno za slovensko kulturno recepcijo. Žeje po novem in svežem, ki je v svetovno glasbeno ponudbo pripeljala t. i. world mušic, je spremenila tudi ponudbo evropske ulične glasbe, spremenila v tem smislu, da je na ulice pripeljala avtohtone glasbene izraze, ki jih je dotlej vsak narod tiščal j, d odejo, izpod katere so prišli le ob kaki ohceti in v poznih urah domačih veselic. Kljub bogati in pestri tovrstni slovenski zvoCni ponudbi (s tema pridevnikoma ne mislim na narodnozabavno produkcijo, ampak na zvoke, kakršne predstavlja recimo festival Druga godba in ki jih je Vlado Kreslin prek Beltinske bande nemara pripeljal v uho slovenskega slehernika) ta ne pride na ulico. Ce že, potem v podobi zablode-lega zabavljača na frajtonarici, ki praviloma učinkuje kot tujek, kot ruralna grožnja urbani integriteti. Zdi se, da se v ponudbi naše ulične glasbe spet kaže stara polarizacija: Slovenci se, paradoksalno in v nasprotju z miroljubno naturo, ki si jo prisojamo, izkazujemo kot kulturniški skrajneži. Prisegamo bodisi na neusmiljeno kozmopolitstvo bodisi na nic manj militantno domovinskost, kombinacija obojega pa se nam zdi kot Čebula na sadni kupi. Ali samo tuje ali samo domače. Pri ponudbi glasbe na ulicah smo zaenkrat pri prvi skrajnosti in ne bi se Čudil, Ce bi se kmalu pojavila v javnosti pobuda, ki bi igranje dovolila samo tistim, ki nastopajo v (naših) narodnih nošah, vse druge pa prežene. Instalacija Nike Špan v Malem salonu Jakopičeve galerije Instalacija Nike Špan (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) Te dni Nika Špan razstavlja svoje instalacije v dveh galerijskih prostorih. Španova je diplomirala na oddelku za slikarstvo, sedaj pa obiskuje specialistični študij kiparstva pod mentorstvom prof. Luja Vodopivca. V Malem salonu Jakopičeve galerije bo do 15. aprila na ogled instalacija z naslovom Skupinski portret z A., ki predstavlja del nastajajočega cikla z naslovom Aliče. Nika Špan je kmalu zatem, ko je zapustila plo-skovitost slike v prid prehajanja v prostor, spre-Ifa izziv Carrollove junakinje Aliče in vstopila v z one strani ogledala. Tu je svet ^“žji slikarski iluziji, tu je odprta pot v prostore, ta )ih lahko samo slutimo, tu je proces živ in je stvar vsakega posameznika. Skupinski portret z A. je tako prilagojen odrasli človeški figuri, ki v zagrajenem, zaprtem prostoru Malega salona nima druge izbire, kot da svojo podobo sooči s podobo v izrezanem ogledalu. Na oni strani se odpira nov prostor, ki je zrcalen prostor naše izkušnje, le da so srečanja v njih neke druge vrste: mnogo bolj razburljiva in svojevrstna. Galerija Škuc, otvoritev razstave Nike Špan m Tadeja Tozona Za naš prostor presenetljivo široka in vabljiva napoved razstave, je v Četrtek, 1. aprila pripeljala v KUC dosti vec ljudi, kot jih navadno privabi otvoritev. Prostor, ki je slikam, zaradi premajhnega odmika, ze tako precej nehvaležen, je bil prepoln,vendar je to lahko samo vspodbudno. ncakovanje ponovnega srečanja z Aliče, je Španova speljala v prid slike. Razstava obeh mladih jmietnikov, kljub njunim različnim izhodiščem, Je namreč na nek način povezana, prehod pa je nakazan v zadnji sobi, kjer se gledalec, na sedežu na katerega je pritrjena stilizirana čelada, skozi ogledalo zazre v sliko, odmaknjeno njegovemu oCišCu. Tadej Tozon, dobitnik številnih nagrad, sicer študent slikarske specialke, je namreč zavezan kon-templativnemu raziskovanju znotraj slikarskega polja in znotraj samega motiva. Na rdzstavi v S KUG prevladujejo portreti, katere poskuša Tozon po vsem, kar so na tem področju že dosegli veliki slikarji, približati novi viziji, M bi v svojem formalnem in sugestivnem izrazu, zapolnila umetnikova pričakovanja. Medtem, ko se ekspresivne poteze Tozonovih portretov luščijo iz samega ozadja in ko smo preko ogledala prestopili površino slike, ostanejo le še bela platna. Nika Špan jih je osvetlila preko ogledal, tako, da naša prisotnost ne moti postopnega ugašanja svetlobe, ki sijočo belino pripelje do njenega ugaslega spomina. Odsev v enem od ogledal na razstavi (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) Razstava v ateljeju Žige Okorna Zal, se le redki slovenski umetniki odločijo in pripravijo razstavo v svojem ateljeju, kjer dela objema domaCe vzdušje prostora v katerem so nastajala. Vendar, je imel mladi slikar Žiga Okorn vsaj še dva vzajemna razloga, da je za svojo predstavitev izrabil atelje. Prav zaradi zanimanja za širši oziroma določeni prostor, ki sooblikuje njegovo sbko, in hkrati slika izpostavi njegovo specifičnost, je Okorn opustil specialistični študij slikarstva in ga nadaljuje na specialki za kiparstvo. Slikar torej najprej izbere in spozna prostor, v katerem bo razstavljal in teži k temu, da bi lahko slikal prav tam, kajti verjame, da je prisotnost in s tem njegov proces to, zaradi Cesar platno lahko spregovori. Tudi razstava na Ambroževem trgu 3 nosi to sporočilo. Slike so barvno skoraj povsein zlite s prostorom, tako, da gledalec sprva prepozna le arhitekturne elemente in mnogo močnejšo realnost, ki se odvija na bencinski pumpi pod oknom, v zanemarjenem parku in okrog Plečnikovih zapornic na Ljubljanici, šele nato se oko zave slik in pogled se ustavi na poigravanju iluzije, ki barvno izginja v prostoru in se vrača z zavedanjem avtorjevega samo-obrisa. Formalno so slike blizu minimalizmu, saj skušajo ohraniti žive elemente, ki jih določajo kot predmete, vendar se Okorn ne zadovolji zgolj' s tem, kajti minimalizem smo lahko sprejeli, lahko ne, ne moremo pa mimo slikarja in ne moremo mimo človeka, ki je izstopil iz slike na parket, kjer se sedaj pogovarja s svojimi prijatelji. Obiskovalci razstave v ateljeju Žige Okorna (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) Slike Žarka Vrezca v Galeriji Equrna Razstavo akademskega slikarja Žarka Vrezca (otvoritev je bila v sredo, 31. marca) zaznamuje enotnost in preglednost, ki je hkrati tako očitna na sleherni posamezni sliki. Nosilka VrezCeve slikarske poti je mreža, na kateri se izpostavi temeljni vzorec - v tem primeru krhka a sugestivna risba, ki se pojavlja kot tujka, prikazen, ki jo je slikar priklical na površino s pomočjo naključnega prepogibanja in obračanja posameznih delov papirja ali platna. Tam, kjer sled izginja, tam, kjer se nezaključena izteče v prazno, je mogoče nadaljevanje poteze v povezano risbo, tako kot naša domišljija lahko sestavlja podobe na- ključno razporejenih žil v marmornatem kamnu. Slike v Equrni, iz obdobja zadnjih dveh let, so tako vse bližje umirjeni kontemplaciji, ko veliki premiki niso vec mogoči in so slike končno samo še tiho povabilo v gledalcev notranji svet. Žarko Vrezec: Risba, 1992, acryl na papirju (Foto: Arhiv) Podobe domišljije -mednarodna razstava otroške ilustracije v Cankarjevem domu Marija Lucija Stupica: Konjenik (ilustracija iz knjige Lenora F. Prešerna, Prešernova družba, Ljubljana, 1991; Foto: Arhiv) V četrtek, 1. aprila so v sprejemni dvorani CD svečano odprli mednarodno razstavo otroške ilustracije, ki je s posredovanjem ilustratorke Marije Lucije Stupice in sponzorjem razstave Stefanel, pripotovala iz italijanskega mesta Sar-mede v Venetu. Razstava sama, kljub temu, da njena postavitev ni najbolj naklonjena najmlajši publiki, kateri naj bi bila ilustracija namenjena, je v slovenskem prostoru vec kot dobrodošla. Razstavljene ilustracije z vseh koncev sveta, so po svoji likovni kvaliteti in izrazni vsebini, hkrati tako blizu otroškemu doživljanju kot so po drugi strani zaključeni in premišljeni likovni zapisi. Srečanje z originali je za ljubitelje ilustracije in za otroke prav gotovo svojevrstno, kajti le tako je vidna in razpoznavna vsaka ilustratorjeva poteza, kombinacija tehnik in zgovornost risbe, ki se ob tisku žal mnogokrat izgubi. Živost figur, ki na razstavi brez konteksta vabijo v svetove domišljije, bi bilo zato zanimivo spremljati ob razstavljeni knjigi, kar bi tovrstni razstavi poglobilo njeno vrednost. Zal je tako nežna in bogata predstavitev vse preveč ujeta v ledeno hladni dvorani CD, kjer sta njena namen in vsebina pomaknjena v ozadje. Morda pa bo nek fantič splezal na bele sedeže okrog dvorane in si od tam ogledal svoj svet. Z razstave - Maurizio Olivotto: Neravnotežje (ročno barvana gravura; Foto: Arhiv) In še knjiga likovnih pričevanj V torek, 30. marca je bila v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov predstavitev nove knjige akademskega slikarja in likovnega kritika Dušana Lipovca. Knjiga nosi naslov Likovna pričevanja in razmišljanja o kulturi in je sad večletnega dela tega slikarja in kritika, ki je zvest svojemu kraju Kamniku in pokriva dogodke likovnega dogajanja na tem območju. Delo, ki obsega 190 strani, je razdeljeno na različna poglavja. Večina objavljenih tekstov je bilo v zadnjih letih objavljenih v najrazličnejši periodiki, saj se avtor poleg razmišljanj o slikarstvu dotakne tudi del drugih ustvarjelcev s kamniškega področja. Knjigo, ki je po stilu blizu esejistiki, je založila Zveza kulturnih organizacij. Sara Komavec in Vesna Krmelj ZNANJE Torek, 6. aprila 1993 NOVICE Pohod disketnih enot TOKIO - Japonska podjetja so glavni svetovni dobavitelj disketnih enot. Uporabniki računalnikov dobro poznajo imena Teac, Fujitsu, Alps, NEC, Sharp, Toshiba... Samo Teac izdela približno 450 tisoč disketnih enot - na mesec. Mnoge japonske družbe zdaj skuSajo zmanjšati proizvodne stroške in zato v državah jugovzhodne Azije, kjer je delovna sila cenejša, davki pa nižji, ustanavljajo proizvodna središča. Povpraševanje po disketnih enotah še vedno raste, še zlasti po tistih formata 3, 5 palca (kapacitete 1, 44 Mb) - vsako leto za 10 do 20 odstotkov. Pričakujejo, da bo prodaja »tankih« modelov letos obsegala že 30 odstotkov skupne prodaje, v prihodnje pa se bo še povečala. Novi modeli so vse tanjši: 19,17, 15 milimetrov, pol palca. Nadaljnje tanjšanje je odvisno od se večjega zmanjševanja motorja, s čimer se ubada precej razvojnih centrov. MoCno si prizadevajo za tudi za zmanjšanje napetosti in mod, kajti to je še zlasti pomembno za notesne in manjše računalnike, ki so vse bolj iskani. Strokovnjaki menijo, da bodo v skorajšnji prihodnosti prevladale disketne enote zmogljivosti 2, 88 megabyta. 2e zdaj osvajajo trg, Čeprav jih še zavirajo visoke proizvodne cene. Danes je težko napovedati, kdaj bodo povsem spodrinile disketne enote z zmogljivostjo 1,44 Mb, toda do tega bo prišlo prej ah slej. Uporabniki bodo današnje disketne enote kupovali pač samo zato, ker so cenejše. Ogrožena svetovna dediščina PARIZ - Kulturni turizem ni nic novega, saj spomeniki in druge zgodovinske zanimivosti Človeku sedanjosti že od nekdaj omogočajo, da se napaja v preteklosti. Toda pretirana uporaba kulturnih spomenikov kot vabe za turiste bi po nedavnem poročilu Unesca utegnila hudo ogroziti svetovno dediščino. Sri Lanka bi na primer število turistov od 400 tisoč rada povečala na milijon, in sicer z budističnim kompleksom, imenovanim »kulturni trikotnik«. Direktor že deset let starega projekta za ohranitev tega kompleksa trdi, da bo že veC kot 700 tisoC turistov na leto resno ogrozilo kulturno celovitost območja, to pa bo »naCelo« tudi turistični zaslužek. Nekatere znane svetovne spomenike so že morah zapreti, da ne bi propadli: Stonehenge v Angliji, grob dinastije Mingov na Kitajskem, podzemsko jamo Lescaux v Franciji. Pri Unescu menijo, da je treba zasnovati drugačen spoj turizma in konservatorstva. Ena izmed zamisli ponuja »amortizerske cone« (območja, prepovedana za avtobuse in avtomobile, da bi zmanjšali onesnaževanje z izpušnimi plini), druga predvideva racionalnejše načrtovanje obiskov in celo »prepovedane cone« za turiste. Behze, Avstralija in Indonezija sodijo med redke države z organiziranimi skupinami prostovoljcev, ki turistom pojasnjujejo Jcultumi pomen spomenikov in tako posredno pomagajo vzpostaviti ravnovesje med varstvom kulturnega bogastva in ekonomsko stvarnostjo. Zvezde so daleč PARIZ - Zvezde nad nami polagoma izginjajo, kajti ljudje noCno nebo vse bolj »onesnažujejo« s svetlobnim »šumom« iz mest. Zaradi taksnega zasenčenja niso samo manj romantični večerni sprehodi, temveč so v vse večji zagati tudi astronomi, ki skušajo kar največ zvedeti o vesolju, opozarjajo pisci nedavne raziskave, opravljene v okviru Unesca. Večji del odvečnega svetlobnega »šuma« iz mest bi bilo mogoče ublažiti z boljšim načrtovanjem razsvetljave, kot so naredili v arizonskem mestu Tucsonu. Na zahtevo znanega observatorija Kiti Peaka, ki je v bližini tega mesta, so vse javne svetilke namesto proti nebu obrnili proti tlem. »Tucson je zdaj najbrž edino mesto na svetu, ki šteje 700 tisoč prebivalcev in v katerem je mogoCe videti Rimsko cesto,« pravi David Cravvford iz Kiti Peaka. »Z osvetlitvijo tal ne prihranimo samo energije, temveč si vrnemo tudi nebo.« Računalniki rešujejo življenja BURLINGAME - Računalniki imajo pomembno vlogo pri opozarjanju in reševanju ljudi na območjih, ki so jih prizadele naravne nesreče. Ameriška Nacionalna meteorološka služba (NWS) danes s široko razpredeno kopensko, oceansko in satelitsko opazovalno službo, opremljeno z zmogljivimi računalniki, pripravlja zelo zanesljive dolgoročne vremenske napovedi. Medtem ko je bilo leta 1965 takšne napovedi moe delati za poldrugi dan vnaprej, jih danes z enako natančnostjo izdelujejo za štiri dni in pol. Se bolje, NWS s superračunalnikom cray pripravlja celostne napovedi za naslednjih deset dni, regionalne pa za 48 ur. Prav zaradi taksnih napovedi in opozoril na skorajšnje slabo vreme, denimo lanskega avgusta na bližanje tropskega ciklona Andrevv, so rešili veliko življenj. Ce se vremenski ujmi ni moC izogniti, se na prizorišču spet prikažejo računalniki. Ameriški RdeCi kriz je zasnoval sistem »operacij v primeru nacionalnih katastrof«, ki ga vodijo v kalifornijskem Burlingamu, Clevelandu v Ohiu in teksaškem Dallasu. Sistem sestavlja veC kot sto strežnih računalnikov IBM, osebnih računalnikov IBM PS/2, tiskalnikov, lokalnih Novellovih mrež in seveda ustrezen softver. Za točke, ki jih slabo vreme najbolj ogroža, opravijo obsežne analize zemljepisnih, demografskih, arhitektonskih, transportnih in drugih značilnosti, da lahko v šili hitro izdelajo najbolj realne modele za evakuacijo, delo reševalnih služb, nujne intervencije, preskrbo in podobno. To je prva tovrstna raCunališka služba, zato njeno delo skrbno zasledujejo številna društva Rdečega kriza in sorodnih organizacij po vsem svetu. Zdravje proti lepoti WASHINGTON - Prevelika skrb za lep videz utegne privesti ne le do psiholoških težav, temveč tudi do fizičnih, je na nedavnem zboru Ameriškega psihološkega društva opozoril psiholog Mar Leary z Univerze v Wake Forestu. Med tveganji, ki jih skriva prizadevanje po lepoti, so motnje v prehrani, premalo telesne aktivnosti, kožni rak, medicinsko nepotrebni kozmetični kirurški posegi. Eden izmed načinov, kako ljudem pomagati, da bi se takšnim tveganjem izognili, je opozorilo, ki vsebuje prav ljudem domače pojme. Ali z besedami dr. Learyja: »Veliko učinkoviteje je, Ce ljubitelje temne polti opozorimo, da bo njihova koža zaradi pretiranega sončenja postala nagubana in stara, kot pa da jih Strašimo z rakom.« (E. J.) Kruta resničnost onstran simbolike - bolečina lje rečeno, kaj takega bi bilo ciniCno. V mestu je vse manj pravih, starih Sarajevčanov. Duševno in telesno stanje tistih, ki so tam ostali, je taksno, da se smemo vprašati, ali bodo vsi preživeli. Tehniške in materialne osnove za obnovo mesta bo verjetno sorazmerno lahko zagotoviti. Prišli bodo tudi novi arhitekti in projektanti. Toda smemo se vprašati, za koga in s kom bodo gradili to mesto. Sarajevo bo dolgo ostalo prazno mesto, Čeprav bo v njem živelo nekaj sto tisoč ljudi. Bo tu še vedno tista slovita sarajevska »raja«, ki je iz tega mesta naredila to, kar je bilo, in ki je skrbela za njegovo enotnost? Pretežni del tistih, ki bodo ne. V taksnem vzdušju gredo po vodi vse zasnove o celovitem in skupnem razvoju in življenju. Mar v tem primeru lahko pričakujemo, da bo tudi arhitektura posamičnih delov mesta v skladu z avtohtonim ah pa z vsiljenimi etničnimi znamenji? »Nacionalni arhitekti« je slišati nestvarno, kot sicer vse drugo, kar nas je doletelo. Ali bosta nacionalna evforija in samomorilska trdoglavost zanemarili in zavrgli naCela sožitja, tradicije, kulturne in zgodovinske komplementarnosti, na katerih je slonelo? Bomo dovolili, da začno iz enega, v zgodovinskem in arhitektonskem pomenu dragocenega mesta graditi tri, in to z negoto- ostali, bo živel s prazno dušo, Ce je ne bo napolnjevala mržnja. Bojim se, da se bomo znašli v položaju, ko bo treba graditi neko novo mesto, tako v fizičnem kot duševnem pomenu besede. V tem primeru bi morali za to nekdanje mesto poiskati tudi novo ime. Do etnickih razmejitev očitno prihaja tudi v Sarajevu in vse kaže, da bodo pognale globoke koreni- vimi razvojnimi in arhitektonskimi usmeritvami in oblikami? Tri nova mesta, od katerih nobeno ne bo imelo duše, in naj bodo arhitekti še tako iznajdljivi in sposobni... Mar bo tisto, kar so ljudje ustvarjali stoletja in kar pomeni graditeljsko dediščino, do katere ima poleg Sarajevčanov pravico ves svet, v nekem zgodovinskem trenutku res žrtvovano za nekaj, kar ni ljudem nikoli prinašalo sreCe? Ena izmed možnih tez - upam, da ni edina - o prihodnosti tega mesta je njegova razdelitev. V tem primeru ne bi bilo mogoče njegovemu razvoju zagotoviti kontinuitete in širine pa posebnosti njegovega duha. Sleherni etnični del mesta bi gotovo imel različne materialne, a tudi ideološke temelje in merila razvoja. Odvisni bi bili tako od položaja v matični državi kot od stališč njenih zunanjih mentorjev. Ti praktično posamični deli bi se razvijali na različne načine, z različnim tempom, in prišlo bi do najhujšega - do razdvajanja ljudi, družin, kulture, arhitekture, vse- Kaj je mogoče pričakovati, Ce sploh smemo kaj pričakovati, od mednarodne skupnosti? Njena poglavitna naloga bi bila, da dotlej, dokler je Se kaj priložnosti za ohranitev enotnega Sarajeva, vztraja pri njegovi internacionalizaciji oziroma uvedbi mednarodnega protektorata. Samo tako je mogoCe zagotoviti njegovo kontinuiteto in ohraniti kulturno in zgodovinsko dediščino, ki je nastajala stoletja in ki je dokaz, da je skupno življenje mogoče. Upam, čeprav z maj' hno stopnjo optimizma, da se to mesto glede na to, kar je v njem ostalo, to pa so predvsem najpomembnejši verski in kulturni objekti, sčasoma lahko dvigne iz pepela, in da arhitekti lahko postanejo vodniki tistega, čemur pravimo novo življenje. Mislim, da si njegovi prebivalci, naša zgodovina in prihodnost to zaslužijo. Samo tedaj bomo lahko vse tiste, ki so odšli, povabili, naj se vrnejo in mestu vdihnejo njegovega duha. V nasprotnem primeru Sarajeva ne bo veC. Na njegovem mestu bo zraslo neko drugo mesto z nekimi drugimi prebivalci. Zgradbe, ki bodo ostale, pa nas bodo kot prikazni spominjale, da smo tu nekdaj živeli skupaj. ' Zato klicem vsem tistim, ki nas slišijo, in sicer ne glede na to, ati so tu v Sloveniji ali mnogo bolj daleč, da zastavijo ves svoj ugled in vpliv in nam pomagajo ohraniti naše me sto. Možnosti, da bi se to posrečilo, so majhne, vendar ne kaže obupati. Kdo bo mestu vdihnil njegovega duha? KULTURNA IN ZGODOVINSKA DEDIŠČINA / MESTO, KI IZGINJA Sarajevo ■ ■■ Zgradbe kot prikazni iz preteklosti Na mojo žalost in na žalost mojih someščanov bo Sarajevo 6. aprila najbrž po vsem svetu na Časopisnih straneh. Kajti vse se je začelo prav tedaj, na dan osvoboditve mesta. V vseh drugih okoliščinah bi moji Številni kolegi urbanisti in arhitekti tega dne s ponosom pripovedovali o svojem mestu. To kratko malo ni več mogoCe, kajti Sarajevo pred očmi vsega sveta iz dneva v dan sistematično rušijo. Konec tega vandalizma in trpljenja mojih someščanov je očitno v božjih rokah. Čutim potrebo in celo obveznost, da tistim, ki tega mesta ne poznajo oziroma ga nikoli niso obiskali, povem nekaj stvari. V glavnem so povezane s preteklostjo, s Sarajevom, kakršno je nekoC bilo. Kakšno je danes, lahko sami vidite. Kakšno pa bo jutri... tega mnogi izmed nas ne bodo dočakali. Sarajevo je mesto, za katero so značilna predvsem nasprotja, stara že stoletja. Tri različne vere, kulture in tradicije. Katoliška, muslimanska in pravoslavna, ob vedno navzoči in prepoznavni Četrti, židovski... vse so v preteklih stoletjih vsaka v svojem Času pustile vidne sledi. Izmed vseh obstoječih kontrastov vam pogled najprej pritegnejo različne arhitekture in gradbeniški slogi. Ozke in strme ulice, »Cepenaci«, »šadrvani«, »mehane« in drugi arhitektonski elementi iz turskega obdobja, katerih sinteza je dosegla vrhunec na sloviti BaSCaršiji, so bili razpoznavni znak tega mesta. Mesta, ki je bilo daleč od Orienta, vendar - vse tako kaže - Se dlje od Zahoda. Ostalo je pozabljeno, Čeprav je Evropa pred veC kot sto leti prišla v Sarajevo in sezidala številne zgradbe, ki so rabile svojemu namenu vse do vCe-raj (mestna hiša, gledališče, glavna posta, pravna fakulteta itd.). V avstro-ogrskem obdobju so izdelali tudi prvi urbanistični načrt, ki ga je še najti v dunajskih arhivih. To je bil načrt, v katerega mejah sta bili tako Baščaršija kot katedrala, Begova džamija in stara pravoslavna cerkev, židovska sinagoga. Štirje najpomembnejši verski objekti so v samem središču mesta, oddaljeni drug od drugega vsega nekaj sto metrov. Do včeraj smo mislili, da je to tako zelo blizu, a danes se zdi neskončno daleč. Po turskem in avstro-ogrskem obdobju, po družbenih in političnih spre- Vladimir Stefanovič membah se je mesto razvijalo naprej, v novih smereh in oblikah, po novih pravilih. V Sarajevu boste naleteli na imenitne zgradbe iz obdobja med svetovnima vojnama. A tudi na značilne neosoci-alistične Četrti in arhitekturo s poudarjeno socialno noto (Grbavica, Ali-pa-šino polje). V Sarajevu ste lahko živeli in delali tudi v ekskluzivnih, sodobnih arhitektonskih okoljih, kakršna so naselja Ciglane, Breka, Marijin dvor in druga. V televizijskih poročilih ste videli požgane in do tal porušene zgradbe Časopisne hiše Oslo-bodenja, podjetja Uniš, Elektrogospodarstva BiH, hotela Holiday Inn in druge sodobne objekte. Ce bi se povzpeli na ogrska trdnjava, imenovana Kasarna Jajce, ki naj bi v svojem Času branila mesto pred napadom z vzhoda. Gasi pa so se spremenili in niC drugače ni bilo z razmerjem strani (na tem delu Balkana je to običajno); mesto se je spuščalo v dolino reke Milja-cke proti zahodu. Ozke, z debelimi kamni tlakovane uličice (slovite »kaldr-me«) so se umaknile širokim ulicam s pločniki, po katerih je prej kot na Dunaju vozil tramvaj. Zatohle in prenapolnjene mehane, krčme, so zamenjale kavarne in hotelski saloni. Minareti džamij so se umaknili zvonikom katedrale in cerkev, polmesec križu in šesterokotni zvezdi. A naj bi se še tako trudili, med vsem tem ne bo- morala spominjati na zimske olimpijske igre (Ulica Micubiši, Ulica medunarodnog prijateljstva, Olimpijska itd.). Kaže pa, da sta se prav ob tej točki razvoj in življenje našega mesta tragično, brutalno in za mnoge nepričakovano prelomila. Njegovo metaforično, maksimalno odpiranje proti Zahodu je bilo v bistvu utopija. Celo slovite olimpijske igre, sicer znamenje enotnega mednarodnega zaupanja in simpatij, so ostale zgolj sterilen namig na nekaj, Čemur danes pravimo »pot v Evropo«. Zaradi popolne in bre-zrezervne odprtosti tega mesta na vse Štiri strani neba, odprtosti, ki smo jo ustvarjali in gojili v dolgih stoletjih, so arhitekti in načrtovalci imeli povsem proste roke za delo in izražanje. Kontrasti so jih Znamenja nekdanje multikulturnosti v ožjem središču Sarajeva (Foto: Gery Wolf) pobočja Trebeviča, bi Sarajevo videli kot na dlani in jasno razločili zgodovinske faze njegovega razvoja. Mesto, ležeče v kotlini, ki se polagoma širi od vzhoda proti zahodu, se v dobesednem pomenu besede iznenada, naenkrat »zaCne« pri sloviti Bentbaši (kopališču na Miljacki) in strmih naseljih Bistrik, Sedrenik, Hrid. V tem delu mesta prevladuje stara avstro- ste zaznali jasne loCnice. Pac pa bo vaš pogled kar zdrsnil naprej in neopazno boste prešli iz enega okolja v drugo. Naprej proti zahodu so ulice postajale širše, trgi prostranejši, rasle so stolpnice in sodobna poslopja. Mesto se je glede na prostorske možnosti Sirilo in se polagoma spojilo z Ilidžo, nekdaj oddaljenimi toplicami. V teh delih mesta bi nas imena ulic Spremenjena prihodnost ali neki drugi prebivalci navdihovali in spodbujali za nove, izvirne rešitve. Malo je mest v Evropi, v katerih bi lahko na prostem pripravili šolsko uro iz arhitekture in zgodovine, taksno, ki z otipljivimi primeri zaobseže nekaj stoletij. V Sarajevu so delali in ustvarjali arhitekti iz vseh krajev Jugoslavije, a tudi iz Evrope. Za sabo so pustili veliko znanih del. Ne bom jih našteval, ker ne vemo, katera so porušena in katera Se stojijo. Tudi imen avtorjev ne bom nizal, kajti dokler je živ en sam Sarajevčan, niso pomembna. Pomembna pa niso zato, ker govorimo o mestu, ki so mu življenje vdahnili ljudje, živeči v njem, ljudje, ki so sprejeli vse dosedanje graditelje in ki so z zadovoljstvom in ponosom uporabljali njihove objekte. In ti graditelji so zato pac gradili, ne da bi spraševali, v katerem delu mesta bo stal njihov objekt in kdo ga bo uporabljal. Kratko malo. gradili so in gradili, spoštujoč različne kulture in vere, ki so se v stoletjih prepletle in nazadnje dihale kot ena. Težko je v tem trenutku razmišljati o tem, kako znova zgraditi to mesto, v katerem se Se vedno vojskujejo in katerega prihodnost je negotova. Bo- TRIBUNA Torek, 6. aprila 1993 e naj verjamem I slovenskim Ca-V—Jsnikom (živim v Glasgovvu), se v Sloveniji vrstijo delavske stavke in protesti upokojencev. Stavke po svetu niso nič posebnega, toda očitno je, da se slovenski delavci pritožujejo nad katastrofalnim padcem svojih mezd približno na raven iz leta 1939, kar je posledica komunističnega gospodarjenja. Zato se Čudim, ko berem v Republiki z dne 23. februarja, da gospod Tone Krašovec z menoj noče vec diskutirati o razlogih za sedanje gospodarsko stanje, ker bi to bralce dolgočasilo. Lepo prosim, bi v Času, ko delavske družine komaj shajajo do konca meseca, bralce res dolgočasilo, Ce poskušamo ugotoviti, zakaj je tako. Tako perverzni naši delavci menda tudi ___niso, da bi po eni strani kričali na cestah, po drugi pa odklanjali razpravo o tem, zakaj jim gre tako slabo. Gospod Krašovec meni, da sva povedala vsak svoje mnenje, in zdaj je pogovora konec. Pri nas gre za krvavo potrebo, da ugotovimo, kaj je kaj, da bodo stvari sle na bo- POLEMIKA Stavkovni val in pametne gospodarske stvari Ljubo Širc lje. Mnenj je seveda veliko, toda izvedeti moramo, katerim lahko vec verjamemo. Saj ne diskutiramo in argumentiramo zato, da bi nam hitreje tekel Cas ali da bi napolnili stolpce v Časopisih. In prva stvar, ki jo moramo vedeti, je, kaj je bilo narobe v preteklosti, da bi vnaprej delali drugače. Tone Krašovec obljublja, da bo s primerom ponazoril, kako dobro so delali naši menedžerji. Ta primer nam ostaja dolžan, ker nato le pravi, da »doma in marsikje v svetu gospodarski krogi ocenjujejo, da so marsikaj le postorili ...« Odlično, toda to ni primer, temveč mnenje nekaterih domačih in tujih gospodarskih krogov. Angleži pravijo, da »the taste of the pud-ding is in the eating« (kakšna je sladica, ugotovimo, ko jo začnemo jesti). Zato je kaj malo verjetno, da je mnenje domačih in tujih gospodarskih krogov pravilno, saj so delavske mezde v Sloveniji na ravni izpred druge svetovne vojne. Kdor se želi boriti za delavske pravice, mora poskrbeti za to, da bo produktivnost visoka, sicer nobena pravica ne bo pripomogla do dobrih plač. Nesmisel je tudi, Ce mnogi delavci, kot pravi g. Krašovec, menijo, da v preteklosti ni bilo vse slabo, in volijo komuniste, obenem pa se razburjajo nad mizernimi plačami po 45 letih komunistične vladavine. Se to: mezde so pri nas samo za odtenek višje kot na Poljskem, kjer je, kot vemo, vladal realsocializem. Avstrijo smo pred vojno dohitevali, zdaj smo daleč za njo. Komunisti sami vedo, da nekaj ni v redu, Ce pravijo, da v preteklosti le ni bilo vse slabo. Zato se radi zatekajo v pretirani nacionalizem. To se mi ne zdi pošteno. Ko so me v preteklosti proglašali za »ljudskega sovražnika« (Se 1. 1987) ali »dedno nevrednega« (1. 1979), so vedno rekli, da sem »antijugoslovansko« razpoložen. Do te mere so namreč enačili komunizem in Jugoslavijo, da je bil avtomatično proti Jugoslaviji, kdor ni verjel v komunistični nesmisel. Zdaj isti ljudje proglašajo za narodnega izdajalca vsakogar, ki poskuša o Jugoslaviji presojati mirno. Trditev, da je vsega kriva Jugoslavija, pac odvrača od zaključka, da je za katastrofo v Sloveniji in drugod kriva komunistična partija. Miloševič prav tako uporablja srbski supernacionalizem. Tako je tudi g. Tone Krašovec v članku 30. januarja udaril po južnih republikah, srbsko- in ar-madnonasilniski Jugoslaviji itd. Spominjam se pr- ve Jugoslavije, kjer je kljub »krvavi diktaturi kralja Aleksandra« vse teklo tako v redu, da je v hrvaški banovini, za katero so se končno dogovorili, vladala koalicija Hrvaške seljacke stranke in srbske Samostalne demokratske stranke. Divjanje v Jugoslaviji ni bilo samo po sebi umevno; tudi gospodarstvo je teklo brez velikih težav in prevar. Nato so leta 1941 nemški nacisti pripeljali ustaše in jih poslali ubijat Srbe, medtem ko so komunisti jeseni 1941 spremenili osvobodilno vojno v razredno in zaceli z množičnimi likvidacijami. Vse to je bilo v skladu s fašistično ideologijo, ki dovoljuje ubijanje za narodov blagor, in komunizmom, ki ima množično moritev za upravičeno v službi revolucije. Odtlej je veliko ljudi izgubilo smisel za človeško vest, medtem ko je jugoarma-da pac uživala posebno ideološko vzgojo. K tej vzgoji so slovenski voditelji, zlasti Kardelj, odločilno prispevali. Ko je komunizem začel gospodarsko in politično razpadati, so slovenski komunistični voditelji nepričakovano spoznali, da niso Bizantinci in so hoteli proč. Zatekli so se k Nemcem, ki so bili kljub Dachavu in Hitlerju STANE JAGODIČ: ART PARADOKS Janez iz Kastva: Mrtvaški ples, 1490. Modni kreator:« Kakšna je to modna revija, če je polovica nastopajočih slečena do kosti.« zgled srednjeevropske Čistosti. Pri tem so jih pozabili opozoriti, naj bodo previdni, kar zadeva dva milijona Srbov na Hrvaškem in v BiH. Spregledani Srbi so podivjali Se bolj, kot so že bili podivjani, pri Čemer jim je pomagala komunistično vzgojena jugoar-mada. Gospoda Krašovca zanima le prihodnost Slovenije, ne pa (slovenska) preteklost (v) propadle (i) Jugoslavija (i). Slovenci se sploh obnašamo, kot da živimo v brezzračnem prostoru, ne pa v določenem delu Evrope, kjer smo brez premisljanja razdejali politično in gospodarsko ravnotežje. Cas je, da nehamo po nojevsko tiščati glavo v pesek, namesto da bi premišljeno in strpno poskušali popraviti, kar se popraviti da. Naša okolica je vsaj delno odvisna tudi od nas. Bolje je, da mirimo, kot da zmerjamo, in da svetujemo z ozirom na sosede in pravičnost. Pri vsem tem je seveda nujno potrebno, da resno spregovorimo o svojem gospodarskem neuspehu in o tem, kako bi gospodarili bolje. POGLED PRELIVANJE TRIBUNE V TRIBUNO? Proračunska past? Študent naj je in molči Sonja Lokar Simon Bizjak * naliza proracun-/A skega memoran-■L Xduma in samega proračuna za leto 1993 pokaže, da je razvojna strategija vlade za letošnje leto strategija odlaganja gospodarskega vzpona, dokler se ne uredijo temeljni sistemski in finančni pogoji zanj - sanacija bank, inflacija, olastninjenje in prestrukturiranje podjetij ter privatizacija ponudbe nekdanjih družbenih dejavnosti. Hkrati je to strategija krčenja osebne porabe in strategija odločnega nizanja dosežene ravni socialne varnosti. Izostalo pa je tisto, kar bi omogočilo Sloveniji ne le to, da upočasni upadanje družbenega bruto produkta, am-F^k da poveča družbeno pogačo in tudi s tem zmanjša Število tistih, ki jih brezposelnost in revščina potiskata v vse daljše vrste pred vse bolj praznimi socialnimi blagajnami. Izostala je premišljena strategija spodbujanja izvoza in ustvarjanja novih, izvozno zanimivih proizvajalcev blaga in storitev. Očitno je, da se je vlada ustrašila visoke cene in velikega tveganja take smele razvojne opredelitve. Terjala bi namreč višjo stopnjo inflacije, večji državni dolg, hitrejše prilagajanje tečaja pa tudi resno oklescenje javne porabe. Veliko bi bilo tveganje, da se tudi taka razvojna naravnanost izjalovi in sproži novo hiperinflacijsko spiralo, Se zlasti, Ce se ne bi posrečilo takoj skleniti tudi socialnega sporazuma. Po mojem mnenju pa je, Zal, precej večja možnost, da se bo tako iztekla tudi izbrana vladna proračunska strategija, saj ponuja ljudem, da se sprijaznijo z večjo brezposelnostjo, nižjimi plačami in pokojninami ter manjšo socialno varnostjo že danes, da ne bo bolje že jutri, ampak šele v nekaj letih. Tihi predpostavki vladne proračunske strategije namreč sta, da bodo stranke vladne koalicije pripravljene in sposobne v dveh, treh mesecih uveljaviti resno zaostajanje plač in pokojnin ter oklestiti z zakoni zavarovane socialne pravice upokojencev, borcev, invalidov, brezposelnih, porodnic, otrok, dijakov in Študentov in da v družbi ni politični sil, ki bi bile sposobne organizirati učinkovit odpor tako prizadetih socialnih skupin. Obe predpostavki sta napačni in vodita v ponovitev - samo da Se bistveno večje - napake, ki jo je vlada naredila pri zakonih o omejevanju višine plaC, nadomestil za brezposelnost in pokojnin. Levica v vladi se gotovo zaveda, da ni mogoč prehod v moderno, odprto, socialno tržno gospodarstvo brez olajševanja bremen zlasti izvozno sposobnega go- spodarstva - torej tudi ne brez zmanjševanja javne porabe. Vendar rešitve ne vidi v prisilnem varčevanju prebivalstva in prepuščanju upravljanja teh prihrankov birokraciji državnih skladov in zavarovalnic, ki je nujno premalo ekonomsko učinkovita. Izhod je treba poiskati v spodbujanju razvoja, zlasti podjetniškega tveganja upravljalskih ekip, v pripravljenosti zaposlenih, da - tudi za ceno manjših plač in spreminjanja dela plač v podjetniške deleže svojih podjetij - rešijo svoja delovna mesta in ustvarijo tudi nova. Dejstvo je, da bo treba na novo določiti raven socialnih pravic, omejiti njihovo zgornjo mejo, bolj spodbuditi dela-zmožne, da si poiščejo redno delo, preprečiti zlorabe, a tudi zavarovati enake razvojne možnosti mladine in eksistenčni minimum vseh, ki si zares ne morejo sami pomagati, na ravni, ki varuje človekovo dostojanstvo. Izhod je treba iskati v graditvi zavestne solidarnosti med aktivnim prebivalstvom in mladino, ki se sola, med aktivnim prebivalstvom in brezposelnimi ter upokojenimi. Zavedati se je treba, da ljudje ne bodo sprejeli znižanja plač in pokojnin ter krčenja socialnih pravic, Ce ne bo vlada hkrati predložila krčenja razbohotene državne birokracije in načrta strogega varčevanja pri izdatkih za državno administracijo, vojsko, policijo in diplomacijo ter se odločila, da manj denarja vtakne v razkošno sanacijo bank in reševanje industrijskih mrtvakov, paC pa v odpis dolgov in ugodnejše kreditiranje izvozno sposobne proizvodnje, raziskovanja in kulture. Nic od tega pa ni mogoče uveljaviti zgolj s silo zakona vladajoče koalicije, brez Čistih računov in s soglasjem vseh prizadetih socialnih skupin: zaposlenih, mladine, brezposelnih in upokojencev. Proračun stoji torej na zelo tankem ledu. Vsebinsko so v njem slabo uravnotežene razvojne in socialne naloge države. Socialni sporazum vanj ni vgrajen kot prvovrstno politično jamstvo, s katerim ta vladni projekt vzdrži in brez katerega pade. ZL in SDSS sta že »vzeli« svojo lekcijo o zanju usodnem pomenu odpiranja perspektive in vzpostavljanja političnega zaupanja med politiko in državljani, o teži socialnega partnerstva pri vsem tem. Ce te lekcije pri proračunu ne »vzame« Se vlada kot celota, bomo imeli pred jesenjo ZL v opoziciji, LDS v položaju manjšine v desni vladni koaliciji in namesto reformskega prehoda v socialno tržno gospodarstvo -socialni kaos s predvidljivimi gospodarskimi in političnimi posledicami. j e že tako, da vsak I pravi Slovenec uži-I va, ko sosedu crkne Krava. Bolj Čudno je, Ce uživa, ko shira njegova lastna molznica. Skoraj nepojmljivo pa je, Ce zakolje svojo lisko, ker mu ni dajala mleka, hkrati pa se ob tem ne spomni, da jo je pozabil krmiti. Nekaj podobnega se dogaja s Študentskimi javnimi občili, ki opazno izgubljajo svoje ugledno mesto v slovenskem medijskem prostoru (Radio Študent, Katedra) ali pa jih sploh ni vec (Tribuna). Trditi, da so za njihovo agonijo krivi predvsem nesposobni ustvarjalci, je bržčas nesmiselno, ce vemo, da ima škarje in platno (izbiro urednikov, nadzor, denar) v rokah Študentska organizacija. To predvsem velja za tiskane medije, zato ni naključje (poleg dobro znanih objektivnih vzrokov, kajpak), da so prav ti v najveCji krizi. Študentska organizacija očitno nima pravega posluha za oživitev Časopisne dejavnosti, ki je bila v »svinčenih letih« zaščitni znak Študentske samobitnosti in konec koncev tudi lakmusov papir družbene (oziroma državne) tolerantnosti. Gasi seveda niso taki, da bi bili lahko realni in zahtevali nemogoče, saj so se nekdanji juri-šniki na nebo dokončno utrudili, etablirali ter bolj ali manj lago- dno uživajo blagodati uspešne politične ali kakrSnesibodi kariere. Gasi »horukovstva« so nepreklicno za nami, zato je edina prava pot za okrepitev vloge in odmevnosti študentskih medijev v njihovi popolni profesionalizaciji, ki vključuje tako pošteno plačilo za delo kot tudi odgovornost ustvarjalcev, predvsem pa zagotovitev mehanizmov, ki bodo omogočili avtonomnost in prepreče- vali vmešavanje Študentskih veljakov v uredniško politiko. Zanimivo, da ne rečem simptomatično je, da je Študentska organizacija (kot izdajatelj Tribune) prav v Času, ko je finančno in predvsem politično dosegla relativno neodvisnost od države, rekla odloCen ne nadaljnjemu izhajanju revije. In to ne kakršnekoli, pac pa revije, ki se je kljub Številnim zaplembam (to je nekoč nekaj pomenilo!) ohranila Štirideset let in bila v tem Času kalilnica mnogim, danes uspešnim politikom in kulturnikom. Izgovor je bil seveda plehek - denarja pac ni, da bi podpirali Časopis, ki prinaša izgubo. Navidez je to sicer dovolj trden argument (smo paC v tržnem gospodarstvu), a žal le za tiste, ki razmer na Kersnikovi 4 ne poznajo. Denar je, in to je mogoče tudi dokazati z vrsto tako ali drugače zavoženih naložb v zadnjih letih (od razvpitih kondomatov do količine porabljenega študentskega (i) denarja za usluge rent-a-car Študentskih velmož in marsikdaj nepotrebna potovanja ...), da ne govorimo o Čedalje večjem številu pomočnikov, svetovalcev študentskih ministrov (-siti), ki jih je prav tako treba plačati ... Toda ne, Tribune v bližnji prihodnosti se ne bo, ker se je paC Študentska vlada odločila, da je ne potrebuje za lastno samohvalo, dokler so jim za to pripravljeni odstopiti svoj prostor drugi mediji. In končno, zakaj bi bila Tribuna danes, ko imamo menda demokracijo, sploh potrebna? Ali niso dovolj Študentski boni za cenejšo prehrano? Ce pristanemo na logiko razmišljanja, da naj študent je in molči, pa se brž ujamemo v past zaplankane kratkovidnosti, ki ne dojame, poetično rečeno, da sveta ne premikajo lokomotive, marveč ideje. Zal tega ne morejo (bolje rečeno noCejo) razumeti tisti, ki so (-ali vsaj mislijo, da so) cvet nase prihodnje inteligence. Narodu, cigar študentje menijo, da je polna zadnjica lahko nadomestek za prazno glavo, pa se je res treba bati za svojo prihodnost. MENJALNIŠKI TEČAJI 5. aprila 1993 Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) menjalnica nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 66,35 67,50 9,34 9,53 6,35 6,69 AMTK Plus 66,65 67,30 9,35 9,45 6,50 6,90 Avtohiša Ljubljana* 66,30 66,85 9,10 9,30 6,20 6,75 Ažur 66,50 67,40 9,35 9,55 6,55 6,78 Banka Vipa, Nova Gorica 66,25 66,97 9,33 9,42 6,36 6,68 Bobr Fužine 66,80 67,20 9,30 9,50 6,55 6,75 Bobr Trzin 66,80 67,10 9,30 9,50 6,55 6,75 BTC Terminal Sežana 66,50 67,20 9,30 9,50 6,40 6,70 BTC Ljubljana* 65,85 67,10 9,25 9,55 6,40 6,85 Come 2 Us* 66,40 67,20 9,35 9,45 6,40 6,80 Dom Kaffe Domžale* 66,70 67,20 9,45 9,55 6,60 6,75 Dom na trgu 66,75 67,30 9,35 9,49 6,51 6,79 Emona Globtour* 66,20 67,10 9,33 9,61 6,40 6,65 Eros Ljubljana* 66,70 67,30 9,45 9,55 6,50 6,75 Eros Kranj* 66,50 67,20 9,40 9,60 6,50 6,80 Eurotours international 66,20 67,30 9,35 9,50 6,45 6,80 Feniks Koper 65,90 67,20 9,15 9,50 6,39 6,/2 Feniks Markovec Koper 66,00 67,20 9,15 9,50 6,40 6,72 Feniks Portorož 65,90 67,20 9,18 9,50 6,38 6,701 Fiba d.o.o. Koper 66,00 67,00 9,18. 9,42 6,42 6,68 Firadas 66,10 67,00 9,20 9,40 6,50 6,75 Galileo Kozina 66,00 66,6U 9,00 9,30 6,55 6,65 Golfturist Ljubljana 65,80 66,90 9,25 9,45 6,50 6,85 Golfturist Domžale 66,50 67,00 9,20 9,45 6,50 6,80 Hida* 66,90 67,00 9,44 9,49 6,60 6,6b Hipotekarna banka Koper 65,80 66,80 9,15 9,45 6,25 6,80 Hram Rožice Mengeš 66,90 67,30 9,35 9,50 6,60 6,/b Hranilno kreditna služba 66,50 67,30 9,32 9,50 6,35 6,75 Idila Sečovlje 66,25 67,05 9,28 9,55 6,45 6,75 llirika Ilirska Bistrica 66,17 66,51 9,15 9,50 6,30 6,64 llirika Slovenj Gradec 66,60 67,20 9,37 9,49 6,30 6,68 llirika Postojna 66,2b 66,80 9,22 9,49 6,30 6,64 llirika Sežana 66,50 66,80 9,35 9,52 6,45 6,68 Italdesign Nova Gorica* 66,40 67,30 9,40 9,55 6,52 6,69 Klub Slovenijales 66,50 67,50 9,30 9,50 6,50 6,70 Komercialna banka Triglav d.d 66,11 67,50 9,30 9,50 6,42 6,80 Kompas Hertz Celje* 66,60 67,00 9,35 9,45 6,40 6,75 Kompas Hertz Velenje* 66,40 66,90 9,35 9,45 6,40 6,75 Kompas Hertz Idrija* 66,40 66,90 9,35 9,45 6,40 6,75 Kompas Hertz Tolmin* 66,40 66,90 9,35 9,45 6,40 6,75 Kompas Hertz Novo Mesto* 66,40 66,90 9,35 9,45 6,40 6,75 Kompas Hertz Krško* 66,40 66,90 9,35 9,45 6,40 6,75 Kompas Hertz Bled* 66,20 66,70 9,35 9,45 6,40 6,75 Kompas Holidays 66,70 67,20 9,35 9,50 6,55 6,75 Libertas* 66,10 66,90 9,25 9,40 6,45 6,70 Ljubljanska banka d.d. 65,75 67,60 9,29 9,60 6,45 6,74 LB Banka Zasavje Trbovlje 66,50 67,00 9,31 9,52 6,45 6,68 LB Dolenjska banka NM 66,10 67,30 9,30 9,55 6,55 6,90 LB Komercialna banka NG* 64,40 67,20 9,01 9,50 6,35 6,76 LB Kreditna banka Maribor d.d. * 65,80 67,50 9,32 9,55 6,40 6,72 LB Splošna banka Celje 66,00 67,40 9,30 9,58 6,45 6,74 LB Splošna banka Koper* 64,23 67,27 9,01 9,46 6,16 6,65 MA - Vir 66,70 67,30 9,20 9,55 6,50 6,85 Madai Nova Gorica* 66,30 67,20 9,35 9,50 6,50 6,68 Media* 66,70 67,20 9,38 9,50 6,55 6,75 Niprom Ljubljana 1* 66,70 67,00 9,40 9,55 6,55 6,85 Otok Bled 65,95 67,50 9,35 9,43 6,57 6,76 Optimizem Idrija 66,40 67,00 9,25 9,45 6,5U 6,74 Optimizem Lož* 65,90 67,20 9,28 9,55 6,46 6,72 Optimizem Postojna* 66,2U 67,50 9,20 9,40 6,40 6,68 Petrol* 66,80 67,30 9,30 9,50 6,55 6,75 Pigal Solkan* 66,40 67,15 9,35 9,45 6,48 6,70 Pigal Kobarid* 66,40 67,15 9,35 9,45 6,48 6,70 Pigal Obutek* 66,40 67,15 9,35 9,45 6,48 6,70 Pigal Diskont* 66,40 67,15 y,3b 9,45 6,48 6,70 Poštna banka Slovenije* 65,80 66,80 9,11 9,46 6,00 6,79 Probanka Maribor 66,00 67,40 9,33 9,55 6,50 6,90 Publikum Ljubljana 66,90 6/,09 9,32 9,50 6,50 6,/9 Publikum Celje 66,75 67,19 9,40 9,49 6,40 6,75 Publikum Dobova 66,40 67,40 9,08 9,55 6,05 6,50 Publikum Kostanjevica 66,40 67,40 9,08 9,55 6,05 6,50 Publikum Krško 66,40 67,40 9,08 9,55 6,05 6,50 Publikum Maribor 66,60 66,89 9,36 9,44 6,40 6,79 Publikum Metlika 66,50 67,30 9,20 9,40 6,55 6,80 Publikum Mozirje 66,65 67,09 9,35 9,48 6,40 6,79 Publikum Novo Mesto 66,50 67,30 9,20 9,40 6,55 6,80 Publikum Piran 66,uu 66,79 9,25 9,43 6,35 6,67 Publikum Tolmin 66,70 67,09 9,34 9,44 6,40 6,65 Publikum Sevnica 66,45 66,95 9,35 9,50 6,45 6,79 Publikum Šentilj 66,60 66,95 • 9,35 9,45 6,40 6,79 Publikum Šentjur pri Celju 66,80 67,15 9,38 9,49 6,40 6,75 Publikum Trebnje 66,20 6/, IU 9,20 9,38 6,45 6,79 Publikum Zagorje 66,60 67,00 9,37 9,50 6,50 6,68 Publikum Žalec 66,/1 67,19 9,38 9,48 6,40 6,75 Shalaby Koper 66,20 66,98 9,15 9,45 6,43 6,68 Sit - on 66,30 67,20 9,30 9,50 6,20 7,00 SKB d.d. Ljubljana* ** 66,25 66,55 9,41 9,45 6,50 6,75 Slovenijaturist Ljubljana 67,00 67,35 9,45 9,55 6,52 6,65 Slovenijaturist Jesenice 66,62 67,25 9,35 9,45 6,30 6,68 Slovenijaturist žel. p. Ljubljana* 66,75 67,40 9,35 9,45 6,50 6,70 Slovenijaturist žel. p. Maribor* 66,20 67,60 9,34 9,50 6,00 6,50 Slovenska investicijska banka* 66,60 67,00 9,30 9,48 6,40 6,75 Sonce 66,80 67,40 9,40 9,56 6,45 6,80 SZKB d.d. Ljubljana 66,50 67,30 9,32 9,50 6,35 6,75 Tartarus Postojna 65,39 66,87 9,11 9,44 6,44 6,69 Tentours Domžale 66,50 67,10 9,20 9,50 6,50 6,80 Tori* 66,50 67,00 9,35 9,60 6,49 6,85 Tourist Service Portorož 65,40 67,20 9,00 9,50 6,35 6,75 Trias* 66,80 67,20 9,40 9,50 6,55 6,80 Upimo 66,80 66,90 9,40 9,48 6,45 6,83 Valuta Niprom Ljubljana II 66,70 67,00 9,40 9,55 6,55 6,85 Wolf Ljubljana* 65,90 67,00 9,40 9,50 6,50 6,75 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: "* MENJALNICA H I D A Pokrita tržnica ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni čas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 66 z dne 5. aprila 1993 — Tečaji veljajo od 6.4.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 72,1960 72,4132 72,6304 Avstrija 040 šiling 100 913,1331 915,8807 918,6283 Belgija 056 frank 100 311,9175 312,8561 313,7947 Kanada 124 dolar 1 81,4944 81,7396 81,9848 Danska 208 krona 100 1672,0424 1677,0736 1682,1048 Finska 246 marka 100 1768,4322 1773,7535 1779,0748 Francija 250 frank 100 1893,0964 1898,7928 1904,4892 Nemčija 280 marka 100 6425,9891 6445,3251 6464,6611 Grčija 300 drahma 100 — 47,1604 47,3019 Irska 372 funt 1 — 156,8148 157,2852 Italija 380 lira 100 6,4709 6,4904 6,5099 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 7,0000 — Japonska 392 jen 100 90,4458 90,7180 90,9902 Nizozemska 528 gulden 100 5715,9173 5733,1167 5750,3161 Norveška 578 krona 100 1509,4649 1514,0069 1518,5489 Portugalska 620 escudo 100 69,3365 69,5451 69,7537 Švedska 752 krona 100 1357,1689 1361,2527 1365,3365 Švica 756 frank 100 6946,4942 6967,3964 6988,2986 Velika Britanija 826 funt šterling 1 155,9587 156,4280 156,8973 ZDA 840 dolar 1 102,8094 103,1188 103,4282 Evropska Skupnost 955 ECU 1 124,5357 124,9104 125,2851 Španija 995 peseta 100 89,8996 90,1701 90,4406 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 6. APRILA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993: 1,000,000 626,679 635,759 1,262,438 125,3358% 127,1518% 126,2450% 100,000 62,668 63,576 126,244 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 5. APRIL 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Abanka 4,60 6,80 Fiba 5,90 8,00 Hida* 6,00 7,30 llirika Sežana 6,00 8,50 Italdesign 6,00 8,00 Kreditna banka Maribor 6,00 9,00 MA Vir 6,00 8,00 Otok Bled 3,96 8,48 Slovenijaturist Ljubljana 5,70 6,50 Tentours Domžale 6,00 10,00 Tori 6,00 8,00 Tečaj velja danes:* 5. APRIL 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1565,00 1618,00 nemška marka 988,00 1008,00 francoski frank 290,00 298,00 holandski gulden 874,00 902,00 belgijski frank 47,60 49,20 funt šterling 2390,00 2465,00 irski šterling" 2390,00 2465,00 danska krona 256,00 264,00 grška drahma 6,80 7,70 kanadski dolar 1240,00 1280,00 japonski jen 13,75 14,25 švicarski frank 1067,00 1095,00 avstrijski šiling 140,00 144,00 norveška krona 231,00 238,00 švedska krona 208,00 214,00 portugalski escudo 10,00 11,00 španska pezeta 13,70 14,25 avstralski dolar 1095,00 1130,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 0,70 1,00 2. APRIL 1993 V ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,1000 11,5000 kanadski dolar 8,7500 9,1500 funt šterling 16,8500 17,6500 švicarski frank 743,0000 773,0000 belgijski frank 33,5500 34,8500 francoski frank 203,5000 211,5000 holandski gulden 613,0000 637,0000 nemška marka 689,7000 715,7000 italijanska lira 0,6825 0,7225 danska krona 178,5000 185,5000 norveška krona 161,5000 168,5000 švedska krona 143,5000 150,5000 finska marka 187,5000 197,5000 portugalski escudo 7,4500 7,8500 španska peseta 9,6500 10,1500 japonski jen 9,6000 10,0000 slovenski tolar 10,3000 11,3000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,0400 pa za 1 enoto v 0,0700 alute. 5. APRIL 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1575,00 1620,00 nemška marka 990,00 1012,00 francoski frank 290,00 300,00 holandski gulden 874,00 898,00 belgijski frank 47,50 49,50 funt šterling 2390,00 2450,00 irski šterling 2390,00 2440,00 danska krona 255,00 265,00 grška drahma 7,00 8,00 kanadski dolar 1240,00 1280,00 švicarski frank 1065,00 1087,00 avstrijski šiling 139,00 144,00 slovenski tolar 14,50 15,00 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 6. aprila 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE I država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 954,2015 957,0435 Francija frank 100 1978,2390 1984,1310 Nemčija Italija marka lira 100 100 6715,0000 6,7620 6735,0000 6,7821 V.Britanija funt 1 162,9731 163,4585 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 i konkre trgu de 107,4333 :tnih poslih je mol iviz oz. poseben c 107,7533 !no odstopanje iogovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 67,00 67^5 SKB Banka d.d. DEM 67,00 67,20 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 6. aprila 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 67,30 67,60 Bank Austria DEM 67,00 67,30 UBK banka DEM 67,05 67,45 SZKB DEM 67,20 67,40 Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in CHF so določeni na podlagi srednjih tečajev po trenutno veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih valutah pa je razmerje Banke Slovenije povečano oziroma zmanjšano za 0,25-odstotne točke. Tečaji veljajo za odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nakupih se tečaj določi v sporazumu. • Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo kupovati in prodajati tujo valuto po objavljenem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje pogoje nakupa ali prodaje. 5. APRIL 1993 v LIRAH valuta (*) nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1589,800 — ECU — 1928,430 — nemška marka — 993,940 — francoski frank — 292,780 — funt šterling — 2414,910 — holandski gulden — 884,110 — belgijski frank — 48,250 — španska pezeta — 13,910 — danska krona — 258,570 — irski funt — 2417,770 — grška drahma — 7,270 — portugalski escudo — 10,740 — kanadski dolar — 1260,250 — japonski jen — 13,970 — švicarski frank — 1074,920 — avstrijski šiling — 141,240 — norveška krona — 233,500 — švedska krona — 209,910 — finska marka — 273,260 — avstralski dolar (*) indikativne kotaciie zavi Dda Banca d'l 1115,240 Italia FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG 5. APRIL 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar francoski frank nizozemski gulden belgijski frank španska peseta danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling italijanska lira švedska krona 1,599 29,460 88,950 4,854 1,399 26,020 1,268 1,407 108,100 14,210 1,007 21,120 5. APRIL 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,25 11,20 Avstrija Posojilnica Šentjakob 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Ločilo 10,00 11,00 Italija Kmečka banka Gorica 14,50 15,00 Italija Tržaška kreditna banka 14,50 15,00 1 1 DEVIZNI TRG BEOGRAD 5. APRIL 1993 ZA DEVIZE država valuta enota ' nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6687,0713 6707,1929 6727,3145 Francija frank 100 13847,1910 13888,8570 13930,5240 Nemčija marka 100 47028,1960 47169,7050 47311,2140 Italija lira 100 46,9691 47,1104 47,2517 Švica frank 100 50667,3200 50819,7790 50972,2390 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1143,6810 1147,1224 1150,5638 1 6. APRIL 1993 Z/j I država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 13544,5776 13585,3336 13626,0896 Kanada dolar 1 1204,6635 1208,2884 1211,9133 Francija frank 100 28057,7358 28152,1924 28236,64^0 Nemčija marka 100 95313,2000 95600,0000 95886,8000 Italija lira 100 95,5991 95,8868 96,1745 Japonska jen 100 1340,1036 1344,1360 1348,1684 Švica frank 100 102940,8295 103250,5812 103560,3329 Velika Britanija funt 1 2315,7295 2322,6976 2329,6657 Slovenija tolar 100 1430,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar iračun carir 1 i in starega 1523,0096 i deviznega varče 1527,5924 ivanja. 1532,1752 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10774,69 1108,02 1142,34 Kanada dolar 1 1024,21 1027,32 1030,40 Francija frank 100 23099,54 23169,14 23238,65 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 25,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1291,73 1295,62 1299,50 SPORAZUM Z EGS / SPLOŠNA PRAVILA Varnost za vse oblike lastnine Slovenski proizvodi ne morejo imeti večjih ugodnosti, kot si jih priznavajo članice EGS Miloš Ekar LJUBLJANA - Sporazum o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Republiko Slovenijo, ki so ga njuni predstavniki podpisali včeraj v Luksemburgu, predpisuje splošne norme obnašanja podpisnic in naCela, na katerih bo temeljilo prihodnje sodelovanje med obema stranema. Sporazum je tudi neke vrste nadgraditev osimskih sporazumov, saj upošteva že doseženo stopnjo sodelovanja med Slovenijo in Italijo. V poglavju o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Italijo je med drugim zapisano, da podpisnici »v okviru določil Skupnosti o prostih conah lahko na svojih trgih prosto prodajata vse tiste izdelke, ki so po poreklu iz.obmejnih prostih con, ki bi jih sporazumno lahko ustanovili Republika Slovenija in Republika Italija v skladu s sporazumom o pospeše- vanju gospodarskega sodelovanja, kot je to določal osimski sporazum«. S podpisom sporazuma je Slovenija Se za en korak bližje Skupnosti. Za njegovo izvajanje bo skrbel mešani svet, ki naj bi se praviloma sestajal enkrat na leto, in eden ah vec komitejev, ki naj bi jih v ta namen ustanovil svet. V poglavju o trgovinski menjavi velja poudariti nekaj določil, na primer 19.člen, ki pravi, da slovenski proizvodi na trgu ES ne morejo uživati večjih ugodnosti od tistih, ki si jih med seboj priznavajo države Članice. Sporazum ne posega v posebne režime blagovnega prometa, ki so bili sklenjeni med nekdanjo SFRJ in katero od članic ES. Slovenija ima po določilih tega sporazuma tudi možnost, da uvede dodatne carinske dajatve in takse oziroma količinske omejitve za uvoz blaga iz držav Skupnosti, Ce bi bilo to po njenem mnenju potrebno in nujno zaradi zaščite njene industrije in zaradi splošnega gospodarskega razvoja. Seveda se bo morala pri tem odločiti »za tiste ukrepe, ki bodo najmanj prizadeli trgovinske in gospodarske interese Skupnosti«, je zapisano v 22. členu sporazuma. Slovenija se je s sporazumom tudi zavezala, da bo »učinkovito in ustrezno varovala intelektualno, industrijsko in trgovinsko lastnino, in bo tudi podpisala ustrezne mednarodne konvencije«. Obe strani lahko tudi ustrezno ukrepata, Ce bosta ocenili, da je pri trgovinski menjavi prišlo do tako imenovanega dum-pinga. Sporazum pogodbenicama tudi omogoča sprejetje ustreznih zaščitnih ukrepov, Ce »bi prišlo do resnih motenj na določenem področju gospodarske dejavnosti ali do težav, ki se utegnejo izražati v hudem poslabšanju regionalnega gospodarske-* ga stanja«. Sporazum, ki Sloveniji odpira nove možnosti sodelovanja z razvitim evropskim Zahodom, je tu. Naslednjo potezo bodo morali potegniti slovenski gospodarstveniki in državna uprava. 47. člen Sporazuma o sodelovanju med EGS in Slovenijo določa, da na področjih, ki jih obsega ta sporazum »režim, ki ga Skupnost uporablja v odnosih s Slovenijo, ne sme povzročiti nobene diskriminacije med fizičnimi ali pravnimi osebami po poreklu iz Slovenije« in da »režim, ki ga Slovenija uporablja v odnosih s Skupnostjo, ne sme povzročiti nobene diskriminacije med državami članicami in njihovimi državljani - fizičnimi ah pravnimi osebami.« Morda se bo sredi bruseljskih ulic znašlo tudi slovensko pivo? (Foto: Srdan Zivulovič) SLOVENIJA PRED VRATI ES Sodelovanje ni isto kot članstvo Slovenija naj bi odigrala pozitivno vlogo pri obnovitvi jugoslovanskega trga? Barbara Kramzar Sporazum o gospodarskem in finančnem sodelovanju Slovenije z Evropsko skupnostjo, ki so ga v ponedeljek podpisali v Luksemburgu, je nedvomno velik uspeh slovenske diplomacije. Ce pa ga postavimo v splošni evropski kontekst, je evforije takoj konec - in nastopi C as za zaključke o sicer pomembnem, a šele prvem koraku na dolgi poti k pojmu Evropa in s tem povezanimi konkretnimi koristmi. Za to bo slovenska diplomacija potrebovala vsaj toliko spretnosti kot med bojem za priznanje, morda se več. Pravkar podpisani sporazum namreč Se ni pridruženo Članstvo, ki velja za zadnjo stopnico pred vstopom v Evropsko skupnost. To je prestopila že velika večina »vzhodnih« držav: poleg uradnih zahodnih ljubljenk Poljske, Madžarske in Češke celo Bolgarija in Romunija. Tri točke tako imenovane luksemburške »izjave o namerah pogodbenic v zvezi s trgovinskim režimom, ki so izšle, iz nekdanje SFRJ« jasno razložijo, zakaj Slovenija (še) ni med drugimi, gospodarsko manj razvitimi, a politično primernejšimi kandidatkami v evropski Čakalnici: ker je za ES »bistvenega pomena, da se Cimprej... ponovno vzpostavi trgovinsko in gospodarsko sodelovanje med državami, ki so izšle iz nekdanje SFRJ«, naj bi Slovenija po pričakovanju ES prej odigrala pozitivno vlogo pri obnovitvi jugoslovanskega trga, pa Ce je politikom v Bruslju jasno ali ne, kako naj to naredi. Slovenijo lahko potolaži ugotovitev, da bodo tudi druge vzhodnoevropske države se lep cas samo v Čakalnici ES. Bruselj ta trenutek resnično zanimajo samo Norveška, Avstrija, Švedska in Finska. ES bi tem državam odpustila vse kmetijske, trgovinske in Se kakšne spore, samo da se ne bi katera od njih premislila glede vstopanja v ES ali povzročila podobno težave, kakršne 18. maja spet pričakujejo od uporniške in maastrichtskim sporazumom nenaklonjene Članice Danske. Od Se bolj vase zaverovane nove francoske vlade in starega britanskega parlamenta, sebične finančne politike (nekdanjega?), motorja združevanja Nemčije - in tako naprej do vseh razlogov, ki so predsednika Evropske komisije Jacquesa Delorsa privedli do napovedovanja temačne prihodnosti evropskega združevanja. Medtem ko politikom v Bruslju ni veliko do Sirjenja svojih devetih uradnih jezikov, saj bi na primer s 16 jeziki potrebovali kar 54 prevajalcev na vsakem sestanku - da o nezazelenosti cenejšega vzhodnega jekla ali kmetijskih izdelkov sploh ne govorimo -, bo morala Slovenija še naprej narediti cimvec sama in doma. Slovensko gospodarstvo bo še naprej potrebovalo vso pomoč svoje politike tam, kjer so nekatere države nekdanjega vzhodnega bloka pred nami, na primer pri privatizaciji - in pomoč diplomacije pri polenih pod noge, ki jih lahko še pričakujemo iz Rima in drugih evropskih prestolnic, ko bo šlo za otipljive interese. Predvsem pa lahko politika in diplomacija pomagata pri konkretnih mednarodnih gospodarskih projektih, ki se čedalje manj ozirajo na nacionalne ali celo regionalne svetovne meje. rfp iii j&Jpi* fig T 'ti * sit ss mrtir »in? » .. FINANČNA POMOČ IN PROMET ES si je odprta pot za tranzit Andreja Rednak S sporazumom med Evropsko skupnostjo in Slovenijo o sodelovanju na področju prometa (sporazum govori le o cestnem, železniškem in kombiniranem transportu ter infrastrukturi) je povezan tudi finančni protokol med podpisnicama za obdobje od 1. januarja 1993 do 31. decembra 1997. Protokol določa, da bo Skupnost prosila Evropsko investicijsko banko, naj Sloveniji odobri za 150 milijonov ekujev posojil na osnovi lastnih sredstev. Mogoče bo skupnost iz lastnih proračunskih sredstev angažirala Se 20 milijonov ekujev nepovratne pomoči, da bi bilo z obeh strani mogoče izkoristiti brezobrestna posojila Evropske investicijske banke, namenjena za prometno infrastrukturo. ES bo skušala spodbujati se dodatne vire pritoka financ, na primer vlaganja držav Članic skupnosti na podlagi dvostranskih sporazumov nli pa naložbe javnih in zasebnih skladov. ES bo z zgoraj omenjeno vsoto finančno podprle gradnjo treh cestnih odsekov, in sicer avtoceste od karavanskega predora do Bregane (prek Ljubljane in Novega mesta), avtoceste od italijanske meje do Šentilja (prek Postojne, Ljubljane, Celja in Maribora) in njenega odseka do Lendave (prek Slovenske Bistrice, Ptuja, Ormo-ža m Ljutomera) ter avtoceste Maribor - Ptuj - Ma-celj. Poleg tega Se železniški odsek od Jesenic do Dobove z odcepom proti Sežani in odsek od Ljubljane do Maribora (prek Zidanega mostu in Celja). V eni od prilog k prometnemu sporazumu (ki bo veljal 10 let) je navedena izjava Slovenije, da bi bilo treba za gradnjo omenjenih odsekov zagotoviti 3, 9 milijarde ameriških dolarjev. »Slovenija namerava zagotoviti 50 odstotkov omenjene vsote in pričakuje, da bodo manjkajoča sredstva prispevale mednarodne finančne ustanove, zasebni vlagatelji in Skupnost.« Najpomembnejše določilo pri cestnem prometu pa pravi, da bo z dnevom veljavnosti prometnega sporazuma Evropska skupnost dobila pravico do neomejenega tranzitnega promela prek ozemlja Slovenije. Res bo veljalo tudTTiasprotno, kljub temu pa to za Slovenijo ni dobro, saj je, denimo, že v sporazumu zapisano, da se mora sestati mešana komisija, Ce bi se tranzitni promet prevoznikov ES tako povečal, da bi lahko povzročil resno škodo naši cestni infrastrukturi. Določbe o tem, da bosta podpisnici spodbujali uporabo železniškega ali kombiniranega transporta (na račun manjšega cestnega), pa so precej ohlapne. Podobno je tudi z določili o varovanju okolja; o tem je, denimo, zapisano le, »da si bosta partnerja prizadevala uvesti standarde o izpušnih plinih in omejitvah hrupa za tovorna vozila, ki bodo zagotavljali visoko raven varovanja okolja«. Dokler ne bodo sprejeti predpisi Skupnosti o obdavčenju cestnega prometa, se bo morala Slovenija dvostransko (torej s posameznimi državami) dogovarjati o vzajemni oprostitvi plačevanja taks in pristojbin za obdavčitev prometa. Sodelovali bodo tudi pri usklajevanju slovenske carinske zakonodaje z zakonodajo ES. Pri tem je ES »s posebno pozornostjo« vzela na znanje, da bi se SLovenija rada Cimprej začela pogovarjati o Luki Koper. Slovenijo prav tako zelo zanimajo pogajanja o sodelovanju v zračnem in pomorskem prometu. Izjava o namerah pogodbenic o trgovinskem režimu med državami, ki so nastale na območju nekdanje ’ Socialistične federativne republike Jugoslavije 1. Evropska Skupnost in Slovenija menita, da je zelo pomembno, da se takoj, ko bo mogoče in kakor hitro bodo to dopuščale politične in gospodarske razmere, ponovno vzpostavi sodelovanje na gospodarskem in trgovinskem področju med državami, ki so nastale na območju nekdanje Socialisitčne federativne republike Jugoslavije. 2. Skupnost je pripravljena proučiti odobritev kumulacije porekla tistim državam z območja nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki bodo vzpostavile normalne odnose na področju gospodarskega in trgovinskega sodelovanja, in sicer takoj, ko bo vzpostavljeno upravno sodelovanje, nujno potrebno za dobro delovanje take kumulacije. 3. V tem duhu Slovenija izraža svojo pripravljenost, da se bo, takoj ko bo to mogoče, začela z drugimi državami na območju nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije pogajati za vzpostavitev takega sodelovanja. KMETIJSTVO / IZJAVA O UVOZU GOVEJEGA MESA Mladi junci in »baby - beef« Irena Pirman Področje kmetijstva je v sporazumu z Evropsko skupnostjo določa več izjav: prva obezuje Slovenijo, da mora »spoštovati redne roke za dobavo »mlade govedine« Skupnosti, tako da v teh državah ne bo prihajalo do motenj na tržišču. « Druga izjava, ki se nanaša na kmetijstvo, zadeva uvoz mladih juncev, pitancev, iz Slovenije . Z izjavo se Skupnost obvezuje, da bo v Času veljavnosti sporazuma omejila prelevmane, ki jih sicer uporabljajo za uvoz mladih juncev za pita- Slovensko gospodarstvo si v Evropi ne bo moglo privoščiti romantičnega ogleda zanimivosti (Foto: S. 2./TRIO) nje. Izjava določa, da bo Skupnost sicer veljavne prelevmane za Slovenijo znižala za 25 odstotkov. Določilo velja za živali, katerih živa teža ni manjša od 160 kilogramov in ne večja kot 300 kilogramov. O siceršnji količini slovenskega izvoza pa skupna izjava Skupnosti in Slovenije določa, »da se 25-odstotno znižanje celotnega prelevmana uporablja za maksimalno količino mladih juncev za pitanje, le-to pa določa Svet Evropske skupnosti.« Pri določanju približne bilance sta se Skupnost in Slovenija dogovorili za naslednji postopek: Službe Komisije Evropske skupnosti bodo zbirale informacije o potrebah po živalih za pitanje v državah, Članicah Skupnosti. Na podlagi teh informacij in svojih lastnih predvidevanj bodo izdelali globalno oceno potreb Skupnosti, o Čemer bodo obvestili tudi pristojne slovenske oblasti. V najkrajšem možnem roku si bodo nato pristojni organi Slovenije in službe Komisije na sestankih medsebojno seznanili s potrebami celotnega tržiSCa govejega mesa v Skupnosti in s pespektivami proizvodnje in porabe. S pomočjo primerjalnih analiz elementov bodo nato določili ocene potreb Skupnosti po Živi živini za pitanje, idogovorili pa se bodo tudi o možnosti izvoza iz Slovenije. Po teh sestankih bo Komisija Evropske sku- pnosti izdelala osnutek bilance in ga predala Svetu Evropske skupnosti. V njem bo upoštevala vse elemente, ki jih bodo omenili na razpravah in ki jih bo mogoče karseda realno količinsko izraziti. Osnutek bilance bodo predlagali v sprejem Svetu Evropske skupnosti, poslali pa mu bodo tudi dokument, v katerem bodo na kratko povzeta stalisca udeležencev o potrebah Skupnosti in o možnostih izvoza teh proizvodov. To bilanco bo potrebno sestaviti tako, da bosta zagotovljena redna preskrba tržišča Skupnosti in povečanje uvoza, skladno s povečanjem potreb Skupnosti, pri tem pa bo treba upoštevati tudi napovedi o prihodnjem povečanju potreb na tem tržišču. V zvezi z govejim mesom se je Slovenija z izjavo zavezala, da bo spoštovala redne roke za dobavo »mlade govedine« Skupnosti, s Čimer bodo preprečili motnje na tem tržišču. Skupnost pa je v izjavi izrazila pripravljenost, da bo na posvetovanjih proučila možnosti za sklenitev Se bolj ugodnih pogodb za uvoz govejega mesa, pri čemer bo upoštevala razvoj tržišča Skupnosti in njene odnose s Slovenijo. Glede na vse to naj bi se letna raven uvoza živine za pitanje, glede na bilanco naraščanja v večletnem obdobju, počasi zviševala, seveda v skladu s povečanimi potrebami Skupnosti. H JEKLO h Določeni izdelki brez taks in carin Mile Cuk Sporazum predvideva, da lahko slovenski proizvajalci tovrstne izdelke izvažajo v države ES (pod enakimi pogoji pa tudi uvažajo) brez količinskih omejitev ter brez plačevanja carin in taks. S tem sporazumom naj bi povečali menjavo med pogodbenima strankama, pri tem naj bi upoštevali raven njunega razvoja in potrebo po bolj uravnovešeni medsebojni trgovinski menjavi. Tako bi imela Slovenija bolj ugodne pogoje za prodajo svojih proizvodov na trgu Skupnosti, kot jih je imela doslej. Za nekatere proizvode si Skupnost pridržuje pravico, da bo zahtevala arbitražo mešanega komiteja, ki naj bi najkasneje v treh mesecih določil posebne pogoje za njihovo prodajo na trgu Evropske skupnosti. Režim uvoza, ki velja za slovenske proizvode, v celoti ne bi smel biti manj ugoden kot tisti, ki je veljal v letu 1992. Države, Članice Evropske skupnosti za premog in jeklo, so Sloveniji predlagale, da naj s sporazumom določeni režim zamenja s pogodbenim režimom, pri Čemer naj bi ji bile za vzor do-loCbb, predvidene v sporazumu med državami, Članicami Evropske skupnosti za premog in jeklo, in nekdanjo SFRJ. PRIREDITVE Torek, 6.aprila 1993 Gledališča Slovenija LJUBLJANA OPERA IN BALET DANES: ob 20. uri (Linhartova dvorana) Molitveni stroj Noordung. Za izven in konto. Vstopnice 600, 750 SIT. JUTRI: ob 20. uri Molitveni stroj Noordung. Za izven in konto. Vstopnice 600, 750 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG DANES: ob 19.30 uri B. Friel: Ples v avgustu. Abonma Torek in izven. Ob 20. uri (Mala Drama) W. Allen: Zaigraj se enkrat, Sam. Predstva je razprodana. JUTRI: ob 13. uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili. Predstava je zaključena za gimnazijo Brežice. Informacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter uro pred predstavo na tel. 061/221-511. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 15.30 uri Tabori: Goldbergove variacije. Za abonma Torek popoldan in izven. Ob 20. uri L. Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: Klinika Tivoli d. o. o. Za izven in konto. JUTRI: ob 21. uri L. Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: Klinika Tivoli d. o. o. Za izven in konto. V PRIHODNJIH DNEH: 8. aprila ob 20. uri L. Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: Klinika Tivoli d. o. o. Za izven in konto. Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852. šentjakobsko gledališče V PRIHODNJIH DNEH: 8. aprila ob 19. 30 uri Z. Petan: Zmagoslav Sloven, diktator de luxe. Za izven. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije na tel. 061/312-860. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI JUTRI: ob 20. uri Miro Gavran: Mož moje žene. Rezervacija in prodaja vstopnic vsak dan v KD SB tel. 061/448-920 in v galeriji Labirint (pasaža Maximarketa). MARIBOR SNG DRAMA V PRIHODNJIH DNEH: 10. aprila ob 19.30 premiera Paradiso -La divina commedia. Igrajo: Brane Šturbej, Matjaž Tribuson, Ksenija MisiC, Livio Badurina, Radko Polič, Milena Muhic, Peter Ternovšek, Rado Pavalec, Sonja Blaž, Anica Sivec, Anica Kumer, Rados bolcina, Irena Mihelič, Ivo Leskovec, Zvonko Funda, Irena Varga, Aljoša Rebolj, Franci Gabrovšek, Ivica Knez, Nataša Sirk, Maja Aduša Vidmar, Alenka Cilenšek, Lidija Simončič, Josipina Babic in drugi. Informacije na tel. 062/221-206. Furlanija-Julijska krajina TRST KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 16. t. m., ob 20.30 premierska predstava - red A - Milan KleC: Vsega je kriva Marjana Deržaj v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča. Krstna uprizoritev. Režija DuSan Mlakar. Igrajo Alojz Svete, Lučka Počkaj, Vladimir Jurc, Maja Blagovic, Gojmir Lešnjak. DVORANA TRIPCOVICH V PRIHODNJIH DNEH - Operna sezona in Baleti 1992/93: danes, 6. t. m., se prične rezervacija in predprodaja vstopnic za vseh deset predstav :A. Bibalo »La signorina Julie». GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA V PRIHODNJIH DNEH: od 17. do 25. aprila gostovanje gledališke skupine Produzioni Mario Chiocchio iz Rima z delom Noela Cowarda »Spirito allegro«. Režija Franco Pero. Nastopajo Ugo Pagliai, Paola Gassman in Benedicta Bocco-li. MILJE GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 8. aprila, ob 21. uri za niz komičnega teatra: »Io sono una cooperativa«. V glavnih vlogah Lucia Vasini in Maurizio Milani. Predprodaja vstopnic pri UTAT - Pasaža Protti 2 (tel. 040/630063). VIDEM AVDITORIJ MENOSSI Ul. S. Pietro - S. Osvaldo V PRIHODNJIH DNEH: 16. in 17. t. m., ob 21. uri - niz Contatto comico: »Arringa e verdurini« - The Beatles Songbook Concerto. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 13. t. m., ob 19.30 drama Friedricha Schillerja - Kabale und Liebe. Glasba Slovenija LJUBLJANA SLOVENSKA FILHARMONIJA DANES: ob 18. uri Sprehod skozi zgodovino jazza, v sodelovanju z Big Bandom RTV Ljubljana. Tokratni veCer bo posvečen bluesu. Dirigent in komentator bo Alojz Krajnčan, gostja večera pa Alenka Godec. CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 8. in 9. aprila ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) Koncert orkestra Slovenske filharmonije. Za abonma oranžni I in II. Vstopnice 500, 400 in 300 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. MARIBOR UNIONSKA DVORANA DANES: ob 12. uri G. Rossini: Stabat mater za GM. Blagajna je odprta vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure ter uro pred predstavo. Info-macije na tel. 062/221-206. NOVA GORIČA KULTURNI DOM NAPOVEDUJEMO: 18. aprila ob 20.30 uri koncert svetovno znanega trobentača Kennyja VVheelerja s spremljajočim quartetom. Informacije na tel. 065/45-093. PORTOROŽ AVDITORIJ JUTRI: ob 20.30 uri slavnostni koncert ob zaključku praznovanja 300-letnice rojstva Giuseppe Tartinija. Pod dirigentskim vodstvom Ha-ralda Nerada bo koncertriral Salzburški komorni orkester. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA DANES: ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopili bodo Solisti beloruske filharmonije - Jurij Likin (oboa), Sergej Gromov (violina), Ilia Zukovski (violončelo), Jurij Gildjuk (klavir). Na programu Mendelssohn, Gazelova, DjeSevov, Rahmanoniv, Falik. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela. V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 16. aprila, ob 21. uri niz koncertov »Zattere alla deriva«. Nastopila bosta Trio Lingua Franca & Val Resia Ensemble. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 29. in v petek, 30. aprila koncert-predstava Giorgia Gaberja. Izven abonmaja. Za abonente popust. V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 26. aprila, ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Uto Ughi. GORICA KATOLIŠKI DOM Drevored XX septembra 85 JUTRI: ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice, v sodelovanju z Glasbenim centrom za glasbeno vzgojo E. Komel. Nastopili bodo Solisti beloruske filharmonije - Jurij Likin (oboa), Sergej Gromov (violina), Ilia Zukovski (violončelo), Jurij Gildjuk (klavir). Na programu Mendelssohn, Gazelova, DjeSevov, Rahmanoniv, Falik. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 8. t. m., ob 19.30 Andfew Lloyd Webber - Jesus Christ Su-perstar. Ponovitev v sredo, 14. t. m., ob 19.30. Alpe-Jadran MESTRE GLEDALIŠČE TONIOLO DANES: koncert Fabia Concata, ki pa bo nastopil tudi v diskoteki Hippodrome v Tržiču, 22. aprila. TREVISO PALAVERDE NAPOVEDUJEMO: 20. aprila bo v Trevisu ot-voril turnejo Vasco Rossi, 12. junija pa bo nastopil na Stadionu v Vidmu. Razne prireditve Slovenija LJUBLJANA FILOZOFSKA FAKULTETA DANES: ob 19. uri (predavalnica 34) v okviru humanističnega simpozija predavanje dr. R. Močnika: Kajenje in razredni boj. Vabljeni. CELJE KULTURNI DOM DPD SVOBODA V PRIHODNJIH DNEH: vsako sredo do sredine aprila bo potekala Likovna sola za začetnike. 50-urni program vodi kustosinja Muzeja grafičnih umetnosti Anica Ferjančič. Prijave v sprejema Aliča JavSnik v Zdravstvenem domu Celje, tel. 063/27-721. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA Do ponedeljka, 19. aprila bodo v gledališču Miela predvajali filme angleških mojstrov Michaela Powela in Emerica Pressburgerja. V PRIHODNJIH DNEH: 19. aprila ob 18.00, 20.00, in 22.00: »The Tales of Hoffmann», i. M. Shearer, L. Massine, L. Tcherina, F. Ashton. Zadnjo predstavo bosta komentirala Martin Scor-sese in Bruce Eder. ČEDAD DVORANA SOCIETA’ OPERAIA Ul. Foro Giulio Cesare 15 JUTRI: ob 18.30 predavanje, ki ga organizira Kulturno društvo Ivan Trinko na temo »Nov volilni zakon in Slovenci«. Sodelovali bodo MiloS Budin, Rudi PavSiC, Ivo Jevnikar, Stojan Spetič. Razpravo bo vodil Marino Vertovec, predsednik KD Ivan Trinko. Za naj mlajše Slovenija ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA DANES: ob 17. uri Ura pravljic z Martino Gostinčar. Furlanija- Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE CRISTALLO DANES: ob 16.30 bo na sporedu pravljica Giannija Rodarija »Favole in tasca«. Rezija Luisa Crismani. Nastopajo Giorgio Amodeo in Paolo Bonesi. Ponovitve: jutri ob 20.30 in v Četrtek ob 16.30. Predstava je namenjena vsem abonentom gledališča Cristallo, za druge pa je predviden popust. Razstave______ Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM Do 11. aprila (Mala galerija CD) bienale otroške ilustracije Bratislava- BIB. Do 11. aprila (Galerija CD) je na ogled razstava Desetletje slikarstva - Avstrija 1980 - 1990 - Zbirka Scho-mer. Do 25. aprila (Sprejemna dvorana) je na ogled razstava otroških ilustratorjev iz vsega sveta Podobe domišljije-Sarmede 92’. NARODNA GALERIJA Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740. GALERIJA GRAD TIVOLI Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Raz-stavljalci: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora StanCiC, Marija Starič -Jensko in Petra Varl- Simončič. DANES: ob 18. uri predstavitev devetih likovnih umetnikov, ki razstavljajo pod naslovom Mlada slovenska grafika. Razgovor bo vodil Marjan Tršar. Informacije na tel. 061/225-632. GALERIJA INSULA Na ogled je razstava Jožefa Muhoviča. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure". GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Tomana Veljka, ciklus slik z naslovom Praznovanje pomladi. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI Na ogled je slikarska razstava Toiva Rjannela. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Do 10. aprila si lahko ogledate razstavo slik Janeza Ambrožiča. ATELIER ZOIS Do 15. aprila bo na ogled razstava Ko se fotografija) predstavi. Razstavlja fotograf Dragan Arrigler. Tel. 061/153-244. GALERIJA KRKA Do 28. aprila bo na ogled razstava slik Maje Berden. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je razstava fotografij Janija Novaka. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. PREDSTAVNIŠTVO MURE Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije. VODNIKOVA DOMAČIJA Na ogled je razstava fotografij mojstra Rafaela Podobnika. V PRIHODNJIH DNEH: 8. aprila ob 19. uri bo otvoritev razstave akademskega slikarja Janeza Šibile. Razstava bo odprta do 27. aprila vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 14.00 ure in od 16.00 do 19.00 ure, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 13.00 ure. GALERIJA KAPELICA Do 9. aprila je na ogled fotografska razstava z naslovom Biti ženska avtorice Jasmina Vidmar. Odprto vsak dan od 11. do 17. ure, razen sobote in nedelje. KUD FRANCE PREŠEREN Se jutri bo na ogled prodajna razstava izdelkov Sole pletenja v begunskem zbirnem centru Trnovo v Ljubljani. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do 13. aprila je na ogled fotografska razstava Mateja Okorna: Akt in Primoža Predaliča: Igra pred zrcalom -portreti slovenskih igralcev . Na ogled je razstava sibirskega slikarja Nikolaja Ri-bakova. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ Na ogled je razstava risb, slik, grafik in del s področja oblikovanja in kiparstva Študentov 4. letnika za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Razstava je na ogled med 9. in 13. uro. Informacije na tel. 061/213-024. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992. CELJE LIKOVNI SALON Na ogled je razstava Komedija na plakatu. LIKOVNI SALON Do 10. aprila si lahko ogledate pregledno razstavo Tihožitja, Gojmirja Antona Kosa. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava akvarelov in monotipij Jureta Godca. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Do 9. aprila bo na ogled razstava likovnih del Mihe Maleša na temo Zenska, mati. Odprto vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KRANJ CLUB GALOISES BLONDES Na ogled je razstava grafitov Strip core. GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI Na ogled je razstava akademske slikarke Melite Vovk. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je razstava slik akademske slikarke Brigite Požegar- Mulej. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je razstava slik Klavdija Tutte. Informacije na tel. 066/73-753. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavzlja. GALERIJA SV. DONA-TA Na ogled je razstava del Janeza Boljke. KOPER GALERIJI LOŽA Na ogled je razstava slik Toma Podgornika. PADNA GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Danes, ob 12. uri predstavitev inventarja »Giuseppe Tartini«. Delo bo predstavil mag. Igor Cvetko. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA Na ogled ja razstava slik Antona Plemlja. PREDDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955. DOBROVO V BRDIH Na ogled je razstava del Ivane Kobilica in Ferda Vesela. Odprto v sredo, Četrtek in petek od 12. do 18. ure ter ob sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenjska kruSarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure. KANAL SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca. TOLMIN KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. SEŽANA MALA GALERIJA Do 30. aprila je na ogled razstava akvarelov Slavke Kranjec. KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. IDRIJA GALERIJA IDRIJA Na ogled je razstava slik Božidarja Jakca. ŠKOFJA LOKA CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Na ogled je razstava fotografij Boštjana Gunčarja. Razstavo si lahko ogledate vsak dan med 9.30 in 12.30 uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah od 9. do 12. ure. GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Na ogled je razstava del beneških umetnikov. Razstavljajo: Gianni Balus, Gio-vanni Carlig, Brunetta di Le-nardo, Loretta Dorbolo, Gia-cinto Iussa, Tresa Lendaro, Paolo Manzini, Sandra Man-zini, Gianni Osgbach, Alessio Petricig, Alvardo Petricig, Paolo Pteicig, Claudia Raza, Luisa Tomasetig, Rosina Zuf-ferli. Informacije na tel. 064/622-261. OKROGU STOLP Na ogled je razstava Uran v mineralogiji, v rudah in v Zirovskem vrhu. KROPA KOVAŠKI MUZEJ Na ogled je prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem Zebljarstvu v Li-pniski dolini. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Na ogled je razstava tržaškega slikarja Franka Vec-chieta. BLED GALERIJA GRADU GRIMSCE Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona. RADOVUICA FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA) Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica. GASILSKI DOM NA GORJUSAH Na ogled je razstava slikarjev amaterjev občine Radovljica. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Na ogled je pregledna razstava slik reliefov Blanke Stepančič. SEVNICA GRAD Do 7. maja je na ogled razstava Almire Sadar in Marije Jenko z naslovom Odrazi lastnih podob v grafikah, tek-' stilu in oblačilih. MURSKA SOBOTA GALERIJA Na ogled je 3. medregio-nalna likovna razstava, na kateri sodelujejo umetniki celjske, dolenjske, gorenjske in zasavske regije ter umetniki iz Prekmurja. Razstava bo odprta do 11. aprila. PINCE SASKI DOM Na ogled je razstava ročnih del. Prireditev sodi v sklop prireditev ob mesecu madžarske kulture. FJK TRST TK GALERIJA Ul. Sv. Frančiška 20 Se jutri je na ogled razstava Mihe MaleSa ob 90-letnici umetnikovega rojstva. KULTURNI DOM Do 13. aprila je na ogled razstava »Skavti in gozdov- niki na Slovenskem«, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve iz Maribora. Pokrovitelja razstave sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kultumo-gospodarska zveza. Urnik ogleda: vsako soboto od 10. do 12. ure, ob gledaliških predstavah - pol ure pred predstavo, po dogovoru z organizatorji - RV tel. 632663, SZSO tel. 215086. GALERIJA CARTE-SIUS Ul. Marconi 16 Do 22. t.m. je na ogled raz-stavaLivia Rosignana. Urnik: ob delavnikih - razen ponedeljka - od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13. (za Veliko noc zaprto). MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme zidovske liturgije: Umik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. ART LIGHT HALL Trg S. Giovanni 3 (I. nad-str.) Do 23. t. m. bo na ogled razstava skulptur Piera Mar-cuccija. Urnik: vsak dan od 18.00 do 20.00 razen ponedeljka in praznikov. GALERIJA BASSANE-SE Trg Giotti 8 Do 22. t. m. je na ogled razstava slikarja Sergia Sca-barja. Urnik: vsak delovnik od 17.00 do 20.00. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške le-toviSCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepsih neoklasicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Oli-viera Toscanija. Umik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. SEDEŽ LETOVISCAR-SKE USTANOVE Ul. S. Nicold, 20 Na ogled je razstava Marina Cassettija. ART GALLERV Ul. S.Servolo 6 Na ogled je razstava grafične skupine Bottega del Tintoretto: Cristina Albillos, Giulia Pitacco, Roberto Mazzetto, Cristina Venditti. TRŽAŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK Ul. Zovenzoni 4 Na ogled je fotografska razstava Tullia Stravisija z naslovom »Nature morte (o quasi). Umik: ob delavnikih od 18.00-20.00, ob praznikih od 11.00-13.00, ob ponedeljkih zaprto. Razstava bo na ogled do 6. aprila. RICMANJE Baragov dom Na ogled je razstava »Ric-,manjski pomniki«, ki spada v sklop praznovanj vaškega pa-trona, sv. Jožefa. Razstavo so pripravili župnija v Ric-manjih in Goriški grad-Grad Kromberk pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij. Razstava bo na ogled do Velike noči ob delavnikih. 9-12,15-17. ' TRŽIČ RESTAVRACIJA L’ORCHESTRA Do 9. aprila je na ogled razstava grafik Zvesta Apol-lonia. Umik: od ponedeljka do Četrtka 12.30-15.30, 18-23, ob petkih in sobotah 18.30-22.30. Ob nedeljah zaprto. RONKE ART GALLERV (Kavarna Trieste) Odprta je fotografska razstava Martina Rauchenwal-da, Maurizia Frullanija m Rajka Bizjaka. Na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 22. ure. Koroška CELOVEC EVROPSKA HIŠA Reitschulgasse 4 Na ogled je razstava G. bn-berberger, F. J. Graf (Zrcalne slike). HIŠA UMETNIKOV Velika galerija Na ogled je razstava Johan-nesa Domeniga - Objekti. Avstrijska galerija Na ogled je razstava sliK Bogdana BorCiCa. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava del Helmuta Blažeja (mešane tehnike). RADIO TV Torek, 6. aprila 1993 SLOVENSKI PROGRAMI th SLOVENIJA 1 Tedenski izbor Ovčar Hobo, ponovitev 12., zadnjega dela am. naniz. Alter, ponovitev Slovenski magazin, ponovitev Svet odkritij, ponovitev 1/11 dela am. pzn. serije Prebujanje planeta: Evolucija zavesti, znanstvena oddaja, VPS 1200 Znanost, 14. del Poročila Dosje, ponovitev Filmsko popoldne Najstrašnejši umor, 5/6 del angl. nanizanke, VPS 1525 Hollywood se jih spominja, 13/14 del ameriške dokumentarne serije, VPS 1600 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Tudi to je Amerika, 1. oddaja Oscar Junior: Prišlek, tuja nanizanka Regionalni studio Koper 16 Crk, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče Glasba, show in cirkus: Kraljevi variete, 3. del, VPS 2040 Lepotna plesalka, nemška dokumentarna oddaja, VPS 2135 TV dnevnik 3, vreme, VPS 22.15; šport Poslovna borza Omizje Video strani Ir SLOVENIJA 2 Tedenski izbor Univerzitetni razgledi Sedma steza Ana Sapkalinska: Herakleja vdrugo, drama makedonske tv Magija + moda Poročila Sobotna noC: Videonoč, ponovitev Srečanje z Jankom Glazerjem, ponovitev Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo - Pravočasna dia- gnoza-upanje za ozdravitev TV dnevnik 2, vreme, šport Z. Mahler: Mozart, 1/3 del koprodukcijske nadaljevanke Osmi dan Novosti založb Svet poroča Sova Jezus iz Nazareta, 1/4 del italijansko/angleške nadaljevanke Video strani A KANALA ® RAM Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: Mattino di pri-mavera (kom., It.’57), vmes (11.00) dnevnik Vremenska napoved Variete: Buona fortuna Dnevnik, nato nan. La signora in giallo Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Oddaja za avtomobiliste TG Uno Auto DSE: 11 far da se Otroški variete Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo 11 vento del Concilio Vreme in dnevnik Nogomet: Juventus-Pa-ris Saint Germain Dnevnik 1 Nogomet: Atletico Ma-drid-Parma Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu ^ RAI 2 Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Židovska kultura Film: Dominique (’66) Kratke vesti Segreti p er voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, nato Tribuna za referendum, Diogenes Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Aktualno: Pogum življenja, nato šport Nan.: L’ispettore Tibbs Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi TV film: L’ispettore anticrimine (5. del) Mixer in Pegaz NoCni dnevnik Filmske novosti Jazz: Mingus Dinasty 09.30 09.40 10.10 10.40 10.50 11.00 18.45 20.00 20.15 20.30 21.20 23.00 23.15 23.55 00.05 RIS, risanke in spoti Podoba - Back to the 80’, ponovitev Jazzbina, ponovitev 9. oddaje o jazzu Teden na borzi, ponovitev Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 131. dela Kulinarični kotiček, ponovitev 9. oddaje Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 132. del ameriške nadaljevanke Ciklus slovenskega filma: Milena Zupančič - Krc Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche Welle Astrološka napoved MCM 01.00 Video strani Si koper 18.00 Studio 2 magazin ^ RAI 3 Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Kratke vesti iz Milana Pogled na glasbo Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dok. in Odprti prostor Samo za šport Športna rubrika Derby Dok.: Geo, nato nan. Šport in dnevnik Deželne vesti Blob in Una Cartolina Chi Pha visto? Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Ita-lia, nato variete: Q come cultura (vodi Gian-ni Ippoliti) Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 22.35 Jezus iz Nazareta Delo režiserja Franca Zeffirellija prežema spoštovanje do biblijske snovi Ob spremljanju veličas-tne nadaljevanke v štirih delih, ki je nastala v italijansko-angleški koprodukciji, boste letošnje velikonočne praznike doživljali globlje. Filmska pripoved, posneta v Fertassi, berberskem naselju pod gorami Srednjega Atlasa (severna Afrika), sledi vsem postajam Jezuso-VeSa zemeljskega življenja: od Marijinega oznanjenja in Jezusovega rojstva v prvem delu, Jezusovega krsta in nruceniske smrti Janeza Krstnika v drugem delu, Jezusovih Čudežev in njegovega Prihoda v Jeruzalem v tretjem do velikonočnih dogodkov v Četrtem delu. Italijanski režiser Franco Zeffirelli se je te velike te-me lotil z vso potrebno po- Igralec Robert Powell je presenetljivo podoben tradicionalni podobi Jezusa, zato je Zeffirelli vlogo Kristusa zaupal prav njemu. Osupljive so zlasti njegove oči, ki imajo barvo nebesne sinjine in neskončnosti. zornostjo in pieteto in po dolgotrajnem študiju evangelijev in drugih knjig o Jezusu ustvaril prepričljiv in pretresljiv dokument, s ka- terim je poskušal oživiti podobo Jezusa, kakršna je naslikana na straneh evangelija. Pri ustvarjanju tega imenitnega in zahtevnega dela mu je pomagal izvrsten scenarist, angleški pisatelj, jezikoslovec, kritik in skladatelj Anthony Burgess. Draž filma je tudi odlična igralska zasedba. Vlogo Kristusa je Zeffirelli zaupal 33-letnemu angleškemu igralcu Robertu Powellu, ki se je odlično vživel v Kristusovo človečnost. Marijo, Jezusovo mater, pa je upodobila angleška igralka Oli-via Hussey, ki nam bo s svojo prepričljivostjo pričarala nekaj ganljivih prizorov. K ogledu nadaljevanke vas vabimo v Sovinem terminu od 6. do 9. t.m.. g? RETE 4 81 Koper DtO Hrvaška 1 Nanizanke nciiiil Nad.: General Hospi- tal, Marilena, Ines, Amanda, 11.50 Cele- H ste, vmes (9.30) vesti 11 pranzo e servito , ■ i TG 4 vesti Buon pomeriggio sfing Nad.: Sentieri, 15.05 Grecia, 15.45 Anche i ricchi piangono || Lui lei 1’altro, vesti ?|||| Aktualno: C’ eravamo B tanto amati Kviz: 11 nuovo gioco delle coppie TG 4 - vesti Nad.: La signora in ro- sa, 20.30 Renzo in Lu-cia Film: Sindrome cinese (dram., ZDA '79), vmes (23.30) vesti CANALE 5 Na prvi strani Nan.: Un dottore p er tutti, nato Maurizio Costanzo Show Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, Ti amo par-liamone, 15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete, vesti Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Film: Revenge (dram., ZDA ’90, i. K. Costner) Varieteja: Arriva la ci-cogna, 23.40 Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papa Variete: Non b la RAI Variete: Unomania Nan.: 21 Jumpstreet Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere Unometeo in šport Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke Film: Bonnie e Clyde alPitaliana (kom., It. ’82, r. Steno, i. P. Vil-laggio, O. Muti) Šport: Torkov priziv (vodi M. De Luca) Odprti studio # TELE 4 ■ Lastne oddaje ^ Na prvi strani ^ Dogodki in odmevi Mannix, ameriška tv nanizanka Pernata kaCa, ameriški film Ponedeljkov športni pregled Novice Čarobna svetilka Tečaj italijanskega jezika Pustite jih živet, dok. serija Vohuna, am. naniz. Studio 2 magazin Primorska kronika TV dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka Nočni sodnik, ameriška nanizanka Dediščina, ameriški barvni film TV dnevnik Severovzhod, tv magazin Vohuna, ameriška tv nanizanka mMP Avstrija 1 Čas v sliki Hooperman, pon. Aprilska ljubezen, pon. filma Sut, nemški film Otroški program Sanjski kamen, 1/13 del risane serije Samozavesten otrok, 2. del Cas v sliki Prijatelji: Tašča Dežela gora: Gora brez vrnitve, 2. del O živalih in ljudeh Pustolovca z Rio Verda - jez, francoski pust. film Navidezni sij bogastva, francoska komedija Manekenka in vohljač: Ura resnice Poročila Tisoč mojstrovin ESMP Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Nibelunški prstan, Siegfried, 1. dejanje opere Mama Lucija, 2., zadnji del mini serije Priča iz ledenika, o mumiji, ki so jo našli v ledeniku Orientacija Hooperman: Pozor, nevaren pes! Tista stvar je, kviz Regionalna poročila O živalih in ljudeh Reportaže iz tujine: Rusija Velika goljufija, 1/4 del angleške nadaljevanke Poročila Poročila Zgodbe iz Monticella, 99. del Poročila TV šola Mali svet Poročila Ko se svet vrti, 99. del ameriške nadaljev. Monofon Poročila Kennedyjevi iz Massachusettsa, ponovitev 1/6 dela am. nadaljevanke The Big Blue Poročila Učimo se o Hrvaški Malavizija Hrvaška država in ljudje Poročila Hrvaško kulturno bogastvo Santa Barbara, 370. del Dnevnik 1 Churchill: Nikoli ne obupaj, 4., zadnji del dokumentarne serije V velikem planu Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 Loto Dnevnik 1 Crno-belo v barvah: Dragi John, 21/22 del ameriške hum. nan. Kennedyjevi iz Massachusettsa, 2/6 del ameriške nadaljevanke Peta hitrost Stara hrvaška duhovna lirika Proti toku Horoskop Videostrani (mtv) Madžarska Alternativna medicina Čez dan Popoldanski saldo Čudoviti svet: Yellow-stone, 1. del Igra Northvvood, kanadska serija Svaki, dok. reportaža Svet denarja Čez dan Večerna pravljica Kolo sreče, kviz Katoliška kronika Dnevnik Klinika, 6. del nemške serije Aktualno Car športa Dnevnik !■ I 8 ■ ■ Il ■ jjl m ■ ■ im ■ ■ X:y:;: S :y::U: H U.: H TV SLOVENIJA 2 20.05 MOZART, koprodukcijska nadaljevanka Scenarij razkošne nadaljevanke je delo Zdeneka Mahleija. Serija, posneta v Salzburgu, na Dunaju in v Pragi, prikazuje najbolj značilne utrinke iz Mozartovega življenja, od otroštva do smrti. Dečka Mozarta je upodobil šestletni Jakub Trosek, odraslega pa obetaven avstrijski igralec Alexander Lutz. RETE 4 1 55 LE NOTTI Dl CABIRIA, italijanski film Rimska prostitutka Cabiria je s svojim delom pridobila veliko materialno blagostanje, še vedno pa ohranja naivnost in dobroto, zaradi katerih ji vsakdanje življenjske težave in ponižanja ne morejo do živega. Polna optimizma verjame v pravo ljubezen, vendar je njen vsakdan neusmiljen in poln goljufij. S tem celovečercem, posnetim teta 1956, je režiser Federico Fellini pozornost posvetil osebi, ki jo načelni ljudje navadno obsojajo. Film je doživel velik uspeh zlasti v ZDA, kjer so po njem posneli mušicaI Sweet Charity. Cabirio igra režiserjeva žena Giulietta Mašina. RA SLOVENIJA 1 20.00 SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI Podnaslov tokratne oddaje, ki bo izjemoma trajala eno uro, je »Počasi se vleče čas skozi staro vas«. Radijci so obiskali Logje - vas, ki je v preteklem letu stela čez osemdeset prebivalcev in blizu sedemdeset hiš, stavb, ki se po primorsko držijo druga druge, kot da bi se na skrajnem zahodnem robu Slovenije postavile v bran pozabi, samoti, zapuščenosti. Med kratkim srečanjem z ljudmi in krajem je zbranih več podob, ki so oživele v zvoku: kot pripovedi in zgodbe v mehkem narečju, ki bi ga človek poslušal ves dan, in kot napevi iz vsakdanjega in prazničnega življenja včerajšnjih in današnjih Ložanov. PREMIERE 17.00 NEVARNO VRENJE, ameriški akcijski film Štiri osebe, maskirane v ameriške predsednike, ropajo banke v Los Angelesu in takoj zatem izginejo. Veteran FBI Angelo Pappas ima svojo teorijo, po kateri skupino sestavljajo deskarji. Njegov mlajši sodelavec Johnny Utah se vrine med stalne obiskovalce kalifornijskih plaž in odkrije, da je Pappasova hipoteza točna. Režiserka Kathryn Bigelow je film Nevarno vrenje (Point Break) posnela leta 1991. Sicer običajno zgodbo je obogatila z zanimivo fotografijo in bliskovito hitrim tempom. Igrajo Keanu Reeves, Patrick Swayze, Gary Busey, Lori Petty in drugi. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17,00 Studio ob 17.00-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za...; 21.05 Premiere; 21.45 Intermez-zo; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program, Slovenija 2 6.30.7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kuharski recept; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Šport; 19.30 Štos; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Sodobna umetnost; 10.25 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Izšlo je...; 18.00 Koncerti na tujem; 19,35 Arije; 20.00 Literarni večer; 20.45 Iz koncertov; 22.05 Pretok idej; 22,25 Glasba 20 st.; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtni- \^e; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15,15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16,00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz kuturnega sveta; 18.45 Laser jazz; 19.00 Dnevnik - 19,30 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6,20 Na današnji dan; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8,05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Turistična oddaja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Angelo Bai-guera; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Bou-tigue Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir dTtaly; 18.45 Klasika; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zvočna ropotarnica; 8.50 Slov, lahka glasba; 9.30 Glasbene novosti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Rosa na steklu (M. Sosič); 11.45 New Age; 12.00 Nepoznani planet Zemlja; 12.20 Made in ltaly; 12,40 MePZ Gorenje iz Velenja; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val (Tapu kviz); 17,00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester RTV Slovenija; 18.00 Nad.: Rosa L. - kronika o neki revolucionarki (J. Babič); 18.30 Rock balade; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 17.45 Paf boom; 18.30 Cest la vie; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Partnerski magazin. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 8.00 Awake on the Wild Side; 10.00 Video, vodi Paul King; 13.00 Video, vodi Simone En-gelen; 16,00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Cola Cola Report, vodi Kristiane Backer; 17.15 MTV v kinu. vodi Pip Dann; 17.30 Poročila; 22.00 Greatest Hits; 23.15 MTV v kinu, vodi Ray Cokes; 0.00 Hit List UK; 3.00 Nočni video SKY ONE 7.00 The DJ Kat Show; 10.10 Risanke pred šolo; 11.00 Strike It Rich; 12,00 Drzni in lepi; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14.30 Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 18.00 Star Trek: The Next Generati-on; 20.30 Družinske vezi; 23.30 Star Trek: The Next Generati-on; 0.30 Studs MOVIE CHANNEL 7.00 A Challenge tor Robin Hood; 11.00 The PinK Panther; 13.00 Oklahoma Crude; 15.00 Come Blow Your Horn, premiera; 23.00 Nočna mora v 13. nadstropju; 0.30 The Russia House PRO 7 5.20 Serije; 6,35 Risanke; 9.50 Nevihta v soncu, pon. am. vesterena: 11.20 Ulice San Francisca, pon.; 13.45 Strašni Bud, pon. it. filma; 18.35 Show Billa Cosbyja, 126 del; 20.15 Hudičeva kariera, am. komedija; 23.05 Uničujoča sila, angleška grozljivka; 1.50 Bom- V__________________________ bnik B-52, pon. ameriškega filma PREMIERE 8.00 Košček neba, am. film; 15.15 Družinska čast, ameriška komedija; 17.00 Nevarno vrenje, am. akcijski film; 20.15 Lui-gis Ladies, avstralska komedija; 21.50 Omen IV: Prebujenje, ameriška grozljivka; 0.25 Prerokovanje, kitajski film; 3.40 Nameless - Total Terminator, ameriški film EUROSPORT 8.30 Aerobika; 9.00 Evropski pokal v skokih v vodo, pon.; 12.00 lndycar, pregled; 18.00 Evrogoli; 19.00 Eurofun; 19.30 Športne novice; 20.00 Tenis; 22.00 Boks 3SAT 18.30 Preživeti v Sarajevu; 20.00 Sibirija, drama SAT 1 8,35 Pod kalifornijski soncem, ponovitev; 10.10 Ešnapurski tiger, nemški film; 13.40 Sence strasti, 65. del; 14.30 Sosedi, 200 del; 14.55 Pod kalifornijskim soncem, 44. del SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11.00 Bom to Ride; 15.00 Malcolm Ta kes a Shot; 16.00 The Per-fect Date; 21.00 Dillinger, premiera; 0.45 Freeway Maniac RTL 12.30 Springfieldova zgodba, 1681. del; 13.20 Kalifornijski klan, 1004. del; 15,00 Umor je napisala; 20.15 Highlander: Rus, 6. del 20 Torek, 6. aprila 1993 ŠPORT X NOVICE Mladinski nogomet Deželno mladinsko prvenstvo IZIDI: Juventina - Ronchi 2:7, Lucinico - Itala 1:4, Costalunga - San Giovanni 0:1, Monfalcone - Trivi-gnano 0:0, San canzian - Fortitudo 6:1, Primoije -San Luigi 0:2, Union 91 - Pro Gorizia 0:1, Cormo-nese - San Sergio 0:2. VRSTNI RED: San Sergio 42, Ronchi 41, Pro Gorizia 38, San Luigi 36, San Giovanni in Costalunga 35, Cormonese 31, Itala 28, Trivignano 26, Monfalcone 23, Union 91 18, Lucinico in Juventina 17, Primorje 16, San Canzian 15, Fortitudo 10. PRIHODNJE KOLO: S. Sergio - Union, Pro Gorizia - Primorje, San Luigi - San canzian, Fortitudo -Monfalcone, Trivignano - Costalunga, San Giovanni - Lucinico, Itala - Juventina, Ronchi - Cormonese. Pokrajinsko mladinsko prvenstvo IZIDI: Zaule - Chiarbola 2:4, Olimpia - Campanelle 3:0, Domio - Zarja Adriaimpex 1:3, Muggesana -Opicina 1:1, Portuale - Ponziana 1:2, Edile Adriatica-Don Bosco 3:2. VRSTNI RED: Olimpia 37, Edile Adriatica 32, Ponziana 29, Portuale 26, Zarja Adriaimpex 25, Opicina 23, Domio in Chiarbola 22, Muggesana 18, Don Bosco 13, SanfAndrea 11, Zaule 10, Campanelle 4. PRIHODNJE KOLO: S. Andrea - Edile, Don Bosco -Portuale, Ponziana - Muggesana, Opicina - Domio, Zarja Adriaimpex - Olimpia, Campanelle - Zaule. Naraščajniki IZIDI: Olimpia - Zaule 10:1, San Giovanni - Chiarbola 7:0, Esperia - Montebello 2:1, CCS - San Sergio 0:3, Campanelle - Don Bosco 2:1, Portuale -SanfAndrea 1:0, Fortitudo - Ponziana 1:2, Primorje prosto. VRSTNI RED: SanfAndrea 38, Portuale 36, Olimpia 34, San Sergio 33, San Giovanni 32, Ponziana 31, Fortitudo 30, Primorje 22, Chiarbola 20, Campanelle 19, Esperia 17, CCS 16, Don Bosco 12, Zaule 10, Montebello 7. PRIHODNJE KOLO: Primorje - Fortitudo, Ponziana - Portuale, SanfAndrea - Campanelle, Don Bosco -CCS, San Sergio - Esperia, Montebello - San Giovanni, Chiarbola - Olimpia, Zaule proste. Najmlajši IZIDI: Triestina - Primorje A 1:2, Domio - Alt. Muggesana 0:5, CCS - San Canzina odložena, Montebello - Fani Olimpia 4:0, Fortitudo - Chiarbola 7:0, Primorje B - Portuale 0:1. VRSTNI RED: Primoije A in Fortitudo 40, Montebello 36, Portuale in Triestina 32, Alt. Muggesana 28, Primorje B 23, Fani Olimpia 17, San Canzian 15, Costalunga 12, CCS 10, Domio 8, Chiarbola 7, Esperia 6. PRIHODNJE KOLO: Primorje B - Fortitudo, Chiarbola - Montebello, Esperia - CCS, Costalunga - Domio, Alt. Muggesana - Triestina, Portuale - Primorje A. Začetniki Skupina A IZIDI: Esperia - Zarja Adriaimpex A 1:1, Triestina A - Roianese 8:1, Chiarbola - Ponziana 0:3, Alt. Muggesana - Portuale 0:2, Mont. Campanelle - Don Bosco 1:0, San Giovanni A - Fortitudo 12:0. VRSTNI RED: Triestina A 35, San Giovanni A 33, Ponziana 28, Portuale 23, Zarja Adriaimpex A 19, Roianaese in Alt. Muggesana 17, Chiarbola 13, Don Bosco 10, Mont. Campanelle 8, Fortitudo 6, Esperia 5. Skupina B IZIDI: Fulgor - Fani Olimpia 0:3, CCS - Domio 4:1, Zarja Adriaimpex B - Opicina 2:2, SanfAndrea -San Luigi 0:7, Costalunga - Triestina B S:5, san Giovanni B prost. VRSTNI RED: Fani Olimpia 34, San Luigi 25, Fulgor in Zarja Adriaimpex B 21, Triestina B 20, CCS 17, Opicina 14, SanfAndrea 7, San Giovanni B in Costalunga 6, Domio 1. PRIHODNJE KOLO: San Giovanni B - Costalunga, Triestina B - SanfAndrea, San Luigi - Zarja Adriaimpex B, Opicina - CCS, Domio - Fulgor, Fani Olimpia prosta. Cicibani IZIDI: Primorje - San Luigi 1:0, San Giovanni A -Campanelle 0:1, Triestina A - Fortitudo A 6:1, Fani Olimpia - Esperia 4:1. VRSTNI RED: Primorje 10, Triestina A 8, San Luigi in Campanelle 7, Fani Olimpia 6, Fortitudo A 5, Esperia 2, Bor Farco in San Giovanni A 0. PRIHODNJE KOLO: Esperia - San Giovanni A, Campanelle - Fani Olimpia, Bor Farco - Triestina A, Fortitudo A - San Luigi, Primoije prosto. Mladinska košarka Državni kadeti IZIDI 22. KOLA: Stefanel - Don Bosco 91:76; Ser-volana Latte Carso - Arte Go 90:87; Ricreatori -Kontovel 61:82; Italmonfalcone - Inter 1904 105:59; Bor Radenska - Menta Piu Go 96:135; Udi-nese - Goccia di Camia Ud 62:99. VRSTNI RED: Goccia di Camia Ud 42, Stefanel 40, Italmonfalcone 34, Don Bosco in Menta Piti Go 28, Udinese B.* 20, Bor Radenska. Kontovel*, Arte Go in Servolana Latte Carso 16, Ricreatori 6, Inter 1904 0. *Kontovel in Udinese B. imata tekmo manj, ki jo bosta nadoknadila jutri v telovadnici Portuale ob 19.30. Naraščajniki IZIDI 22. KOLA: St. Azzurra - Ferroviario B 51:77; Santos - Lega Nazionale 2:0 bb; Inter 1904 - Don Bosco 96:48; Ferroviario A - Stefanel 94:97; Sokol -Bor Radenska 58:121; Servolana - Ricreatori jutri. VRSTNI RED: Stefanel 44, Ferroviario A 40, Don Bosco B 38, Bor Radenska 34, Ferroviario B 26, Santos 24, Inter 1904 22, Servolana 20, Sokol 18, Ricreatori in Libertas 12, St. Azzurra 8, Don Bosco A 6, Lega Nazionale 2. PRIHODNJE KOLO: Bor Radenska - Libertas (ned. 18.4. ob 9.00); Santos - Sokol (sob. 17.4. ob 16.00). NOGOMET / V PRVENSTVU NAJMLAJŠIH NA TRŽAŠKEM Združena ekipa Primorja s taktično igro do zmage Pri začetnikih obe Zarjini ekipi in Sovodenjci osvojili vsak po točko NAJMLAJSI Triestina - Primorje A: 1:2 (1:1) PRIMORJE A: Damjan Gregori, Bukavec, Sancin, Blažina (Karič), Miliani, Lorenzi, Jan Gregori, Šušteršič, Pertot (Manzin), Semec, Gurman, 12. Ber-gagna, 13. Tence. Strelca za Primorje A: Gurman in Semec. Ge bi zmago določali po točkah bi Triestina prav gotovo slavila, toda rezultat je bil preveč vazen za Primorje, ki tako še vedno vodi na skupni lestvici in je vse bliže za osvojitvi pokrajinskega naslova! To je bila za našo združeno ekipo morda najbolj važna prvenstvena tekma, saj bi si v primem poraza spet zapravili prvo mesto, kar se jim je že zgodilo v prvi tekmi proti Triestini, ki je sicer fizično slabša ekipa, toda tehnično jim naši res niso bili kos. Primorje je stopilo na igrišče trdno prepričano v zmago, bili so dobro razpoloženi in prvih deset minut so popolnoma prevladovali, tako da Triestina ni prekoračila sredine igrišča. To pa je bilo tudi vse, kar so v prvem polčasu pokazali, Ce izvzamemo lep gol Gurmana takoj na začetku in stoodstotno priložnost Pertota, ki se je znašel sam pred vratarjem, a njegov strel je šel mimo vrat. Nato je pobudo prevzela Triestina in z lepimi kombinacijami nevarno ogrožala gol Damjana Gregorija, kar je privedlo tudi do izenačenja. Po odmoru so »rdece-rumeni« prevzeli pobudo, toda zaigrali so nervozno brez jasnih idej in lepih akcij, domačini pa so bili še naprej izredno nevarni. Toda volja do zmage je bila za Primorje prevelika in proti koncu srečanja je Semec le uspel s strelom v kazenskem prostoru premagati tržaškega vratarja in s tem prinesti važno zmago. Veselje gostov je bilo veliko, najbolj pa je bil zmage vesel prav trener Pertot, ki je o tekmi dejal: »Važno je le, da smo zmagali! Točki sta bili tokrat preveč važni in o prikazani igri ne bom govoril, čeprav se mi zdi, da so bili po odmoru naši nekoliko bolj odločni. Zahvaliti se moram predvsem Sonji Milic, ki je dopustila, da sta stopila na igrišče Gurman in Sancin, ki bi morala danes zaigrati finalni del namiznoteniškega turnirja. In pohvaliti moram prav ta dva igralca, še poebej pa Gurmana, saj je bil njegov zadetek odločilen!« ZAČETNIKI Esperia - Zarja Adriaimpex A 1:1 (0:0) ZARJA ADRIAIMPEK: Jaš Gregori, Giraldi, Uma-ri (Zucca), Carli, Berce, Najmlajši Primorja A in B doslej zelo uspešni (f. KROMA) Longo, Stokelj, Zornada, Grgič, Primosi, Tolentino. STRELEC ZA ZARJO: Longo. Konec koncev je remi med Esperio in Zarjo tudi pravičen razultat, Čeprav je bil tudi tokrat glavni protagonist srečanja sodnik, ko je dosodil domačinom v sredini drugega polčasa izmišljeno 11-metrovko. Sicer pa je treba poudariti, da so žarjeni morda podcenjevali nasprotnika, ki je na lestvici uvrščen v spodnjem delu. Samo proti koncu tekme so se naši predramili in Longo je lepo izkoristil podajo iz prostega strela in neustavljivo poslal žogo v mrežo, kaj več pa zarjani tokrat KOŠARKA / DRŽAVNI IN DEŽELNI KADETI Kontovelci zlahka odpravili Ricreatori Borovci kar -40 z Goričani (Grbec 43 točk) Ricreatori - Kontovel 61:82 (27:36) KONTOVEL: Križman 28 (1:3), A. Spadoni 7 (1:3), Daneu 4, M. Spadoni, Colja, Cingerla 15 (3:5), Skerk 3 (1:1), Milic 7 (1:2), Černe 18, trener Vatovec. PM: 7:14. SON: 16. 3T: Križman 1. Kontovelci so sklenili prvenstvene nastope z zanesljivo zmago proti Ricreatoriju. Naši košarkarji so bili v prvem polčasu precej nezbrani, v nadaljevanju pa so povečali tempo igre in si s Križmanom, Cernetom in Cingerlo v ospredju priigrali visoko prednost, ki so jo ohranili do konca srečanja. Domačini, ki zasedajo predzadnje mesto na lestvici, so se našim uspešno upirali le občasno, predvsem po zaslugi Guština (20 točk), v nadaljevanju pa je prišla na dan boljša telesna in tehnična priprava Vatovčevih, fantov, ki so z zmago dohiteli tri ekipe na lestvici. Bor Radenska - Menta Piti Go 96:135 (51:60) BOR: Vidali 4, Verri, Cupin 22 (5:11), Bandi, Porporatti 5 (1:6), Palmi-sano. Giacomini 22 (5:6), Grbec 43 (6:7); trener Martini. PM: 17:30. SON: 19. PON: Porporatti (32). 3T: Cupin 1, Giacomini 1, Grbec 1. Pričeti telcmo s štirimi zaporednimi uspešnimi meti izza Črte treh točk je prav gotovo dober pred-postavek za uspešno tekmo in s tako vizitko so se predstavili Goričani, ki so proti Boru takoj visoko povedli. Martinijeva ekipa, ki je kot že obicaj- Michel Grbec - 43 točk (foto Ferrari/KROMA) no v tem drugem delu prvenstva morala nastopiti ponovno v nepopolni zasedbi, je vsekakor značajno reagirala in zaostanek 24 točk na sredini prvega polčasa znižala na 10 točk tik pred odmorom. Zal se je tudi drugi polčas pričel v znaku premoči gostujoče peterke in jasno je bilo, da bosta točki odpotovali v Gorico. Trener Martini je dal vsem možnost daljše mintaže, med posamezniki pa so bili najuspešnejši Michel Grbec, ki je zabeležil letošnji »season high« s 43 točkami ter Igor Giacomini in pa Saša Cupin, ki se je prav v zadnji tekmi prvenstva razigral v napadu. (VJ) DEŽELNI KADETI Breg - SGT 80:134 (35:66) BREG: Kocjančič 2, Koren 10, Pro 23 (2:3), Gobbo 12 (6:8), Delise 2, niso bili zmožni. Zarja Adriaimpex B -Opicina 2:2 (0:1) ZARJA ADRIAIMPEK B: Hrovatin, Martini, Cernjava, Batič, Gabrovec, Jan Pahor, Strajn, Tul, Babudri, Kapun. STRELCA ZA ZARJO: Kapun in Batič Na bazovskem pravokotniku smo bili priča lepi in borbeni tekmi, rezultat 2:2 pa bolj ustreza gostom z Opčin, kljub temu da so polčas zaključili z golom prednosti, saj je bila Zarja v drugem polčasu boljša in bi si zaslužila zmago. Za preobrat so mladi zarjani poskrbeli takoj po odmoru s Kapunom in kmalu za tem je Batič od daleč moj- Mingot 8 (0:1), Malalan 16 (2:2), Canziani 5 (1:2); trener Canciani. PM: 11:16. SON: 18. 3T: Malalan 2, Pro 1. Bregovi kadeti so, čeprav v osabljeni postavi (Klabjan je nastopal s članskim moštvom), doživeli vseeno prehud in previsok poraz proti sicer prvouvrščeni Sgt. Brežani bi prav gotovo lahko omilili poraz in igrali mnogo bolj Častno, ko bi se miselno ne odpovedali igranju tekme že od samega začetka in ko bi ne dovolili, da so se nasprotniki v določenih obdobjih dobesedno poigravali z njimi. Nekoliko boljše je bilo le v drugem polčasu. To pa seveda ni bilo dovolj zato, da bi poraz ostal v dostojnih mejah. Edini, ki je zadovoljil s prikazano igro, je bil Paolo Pro. (Cancia) Poletovi dečki ugnali ekipo Poggija Polet Zidarič -Poggi 96:79 (47:38) POLET: Petaros 2 (2:4), Senica 26 (0:2), Lista 17 (3:7), Degli Inno-centi 2, Slavec 23 (1:6), KocjanCiC, Slama 1 (1:2), Metlika 6, Lakovič 17 (5:5), Žerjal 4 (2:4). PON: Senica (38), Lakovič (39). Poletovci so zasluženo in zanesljivo premagali moštvo Poggija, ki uvršCa igralce tržaškega Stefane-la. Čeprav je opensko moštvo nastopilo v okrnjeni postavi (brez Roberta Genardija) je takoj prevzelo pobudo v svoje roke in skozi vso tekmo tudi zanesljivo vodilo. Gostje, ki so bili za leto mlajši od poletovcev, so se sicer našim predvsem v prvih dveh Četrtinah skoraj enakovredno upirali, nato pa jim je zmanjkalo moCi, tako da so poletovci v tretji Četrtini vodili že za vec kot 20 točk. V zadnji četrtini pa so gostje nekoliko ublažili poraz, niso pa nikdar ogrozili Poletove zmage. Za sobotni uspeh je treba pohvaliti vse Poletove košarkarje, in še zlasti tiste, ki so na prejšnjih tekmah bolj malo igrali. (A. V.) strsko streljal na vrata in podvojil. Ko pa je vse zgledalo, da bodo »rdeCe-beli« odnesli obe točki, so gostje v protinapadu nepričakovano izenačili. Zarja vsekakor ni razočarala, saj moramo upoštevati, da so stopili na igrišče oJcrnjeni in na klopi trenerja Hafnerja ni bilo nobene menjave, (d.gr.) Podgora - Sovodnje: 1:1 (1:1) Strelec za Sovodnje: Piras SOVODNJE: Gergolet, Mauri, Cotič, Tomšič Damjan, Figel, Pavšič, Monti (Tomšič Robert), Pagon, Zanier, Tomšič Saša (Perna), Piras (Tod-de). Sovodenjci so se vrnili z gostovanja iz Podgore z eno točko. V prvem polčasu sta bili obe ekipi enakovredni in sta pokazali dobro igro. Obe sta dosegli po en zadetek. Sovodenjci bi si zaslužili obe točki, toda to jim je preprečil sodnik. Podgorci so namreč dosegli gol, ko je bila igra ustavljena, sodnik pa je zaradi svojega neznanja priznal gol. Sodnik je namreč zažvižgal šele po posredovanju publike in nekajkrat prekinil tekmo, da bi vprašal svojega nadzornika, kaj mora storiti. Zato sta ekipi v drugem polčasu igrali neorganizirano, saj so bili v bistvu brez sodnika. (Aljoša Pavšič) KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI h Bor »zasul« sokolovce Kar 63 točk razlike - »Top scorers« Jogan in Oberdan Sokol - Bor Radenska 58:121 (24:67) SOKOL: M. Starc, Rizzante 6 (0:1), Vidoni, Spacal 3 (1:6), Rustja 2, Umek 11, Jori 7 (3:6), Stoka 10 (2:3), Franko, B. Starc 7, TauCer 12; trener Vatovec. BOR: Oberdan 23 (7:16), Požar 19 (1:2), Jogan 27 (4:6), Velinski 5 (3:4), Sancin 11 (1:4), Uršič 19 (1:2), Kovač 1 (1:2), Lapelj 11 (3:6), Stokelj 5 (5:6); trener Krečič. PM: Sokol 9:18; Bor 26:48. SON: Sokol 27; Bor 19. PON: Jori (37). 3T: Jogan 3, Umek 1, B. Starc 1. V povratnem derbiju med Sokolom in Borom je ponovno zmagal Bor, ki je z lahkoto uveljavil tehnično in zlasti fizično premoC. Gostje so zaceli zelo zbrano in s koši Požarja takoj visoko povedli. Sokolovce sta v prvih dvajsetih minutah držala pokonci le Boštjan Starc in Umek. V drugem polčasu se slika ni bistveno spremenila. Domači niso mogli ničesar proti agresivni obrambi borovcev, ki so poleg tega zadevah kot za stavo. Dovolj zgovoren je že sam podatek, da je kar šest posameznikov krepko preseglo mejo 10 točk, vsi pa so se tudi vpisali med Sergio Požar (Bor) strelce. Edina cma pika so bili prosti meti, saj so belozeleni zgrešili kar 22 metov. Po tekmi je bil Sokolov trener Vatovec vidno razočaran nad svojimi varovanci, saj je upal vsaj na nižjo razliko v koših. Z druge strani pa je bil borov trener KreCiC zadovoljen in dejal: »Čestitam vsem svojim fantom za odlično igro. Naš cilj pa ostaja še vedno dohiteti Don Bosco na tretjem mestu razpredelnice, kar bi bilo za nas veliko zadoščenje.« (Matija Jogan) PROPAGANDA / FINALNA SKUPINA Don Bosco premočan za Jadranovo moštvo V Jadranovih vrstah so se izkazali predvsem mlajši igralci - Na turnirju »G. Obersnel« borovci uspešni FINALNA SKUPINA ' Jadran - Don Bosco 67:131 (34:61) JADRAN: Stefančič 4 (2:4), Mura 4, Špacapan 2, Corbatti 5 (1:4), Brundula 8 (0:1), Fonda 5 (1:2), Hrovatin 8, Lakovič 10, Kalc, Zubin 15 (3:5), TauCer 4 (0:2), Guštin 2; trener Vremec. PM: 7:18. SON: 19. PON: Mura (37), Brundu-la (38). Proti še nepremagani ekipi Don Bosca so mladi jadranovci visoko izgubili. Tekma se je začela za jadranovce veC kot spodbudno: naši košarkarji so . namreč presenetili goste predvsem z dobro obrambo in so tako sklenili prvo četrtino v vodstvu (25:23). Trener Don Bosca Bistrin je nato krepko »zdramil« svoje igralce, ki so v drugi Četrtini tudi reagirali in takoj prevzeli vodstvo ter končali polčas z visokim vodstvom. Tudi v preostalih dveh Četrtinah je bila razlika v korist Don Bosca očitna in visok poraz jadranovcev je bil tu. Pri jadranovcih tokrat zaslužijo pohvalo igralci letnika 1981, ki so solidno igrali proti starejšim nasprotnikom. Večina Jadranovih košarkarjev je sedaj na turnirju na Dunaju. (A. V.) TOLAŽILNA SKUPINA Bor - Ricreatori 36:149 (12:72) BOR: Aloisio 17 (3:7), SmiloviC 10, Zeriali 2, Tuliš, Zobec 3 (3:5), Fajt (0:4), Costa 2, Floridan 2 (0:2), SikiC, trener S. Corbatti. Proti premočni ekipi Ricreatorija, ki ima v svojih vrstah pravega »ve- M. Guštin v prodoru likana», 193 cm visokega Meolo, so borovci visoko izgubili, kljub temu pa so zadovoljili zaradi požrtvovalnosti in borbenosti. Scoglietto - Kontovel 121:48 (62:30) KONTOVEL: Pavletič 22, Brezigar 12, Sirca 6, Bogateč 2, Grilanc 1 (1:2), Lupine 1 (1:2), Milic 2, Masten 4 (0:2), trener Za-vadlal. PM: 2:6. PON: Sirca in Bogateč. V okrnjeni postavi (brez Bukavca in Puntarja) so Kontovelci visoko izgubili proti Sco-gliettu, ki so ga v prvem delu prvenstva premagali. Nasi košarkarji so si zaslužili poraz, toda ne tako visokega. Sodnika pa sta pri tem tudi prispevala svoje. MINIB ASKET Trofeja »Zini« Bor - Stuparich 60:90 (25:46) BOR: Miralem 6 (0:2), Pison 10, Zeriali 2, Tuliš, Zobec 3 (3:5), Fajt (0:4), Costa 2, Floridan 2 (0:2), Sikic, trener S. Corbatti. Ce pomislimo, da so v prvem delu tega turnirja proti istemu nasprotniku borovci izgubili za 50 točk, so torej v tem obdobju precej napredovali, saj so izgubili z mnogo manjšo razliko in so tudi dali kar 60 točk. SGT - Polet 100:29 (47:12) POLET: Milic, Pavat 1 (1:2), Ferluga, Sibelja, Mi-lojevič, Mi. Suhadolc, Piccini 2, Ma. Suhadolc, Švab 2, Lakovič 16 (0:2), Grilanc 2, Žagar 4, Gregori 4 (0:2); trener Vremec. Poletovci so sklenili regularni del z visokim porazom proti ekipi SGT, ki je igrala z vsemi košarkarji letnika 1981, medtem ko so Openci skoraj v celoti nastopili z letom mlajšimi igralci. (A. V.) Trofeja »Obersnel« Bor - Universita Popo-lare 62:30 (41:8) BOR: Grgič, Floridan 8, Stanič 20, Vidmar, Desco 14 (2:2), Sovič, Kralj 6, Požar 3 (1:2), Kemperle 2, Rebula 4, Hrovatin 5 (1:2), Cosmo 2; trener Tamara Vecchiet. PM: 4:6. Borovi minikošarkarji so visoko premagali vrstnike Universita Popolare, podružnice škedenjskega društva Servolane. Razlika med ekipama je bila vidna že od samega začetka in v prvih dveh Četrtinah je znašala prednost Bora celih 33 točk. V preostalih Četrtinah je trenerka Vecchiet vsem borovcem omogočila, da vsak igra dalj Časa in vsi NOGOMET / EVROPSKI KLUBSKI POKALI Zadnja priložnost za Juventus Parma bo igrala v Madridu z Atleticom Vialli tudi danes v konici Juventusovega napada Danes in jutri bodo spet na vrsti tekme v klubskih nogometnih pokalih. Pokal pokalnih zmagovalcev Medtem ko bosta prvo polfinalno tekmo Atletico Madrid in Parma igrali drevi ob 21.00, bo drugi polfinale tega pokala med moskovskim Spartakom in Atvverpnom jutri. Madridski klub je ta Cas v srediSCu ostrih polemik. Po sobotnem porazu s skromnim Albace-tejem (1:2) je Atletico Četrti na lestvici s kar 11 točkami zaostanka za pr-vouvršCeno Barcelono. Trener Parme Scala pa se madridskih nogometašev še kako boji: »Ne verjamem, da so v krizi. Res je, slabo igrajo v prvenstvu, zato pa so zelo uspešni v pokalu. Sam predsednik Atletica Gil mi je dejal, da je prepričan, da se bodo njegovi nogometaši dokopali do finala.« Scala nima posebnih težav s postavo, v napadu pa bo najbolj nevarna konica Melli-Asprilla in Brolin. Pokal UEFA Juventus - Pariš Saint Germain (ob 20.40) in Bo-russia Dortmund - Auxer-re (ob 20.15) bosta prvi polfinalni tekmi na sporedu drevi. Juventus, ki ne velja samo za favorita na dre-višnjem srečanju, temveč tudi za osvojitev letošnjega pokala, bo igral tekmo sezone, saj mu je na ostalih dveh preizkušnjah spodletelo. V državnem prvenstvu igra s spremenljivo srečo, v italijanskem pokalu pa ga je izločil mestni tekmec Torino. Zato je tudi razumljiva skoraj pretirana živčnost igralcev in trenerja Trapattonija pred dre-višnjo tekmo s pariškim moštvom, ki ga vodi »intelektualec« Artur Jorge, ki ima dve diplomi in odlično obvlada kar šest jezikov, med katerimi tudi italijanščino. Zato tudi ni Čudno, da je bil prav Jorge včeraj v Turinu v središču pozornosti vseh italijanskih Časnikarjev. Trapattoni pa o tekmi s Francozi meni: »Nasprotnika zelo cenimo, saj je močan tako v obrambi kot na sredini igrišča. Predvsem se bojim njihovega protinapada. Čeprav bomo nastopili okrnjeni, pa sem glede končnega rezultata optimistično razpoložen, saj smo se na tekmo s Francozi dobro pripravili.« Na drugem srečanju v Dortmundu so' favoriti nemški nogometaši, Čeprav so igralci Auxerrea doslej zelo ugodno presenetili. Borussia pa bo nastopila v okrnjeni postavi, brez poškodovanega danskega napadalca Povl-sna in veznega igralca Sammerja. NOGOMET / PO PORAZU SCT OLIMPIJE V MARIBORU Boj za naslov prvaka je vedno bolj odprt Precej »vroče« pa postaja tudi na začelju LJUBLJANA - Oci širše nogometne javnosti so bile v nedeljo popoldne vznemirjeno »uprte« v mariborski štadion Ljudski vrt, kjer je gostovala vodilna SCT Olimpija. Ljubljančani so še vedno na prvem mestu, le da imajo po tesnem porazu samo točko prednosti pred Mariborom Branikom in AM Cosmosom Ljubljano. Boj za prvo mesto ali za obstanek med najboljšimi postaja vse bolj zanimiv in negotov. Ob tem, da večina »nogometašev« še vedno govorici, da bo SCT Olimpija kljub slabši igri in ne preveč ugodnim rezultatom gladko prvak in da vse drugo sploh ni toliko zanimivo. Pred 7000 gledalci se je na večjem mariborskem štadionu zgodilo natanko to, kar so pričakovali le redki, najmanj pa SCT Olimpija. Ce BežigrajCani zadetka ne dosežejo hitro, vsaj do sredine polčasa, potem za PertiCevo enajsterico ponavadi nastopijo veCje težave, ki se imenujejo - igrati in doseči gol. Se bolj nerodno pa vse skupaj postane, ce tekmec medtem povede, igra agresivno, hitro in »prebija« počasne obrambne igralce SCT Olimpije. Državni prvaki se nikakor ne bi smeli zadovoljiti s trditvijo, da so igrali dobro in dosegli slab rezultat, saj niso igrali nic boljše kot na tekmah, kjer so na primer zmagali z 1:0. Ljubljančani ob vseh težavah, navzkrižjih in nejasni strategiji še vedno ne vedo, kako v naših razmerah igrati zanimiv nogomet in zmagovati. Mariborčani so tokrat sicer sreCno in zasluženo zmagali, vendar zato še ne morejo imeti resnejšega razloga za navdušenje, saj jih lahko že v soboto neprijetno preseneti Kompas Holidays v Ljubljani. Se najbolj oguljena in moteča pa je fraza, da je na mariborski tekmi »zmagal slovenski nogomet«. Zmagal? Kot da k njemu ne sodita tudi Nafta in Potrošnik ... V Velenju so gledalci končno videli vsaj toCo golov in zanimivo vodstvo go- stov (4:1), ki so na koncu nerazumljivo komaj rešili točko. Na Kodeljevem in Bonifiki pa maloštevilni ljubitelji nogometa niso videli dobrega nogometa, še manj pa zadetkov. AM Cosmos Ljubljana je ponovno dokazala, da je zares nenavadna ekipa: ko so vsi pričakovali, da bodo tudi Izolanom zagrenili prvoligaško življenje, so Siškarji zaigrali slabo ter tako zapravili še eno priložnost za naskok na vrh prvenstvene lestvice. Nafta in Mura sta brez večjih težav z enakima izidoma premagali Potrošnika in ETI Elektroele-ment. BeltinCani so tako spet pristali tam, kjer so že bili, medtem ko Zagorjani (21 točk) za zdaj še nimajo resnejših težav z bojem za obstanek. Obstanek pa je zato za predzadnjo Nafto (14 točk) že Cista utopija. Steklar in Gorica pa se najverjetneje sploh ne zavedata, kaj v njunem položaju pomeni doma izgubiti točko ali kar obe. Zaradi velikonočne nedelje pa bo 23. kolo na spore- duže v soboto. (J. Z.) Izidi 22. kola: AM Cosmos Ljubljana -Belvedur Izola 1:1 (0:0), Rudar - Živila Naklo 4:4 (1:2), Nafta - Potrošnik 2:0 (1:0), Maribor Branik - SCT Olimpija 1:0 (1:0), Mavrica - Publikum 0:0, Mura - ETI Elek-troelement 2:0 (2:0), Gorica - Studio D 0:1 (0:1), Steklar - ISS Železničar 1:1 (1:0), Koper - Kompas Ho-lidays 0:0. Vrstni red: SCT Olimpija 30 točk, Maribor Branik in AM Cosmos Ljubljana po 29, Mura 28, Živila Naklo 27, Kompas Holidays in Studio po 25, Koper 23, Rudar 22, ETI Elektroelement 21, Mavrica 20, Belvedur Izola in Publikum po 19, ISS Železničar, Gorica in Steklar po 17, Nafta in Potrošnik po 14 točk. Pari prihodnjega kola (sobota, 10. april) : Steklar - Nafta, ISS Železničar -Mura, ETI Elektroelement - Rudar, Živila Naklo - Mavrica, Publikum - AM Cosmos Ljubljana, Belvedur Izola - Koper, Kompas Holidays - Maribor Branik, SCT Olimpija - Gorica, Studio D - Potrošnik. KOŠARKA / KONČNICA ZA DRŽAVNI NASLOV AVTOMOBILIZEM / FORMULA INDY Drevi prve čehtinalne tekme S Stefanelom tudi G. Fučka? Tržačani ob 20. uri doma proti Clearu iz Cantuja Gregor Fučka (Stefanel) TRST - Italijansko košarkarsko prvenstvo stopa v živo z drevišnji-mi prvimi Četrtfinalnim tekmami končnice prvenstva za državni naslov. Vse kaže, da bo končno s Četrtfinalom lahko spet za tržaški Stefanel po daljši odsotnosti zaradi poškodbe zaigral tudi bivši Olimpijin košarkar Gregor FuCka. Stefanelov trener Bogdan Tanjevič računa, da bi le za nekaj minut poslal na igrišče Fucko, »da bi,« kot sam pravi, »povečal kakovost peterke na igrišču«. Kako se bo Gregor znašel na terenu po večmesečni odsotnosti, pa je seveda veliko vprašanje. Sicer pa ima Stefanel pred drevišnjim dvobojem s Clearom iz Cantuja še druge težave. Poškodovana sta še American English in kapetan Pilut-ti. Tudi mladi De Pol še ni povsem nared. Sicer imajo pa tudi pri Clearu kar precej težav s poškodbami (Mannion, Rossini). Kaj pa misli o dre-višnjem Četrtfinalnem sporedu Dan Peterson, ki ima glede končnice prvenstva izredno bogate izkušnje (11 nastopov, 9 finalov za 1. mesto, 74 tekem z 51 zmagami in 23 porazi) in je sedaj predsednikov svetovalec italijanskih ligašev? Knorr Bologna - Klee-nex Pistoia: tu je nesporni favorit bolonjsko moštvo. Po kratki krizi si je Knorr zadnje Čase zelo opomogel; Stefanel Trst -Clear Cantu: na tej tekmi je možen vsak rezultat. Tržačani si želijo prvo uvrstitev v polfinale, medtem ko Clear išCe prestižen rezultat. Obe moštvi imata enako možnost za uspeh; Benetton Treviso - Panasonic Reg-gio Calabria: tehnično je to najzanimivejše srečanje, saj imata obe ekipi dva velika liderja, kot sta KukoC in Volkov. V rahli prednosti je tu Skansijeva ekipa, ki bo eventualno igrala dve tekmi doma; Philips Milan - Scavolini Pesaro: milansko moštvo igra zelo dobro, toda tudi Scavolini ni brez možnosti. Na sobotni tekmi proti Bialettiju so košarkarji iz Pesara igrali odlično predvsem v obrambi. Drevišnje tekme bodo ob 20.00. »Veteran« Mario Andretti po letu 1988 spet prvi Do uspeha se je dokopal po celi vrsti nesreč, zarodi katerih sto moralo odstopiti tudi Trocy in Fittipoldi PHOENDC - »Veteran« Mario Andretti (na sliki AP med vožnjo) je za volanom lole ford ekipe Newman-Haas zmagal na dirki formule indy 200 milj Valvoline v Phoenixu. Za njim sta se uvrstila Brazilec raul Boesel, prav tako na loli ford, tretji pa je bil American Jimmy Vasser na loli Chevrolet. Za nedeljsko dirko je bila značilna cela vrsta nesreč, kar je spretno izkoristil prav Andretti, ki se je dokopal prvega mesta po odstopih Tracyja in nato še Fitti-paldija (oba sta se zaletela v zaščitni zid ob dirkališču). Andretti je po letu 1988 v nedeljo prvič spet stopil na najvišjo stopničko, z zmago pa je tudi prevzel vodstvo v skupni razvrstitvi. TENIS / FINALE TURNIRJA V MILTON HEADU Grafova boljša od Sanchezove hilton head - Nemška teniška igralka Steffi Graf (l. nosilka) je z zmago nad Španko Arantxo Sanchez (2. nosilka) v finalu 750 tisoč dolarjev »težkega« tur-nirja v Hilton Headu osvojila svoj drugi letošnji turnir. Za zmago s 7:6 (10:8) in 6:1 je Nemka potrebovala uro m 34 minut. Za Grafovo je bil to že Cetrti letošnji finale na velikih turnirjih, kar trikrat pa se je v zaključni tekmi pomerila s San-chezovo. V finalu odprtega teniškega turnirja Avstralije v Melbournu je morala Grafova priznati premoč najboljše teniske igralke na svetu Monike Seleš, pred dvema tednoma je izgubila s Sanche-zovo v Key Biscayneu, pred tem pa je Španko premagala v treh setih na finalu v Delray Beachu. V Tokiu pa se je začelo odprto tenisko prvenstvo Japonske za moške. V prvem kolu je Italijan Pescosolido izgubil z 11. nosilcem, Nizozemcem janom Siemerinkom s 6:2, 6:7, 5:7. Ostala rezultata: P. MecEnroe -Adams (oba ZDA) 0:6, 6:2, 6:2; VVheaton (ZDA) - Tsuyino (Jap) 6:4, 6:3. Steffi Grofje imela med srečanjem tudi nekaj težav s kolenom (AP) ■H KOLESARSTVO / V RIMU h Predstavitev dirk Pokal osvoboditve in Dirka po deželah RIM - Včeraj so v na tiskovni konferenci predstavili kolesarski dirki za Pokal osvoboditve in Dirko po italijanskih deželah, ki ju prireja športni odsek Unita. Na Pokalu osvoboditve, ki bo 25. t.m., bo nastopilo 25 olimpijskih reprezentanc. Etapne dirke »Giro delle Regioni« pa se bo udeležilo 16 reprezentanc, med katerimi bo tudi Slovenija. Start te dirke, ki je ena večjih amaterskih etapnih kolesarskih prireditev na svetu sploh, bo 26. t.m.v Cassinu in se bo končala 2. maja v Vi-cenzi po skupnih 979, 700 km. Etape pa so naslednje: 26.4. prolog v Cassinu (ni veljaven za skupni vrstni red), 1. etapa (27.4.): Abbazia Casamari - Civitacastellana, 175, 9 km; 2. etapa (28.4.): Castel S. Elia - Sarteano (160, 9 km); 3. etapa: S. Casciano dei Bagni - Passignano, 137, 4 km; 4. etapa: Castiglion del Lago - Motne-catini, 173, 4 km; 5. etapa: Pescia - Sestola, 145, 6 km; 6. etapa: Pavullo - Vicenza, 186, 5 km. NOVICE Senna bo vozil v Doningtonu LONDON - Vodstvo McLarena je potrdilo, da bo Ayrton Senna nastopil na prihodnji dirki za VN Evrope, ki bo v nedeljo v Doningtonu v Angliji. Drugi voznik v rdeCe-belem bolidu bo American Michael Andretti. Brazilec se letos z Ronom Denisom pogaja za vsak nastop posebej, zato še vedno ni jasno, ali bo nastopil na vseh letošnjih dirkah. Senna po zmagi na zadnji dirki v Braziliji in drugem mestu v Južni Afriki vodi v skupnem seštevku tekmovanja za svetovno prvenstvo. Najboljši so počivali TOKYO - ZaCelo se je odprto teniško prvenstvo Japonske z nagradnim skladom 1, 9 milijona dolarjev. Prvo kolo je minilo brez presenečenj. American David VVheaton je s 6:4 in 6:3 premagal domačina Ryusa Tsujino, 15. nosilec, Francoz Guil-laume Raoux, pa s 7:6 (7:3) in 6:3 Angleža Je-remyja Batesa. Prvi trije nosilci, Jim Courier, Pete Sampras in Michael Chang (vsi ZDA), so bili v prvem kolu prosti. Piquet se vrača! INDIANAPOLIS - Trikratni svetovni prvak v formuli 1, Nelson Piquet, bo nastopil na dirki »500 milj Indianapolisa«, ki bo 30. maja. Piquet se je prav na tem dirkališču lani težko ponesrečil, zlomil si je obe nogi in zdravniki so celo dvomili, da bo še kdaj hodil. Brazilec je ob tem povedal: »Vračam se, ker želim dokončati nekaj, kar sem začel. Indianapolis me je vedno privlačil, ker imam rad hitrost in hitre zavoje. Fizično in psihično sem popolnoma pripravljen«. 40-letni Nelson bo vozil za ekipo Johna Menarda. Seleš in Courier na vrhu LONDON - Na svetovni teniski lestvici ni prišlo do večjih sprememb. Pri ženskah je Martina Navratilova padla na četrto mesto, Jennifer Capriati pa je napredovala za dve mesti. Pri moških je Chang prehitel Lendla. Lestvica - ženske: 1. Seleš (Jug), 2. Graf (Nem), 3. Sanchez-Vicario (Spa), 4. Navratilova (ZDA), 5. Sabatini (Arg), 6. Capriati, 7. Fernandez (obe ZDA), 8. Martinez (Spa), 9. Novotna (Ceš), 10. Huber (Nem); moški: 1. Courier, 2. Sampras (oba ZDA), 3. Edberg (Sve), 4. Becker (Nem), 5. Korda (Češ), 6. Ivaniševič (Hrv), 7. Agassi, 8. Chang, 9. Lendl (vsi ZDA), 10. Stich (Nem). Grand Prix narodov v Franciji PARIZ - Zadnjo dirko svetovnega pokala v kolesarjenju, Grand Prix narodov, bodo v naslednjih treh letih vozili v Lac de Madinu na severovzhodu Francije. Letošnja dirka bo 16. oktobra. Doslej so termin in kraj te dirke spreminjali vsako leto posebej. Faldo je najboljši LONDON - Lestvica najboljših igralcev golfa: 1. Nick Faldo (VB), 2. Fred Couples (ZDA), 3. Nick Priče (Zim), 4. Greg Norman (Avstralija), 5. Bemhard Langer (Nem). Arsenal v finalu LONDON - V polfinalni tekmi za angleški pokal je Arsenal premagal Tottenham z 1:0. V finalu angleškega pokala, ki bo 15. maja na Wembleyu, se bo Arsenal pomeril z moštvom Sheffield VVedne-sday. Povlsen »out« do konca sezone DORTMUND - Danski napadalec, ki igra pri Dortmundu, Flemming Povlsen, zaradi poškodbe do konca letošnje sezone ne bo igral. Na prvenstveni tekmi proti Kolnu si je natrgal kolenske vezi. Povlsen je tako že Četrti igralec prve postave Dortmunda, ki ne bo mogel igrati v polfinalu pokala UEFA proti francoskemu Auxerru. Po VN Malezije odslovili starterja SHAM AHAM - Nepravilnosti in nerodnosti, do katerih je prišlo na nedeljski motociklistični dirki za svetovno prvenstvo v Maleziji, niso ostale brez posledic. Starterja prvenstva Avstrijca Hansa Brahmerja, ki je s svojim obotavljanjem zavedel marsikaterega dirkača, da je predčasno zavrtel roCico za plin, so že odslovili, trebo bo zdaj kmalu dobiti novega, saj bo prihodnja dirka za VN Japonske že 18. aprila. Veliko polemik je izzval tudi sklep o diskvalifikacijah mnogih dirkačev po dirkah, posebno še v Cetrtlitrskem razredu, v katerem so s samega vrha končnega vrstnega reda dirke Črtali Capirossija, Biaggija in Cardusa, ki so se uvrstili na 3., 4. in 5. mesto. Razvado predčasnih startov je treba prav gotovo odpraviti, v poštev pridejo tudi kazni, vendar pa jih je treba izreci takoj, saj dirkači s tvegano vožnjo postavljajo na tehtnico svoje življenje, menijo zdaj mnogi, ki ostro kritizirajo nedeljske ukrepe. Honduras - Kanada 2:2 SAO PAOLO - V kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v ZDA sta se reprezentanci Hondurasa in Kanade razšli pri rezultata 2:2 (1:1). Kanada je dvakrat vodila, gostitelji pa so izenačili šele v 88. minuti. Vrstni red skupine: Salvador 2, Kanada in Honduras 1, Mehika 0. Prihodnje kolo: Mehika - Honduras, Kanada - Salvador. Tretji naslov Evansove NASHVILLE - Zvezdnica ameriškega plavanja Ja-net Evans je v zadnjem dnevu odprtega prvenstva ZDA osvojila še tretji državni naslov, sicer 33. v svoji karieri. S Časom 16:16, 38 je zmagala na razdalji 1500 metrov. S tremi zmagami se od prvenstva poslavlja tudi svetovna prvakinja na 100 m Jenny Thompson. Nazadnje je bila prva še na 50 m prosto. Zmagovalci zadnjega dne: moški - 200 mešano: Mariniuk (Mol) 2:03, 17; 1.500 m: Bruner (ZDA) 15:28, 08; 50 prosto: Mazuolis (Lit) 22, 57. Zenske - 200 mešano: Ouance (ZDA) 2:16, 30; 1.500 m: Evans (ZDA) 16:16, 38; 50 m prosto: Thomposn (ZA) 25, 72. 1. MOŠKA DIVIZIJA / KONČNICA NA GORIŠKEM Okrnjeni brez moči v 1. kolu Danes derbi Soča - Olympia Fincantieri - Valprapor Espego 3:1 (15:8,15:7,13:15,15:6) VALPRAPOR: Uršič, Ferfolja, Devetak, KoreCic, Kovic, Brisco, Populiti, Maraž, Crassini. V Tržič so se valpraporovci (v play offu je sponsorstvo moštva prevzela tvrdka Espego) podali brez tolkaCa Gravnarja in bolnega trenerja Jakopiča, ki ga je nadomestil Zamb. V prvih dveh setih so gostje zaigrali slabo, pešal je predvsem sprejem, a tudi v ostalih elementih niso bili najbolj zanesljivi. Tako je bil v prvem nizu izenačen le začetek (4:4 in 8:6), v drugem pa niti ta, saj je Fincantieri brž povedel s 7:1. Dosti bolje so valpraporovci zaigrali v nadaljevanju. Boljši je bil zlasti blok, gradnja igre pa bolj tekoča. Gostje so povedli s 13:6, bolj izkušeni Trzicani so jih dohiteli, konec pa je bil spet v rokah Espega. Zal pa-jim v Četrtem setu spet ni slo najbolje, kar je Fincantieri izkoristil in visoko povedel s 6:2 in 11:3, kar je bilo dovolj za prepričljivo zmago. Za valprapo-rovce je bil poraz precej grenak, saj so igriSCe zapustili z občutkom, da nasprotnik ni bil nepremagljiv. San Luigi - Naš prapor 3:0 (15:11, 15:5,15:9) NAS PRAPOR: Koršič, Mikluš, Ju-retic, Gulin, Paulin, Sošol. S San Luigi jem so odbojkarji Našega praporja v kvalifikacijskem delu dvakrat izgubili, toda prepričani so bili, da zanje le ni nepremagljiv, Čeprav menda se naprej velja za glavnega favorita tega play offa. Zal pa so Goričani nastopili brez dveh igralcev iz standardne Sesterke (manjkala sta namreč Legi S a in Boskin) in že tako težka naloga, je postala »nemogoča«, saj je moral najboljši tolkac praporov-cev Fabjan KorsiC zaigrati na centru, tako da je bil njegov doprinos v napa- du pod silo razmer manjši, posebno kadar je pešal sprejem servisa. Mesto Legiše pa je prevzel Paulin. Kljub temu je Naš prapor soboto tekmo pričel odlično in v prvem nizu vodil vse do enajste točke. Gostitelji so takrat reagirali, igralci Našega praporja pa so bili premalo prodorni in so jim tako dovolib preobrat. V drugem setu je igro slovenskega moštva stalno pogojeval slab sprejem, tako da je bil poraz neizbežen. Dobro so spet zaigrali v tretjem setu, vendar so bili v ključnih trenutkih vnovič premalo prisebni in odločni, tako da se niso mogli izogniti gladkemu porazu, čeprav glede na odsotnosti v moštvu sploh niso igrali slabo. VRSTNI RED PO 1. KOLU: San Luigi in Fincantieri 2, Valprapor Espego, NaS prapor in Libertas Tur-riaco 0. (Libertas Turriaco je bil v prvem kolu prost). PRIHODNJE KOLO: Valprapor Espego - Libertas Turriaco (jutri ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu), Naš prapor - Fincantieri (15.4.) Tolažilna skupina V 1. kolu skupine za uvrstitve od 6. do 10.mesta mlada združena ekipa Soče Valprapor propti skromnemu Corridoniju ni imela težav, 01ympia pa je izgubila proti solidni Mossi. Ze drevi pa bo slovenski derbi. V kvalifikacijski fazi sta se SoCa Valprapor in 01ympia pomerila dvakrat, vsak pa je zmagal po enkrat. IZIDA 1. KOLA: SoCa Valprapor Posojilnica Sovodnje - Corridoni 3:0, Mossa - 01ympia Jestvine Pintar 3:1. VRSTNI RED: SoCa Valprapor im Mossa 2, 01mypia, Corridoni in To-riana 0, (Torriana v 1. kolu prosta). PRIHODNJE KOLO: 01ympia -SoCa Valprapor (danes ob 20.30 v Gorici, Slovenski Športni center), Corridoni - Torriana. MLADINKE / V POVRATNI TEKMI MEDDE2ELNE FAZE Bor Friulexporf se je častno poslovil od tekmovanja Feltre so bile objektivno boljše, plove pa so se borile do konca Trener borovk Christian Sore daje navodila med nedeljsko tekmo proti Feltram Bor Fritiexport - Feltre 1:3 (7:15, 12:15, 15:11,10:15) BOR FRIULEKPORT: Gregori (2+2), Cok (7+3), Guštini (3 + 3), Ažman (3 + 1), Benevol (6+2), Vodopivec (3+9), Flego (3+9), Faimann (0+0), Calligaris (0+0), Zadnik, Pitacco in Gruden. Zgrešeni servisi: Bor 3, Feltre 10. Točke na servisu: Bor 18, Feltre 15. Točke na nasprotnikovih napakah: Bor 16, Feltre 18. Borovkam ni uspel veliki podvig. Po tekmi v Feltrah, kjer so borovke iztržile še kar dober rezultat, predvsem pa so z igro dokazale, da so povsem enakovredne prvakinjam Veneta, so v Borovem taboru upravičeno upali na veliki preobrat. Tudi zato je vladalo veliko zanimanje za to tekmo, kar dokazujejo tudi polne tribune v telovadnici. Med samo tekmo pa so se morali tako gledalci kot igralke sprijazniti s trenutno realnostjo: Feltre je resnično boljša ekipa, na sploSno pa je odbojka v Venetu dosti bolj razvita kot v naši deželi, kar je najbolje izrazil trener Bora Sore: »Kot selektor deželne mladinske reprezentance ne najdem v celi deželi niti šest takih igralk, kot so bile danes igralke iz Fel- ter.« Gostujoča ekipa je tekmo zaCela silovito. Predvsem izredno ostri servisi so spravili v velike težave sprejem borovk. Kot je povedal trener Felter, so s servisi ciljali predvem Ažmano-vo in Benevolovo, ta taktična izbira pa se je zelo dobro obnesla, saj se obe igralki nista najbolje znašli v sprejemu servisa. Po nekoliko zmedenem začetku pa so se borovke vendarle zbrale in zmanjšale zaostanek. Toda gostje so v nadaljevanju le izkoristile svojo fizično premoč na mreži, odlično pa so zaigrale tudi v obrambi. Napadalke pa so. se vedno znašle tudi v težkih situacijah, ko so s taktično premišljenimi napadi bili učinkovite. Po porazu v prvem nizu pa se borovke niso vdale, čeprav so gostje tudi v drugem setu visoko povedle z 9:1. Z napadalnimi servisi in borbeno igro v obrambi so tedaj borovke spravile v velike težave nasprotnice in znižale zaostanek na sami dve točki (11:9), toda v končnici seta so bile igralke iz Veneta le prisebnejše in tocnejše. Bor je bil tako po dveh setih že izločen iz na-daljnega tekmovanja. Igralke pa se niso hotele posloviti s porazom in so tako Se naprej igrale zagrizeno. Tudi v začetku tretjega seta so bile domačinke nenatančne v sprejemu, tako da so gostje povedle s 6:2. V nadaljevanju pa so se borovke zbrale tako da je bil set zelo izenačen, v sami končnici pa so naredile tudi igralke iz Felter nekaj napak, tako da je Bor zasluženo osvojil set. Na začetku četrtega seta so s servisi Čokove in Gustinijeve povedle borovke s 6:0, po time-outu pa so se gostje zbra- le in izkoristile svojo premoč, ki je prišla do izraza predvem v igri v polju, saj so borovke morale večkrat izvesti veC protinapadov, da so končno spravile žogo na tla in tako premagati odlično obrambo gostujočih igralk. Borov trener Sore po tekmi ni bil razočaran: »Svojim igralkam lahko le čestitam, ker so se borile tudi potem, ko je bilo jasno, da smo izločeni. Igralke Felter so fizično močnejše, pozna pa se, da igrajo v višji kategoriji, saj niti v C-l ligi ni ekipe, ki bi igrala tako kot današnji tekmec. Zal mi je samo, da nismo na prvi tekmi izkoristili priložnosti in osvjili še en set.« Trener Felter pa je po tekmi izjavil: »Čestitam Boru, saj je zares dobra ekipa, ki bi lahko na prvi tekmi tudi zasluženo zmagala. Danes pa smo mi igrali veliko bolje in mislim, da se je poznalo, da nekaj naših igralk nastopa v B-2 ligi. Naš cilj v tem tekmovanju pa je vsekakor uvrtitev v državni finale.« (Andrej Maver) LESTVICE 1. DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM / ENA ZMAGA, DVA PORAZA 2. ŽENSKA DIVIZIJA / V TRSTU 1. moška divizija IZIDI 11. KOLA: SanfAndrea - Club Altura 2:3, Le Volpi - Sloga 3:1, Prevenire - Volley club 3:0, Palla-volo Trieste - San Sergio 1:3. Nuova Pallavolo ni igrala. VRSTNI RED: Club Altura 20, San Sergio 14, Nuova Pallavolo 12, Le Volpi, Sloga in Pallavolo Trieste 10, SanfAndrea 8, Volley club in Prevenire 2. PRIHODNJE KOLO: Nuova Pallavolo - Pallavolo, San sergio - Prevenire, Volley club - Le Volpi, Sloga - SanfAndrea, Club Altura bo prost. 1. ženska divizija IZIDI 13. KOLA: Prevenire - Altura 0:3, Breg Union Beton - Cus 3:0, Killjoy - Virtus 3:1, Zaule - Sgt 1:3, Club Altura - Kontovel 3:0, Orna - SanfAndrea 3:1. VRSTNI RED: Altura in Club Altura 22, Killjoy in Sgt 18, Breg Union Beton in Oma 16, Cus 14, Kontovel 10, SanfAndrea in Zaule Rabuiese, Virtus 4, Prevenire 2. PRIHODNJE KOLO: Oma - Club Altura, Kontovel -Zaule Rabuiese, Sgt - Killjoy, Virtus - Breg Union Beton, Cus - Prevenire, SanfAndrea - Altura. 2. ženska divizija IZIDI 9. KOLA: Oma - Sokol 0:3, Cus - Julia, SanfAndrea - Sloga 3:0, Ricreatori - Sgt 3:1. VRSTNI RED: Julia 16, Sokol 14, Cus 12, SanfAndrea 10, Ricreatori 8, Koimpex 6, Sgt 4, Oma 0. IZID ZAOSTALE TEKME: Julia - SanfAndrea 3:0. PRIHODNJE KOLO: Ricreatori - SanfAndrea, Koimpex - Cus, Julia - Oma, Sgt - Sokol. Naraščajniki IZID 20. KOLA: Bor Frulani - Rozzol 3:0, Sloga in Pallavolo Triesta nista igrala. KONČNI VRSTNI RED: Pallavolo Trieste 29, Bor Furlani 20, Rozzol 12, Sloga 11. Brežanke lažje kot so mislile Kontovelke nesamozavestne Med moškimi slogaši nerodno klonili pred ekipo Le Volpi Julii in Sokolu se je v boju za vih zdaj pridružil tudi Cus Dekleta Koimpexa tokrat slabše 1. MOŠKA DIVIZIJA Le Volpi - Sloga 3:1 (7:15,15:10,15:7, 15:6) SLOGA: Jercog, M. in A. Maver, Strajn, Miot, VolciC, Pertot, Micalessi, Germani. Slogaši so tokrat s svojo igro zadovoljili le v prvem setu in v prvi polovici drugega. Tedaj so namreč z dobrimi servisi spravljali v težave domačine, sprejem slo-gašev pa je bil Se kar točen, tako da so lahko tudi precej učinkovito napadali. V prvem setu so bili tako stalno v vodstvu, v drugem pa so vodili do rezultata 9:7. Takrat pa so slogaši zašli v krizo predvsem v sprejemu in domačini so z delnim izidom 8:1 osvojili set. V nadaljevanju je Sloga močno popustila in ni igrala več zbrano in zagrizeno kot prej. Domača ekipa je dosegla veliko točk že na servisu, tako da je bil poraz neizbežen. 1. ZENSKA DIVIZIJA Club Altura - Kontovel 3:0 (15:8, 16:14, 15:11) KONTOVEL: Pertot, Černe, Superina, Stoka, D., E. in K. Bogateč, Milic, Blazina, Bezin. Po treh zaporednih zmagah so Kontovelke gladko, a Častno klonile pred vodilnim. Razpletlo bi se lahko bilo še dosti bolje, ko bi naše igralke ne stopile na igrišče že vnaprej prepričane, da ne morejo zmagati. Tako so prvi set dokaj poceni prepustile nasprotnicam, v drugem pa so zaigrale odlično in vodile vse do 14:12, nato pa niso izkoristile kar treh set-žog, na drugi strani mreže pa je vse napade uspešno zaključila Murgiova. kontovelke so vodile tudi v začetku tretjega niza (6:0, 7:3), potem pa niso igrale veC tako učinkovito, nasprotnik pa je stalno »mlel« svojo igro, nadoknadil ves zaostanek in tudi zasluženo zmagal. Breg Union Beton -CUS Prevenire 3:0 (15:13,15:13,15:10) BREG UNION BETON: Kocjančič, Glavi-na, Sancin, Zeriali, Can-ziani, Bandi, Ota, Giorgi, Malmenval, Kosmač, Slavec, Sturman. Brežanke nadaljujejo uspešno serijo nastopov. V zadnjem kolu so gosti- le nevarno ekipo, ki je prišla v Dolino po vrsti zmag proti ekipam, ki zasedajo prva mesta. Obetal se je torej oster boj za točki, saj je Slo za postavi, ki sta v polni formi. Tekma je nekoliko razočarala, saj je Breg že v prvem setu visoko povedel in obdržal prednost, Četudi minimalno, vse do konca seta. V drugem setu sta ekipi igrali enakovredno vse do rezultata 8:10 za gostje, ko je dolinska še-sterka odločno reagirala in zaključila set. V zadnjem delu tekme se je CUS kaj kmalu predal in pustil dragoceni par točk ekipi Brega. Ključ tekme gre iskati predvsem v učinkovitem servisu. (Sain) V minulem kolu je vodilna Julia doživela prvi poraz, vendar pa ta rezultat drugouvrščenim •sokolovkam nikakor ne ustreza, saj se je v igro za naslov zdaj polnopravno vključil tudi Cus. Ta ima Se naprej točki manj od Nabrežink, ki pa morajo z Julio Se igrati in imajo slabši količnik v nizih od vseuCiliš-nic. Julio bo torej menda treba premagati! OMA - Sokol 0:3 (0:15, 3:15, 7:15) SOKOL: Golemac, Ra-detic, Semec, Antonie, Kobal, Švara, Visintin, BrišCek, Legiša, Peric. Sokolovke so imele tokrat lažje delo. Sokol je vsekakor dokazal, da je zopet ujel svojo igro in je osvojil zmago v dobrih tridesetih minutah. Večji del tekme so igrale nestandardne igralke, ki so uspešno opravile svoj nastop. (Sain) SanfAndrea - Koim-pex 3:0 (15:7, 15:8,15:1) KOIMPEK: Ban, Criti, Dapretto, , Grgič, Kocjančič, Kufersin, Me-riani, Novakovič, Sosič, Stigliani, Živec. SanfAndrea in Koim-pex sta pred to tekmo imela na lestvici enako število točk, vendar je tokrat naša ekipa morala priznati premoč domačink. Krepko mlajše slogašice so se izkušenejšim nasprotnicam sicer skušale upirati, vendar so bila vsa njihova prizadevanja zaman. Po dveh kolikortoliko borbenih setih, so v tretjem naše odbojkarice povsem odpovedale. (Inka) NARAŠČAJNIcf Borovke danes lahko že prvakinje S Cus ob 16.00 Konec minulega tedna so od naših ekip na igrišče stopile le slogašice. Kontovel je tekmo s Sgt odigral že pred dvema tednoma, Sokol je bil prost, vodilni Bor Friu-lexport pa bo tekmo s Cusom odigral danes popoldne v telovadnici Monte Cengio s pričetkom ob 16. uri. Ce bi plave zmagale s 3:0, bi si že matematično zagotovile naslov pokrajinskih prvakinj. Koimpex - OMA 0:3 (5:15,13:15,4:15) KOIMPEX: Canziani, D’Agostini, Ferluga, Grgič, Kete, Marc, Milic, Sosič, Stranj, Štor. Tudi tokrat so slogašice nastopile s svojo mlajšo garnituro, torej z igralkami letnika 80, saj njihove starejše soigralke nastopajo v prvenstvu 2. divizije. OMA je sicer na lestvici slabše uvrščena od Koimpexa, vendar se v tej kategoriji eno leto še kako pozna. Gostje so bile boljše tudi fizično in so v prvem in zadnjem setu nadigrale slogašice, ki pa so jim bile povsem enakovredne v drugem-Ta niz se je našim igralkam po izenačenem boju izmuznil le za las in tako je splavalo po vodi upanje na osvojitev nove točke na lestvici. NARAŠČAJNIKI Bor Furlani - Rozzol 3:0 (15:4,15:2,15:3) BOR FURLANI: Mavri, Bosari, Krmec, Jančar, Lunazzi, Pussini, Sava-rii>, Seppi. Prav v zadnjem nastopu so borovci končno nastopili v popolni postavi in z gladko zmago izenačili stanje med dobljenimi in izgubljenem! seti v dvobojih z Rozzo-lom, ki je v prejšnjih treh medsebojnih obračunih vedno zmagal z 2:1. Rozzol je tokrat nastopil okrnjen in borovci niso imeli nobenih težav, tako da je trenerka Silva Meulia lahko rotirala na igrišču vseh osem fantov. Borovci so tako utrdili svoje končno drugo mesto s povečano prednostjo pred zasledovalci, a visokim zaostankom za vodilnim Pallavolom. Sistem točkovanja, ki je onemogočil, da bi v zadnji fazi prišlo do sprememb in pa dejstvo, da sta bili kar dve mladi šesterki (Cus in Nuova Pallavolo) izključeni iz prvenstva, vse to kaže, da bi bilo smiselno spet prediskutirati pravilnik tega tekmovanja, ki bi moral predvsem omogočiti cimvec igranja in možnosti pridobivanja znanja . (a. j.) Naraščajnice IZIDI 20. KOLA: Sgt - Kontovel 0:3 (igrana 21.3.), Virtus - Ricreatori 0:3, Cus - Bor Fritiexport bo danes, Koimpex - Oma 0:3, Altura in Sokol sta prosta. VRSTNI RED: Bor Fritiexport (15 tekem) 41 točk, Cus (15) 37, Ricreatori (15) 32, Koimpex (17) 29, Altura (17) 27, Oma (15) 26, Kontovel (16) 23, Virtus (15) 9, Sokol (16) 5, Sgt (14) 4. PRIHODNJE KOLO: Oma - Cus, Bor Fritiexport -Virtus, Ricreatori - Sgt, Kontovel - Sokol, Altura in Koimpex bosta prosta. Namiznoteniški turnir Kmečke banke Delovanje športnega krožka na Kmečki banki je dokaj pestro in razvejano. Krožek prireja namreč vsako leto razna notranja tekmovanja za uslužbence. V lanskem letu so se bančniki pomerili v namiznem tenisu, tenisu, balinanju, smučarji pa so se udeležili medbančnega evropskega oz. državnega tekmovanja v alpskih disciplinah. Tokrat je bil na vrsti interni turnir v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeležilo 16 igralcev, ki so se pomerili med sabo v sistemu na dvojno izločanje. Po zelo izenačenih bojih je zmaga pripadla Borisu Bonetti, ki je v velikem finalu nadigral Borisa FrandoliCa. Tretji je bil Flavto Mosetti. (mal) Brežanke so premagale Cus - posnetek s prve tekme (Foto Ferrari/KROMA) MINIVOLLEY / POBUDA Izlet in igra Glede na popolno pomanjkanje iniciativnosti odgovornih pri odbojkarski zvezi v Trstu so se trenerke Bora Nadja Debenjak, Brega Ksenija Slavec in Kontovela Dragica Hrovatin, ki se pri omenjenih društvih ukvarjajo z miniodbojko, dogovorile za serijo srečanj njihovih najmlajših varovancev in varovank. Na tekmah pretežno nastopajo dekleta (nekaj fantov ima Bor), za katera pomenijo nastopi pomembno priložnost preverjanja svojega Se nepopolnega znanja, a tudi »izlet« v telovadni- ce drugih ekip in premagovanje strahu pred ekshibicijo v javnosti. Tekme so torej bolj igra, kot pa agonizem. Na dosedanjih nastopih so največ borbenosti pokazale Borove ekipe (skupina letnikov 81/82 in 83/84), ki so zmagale na vseh tekmah. Z dvema ekipama različnih starosti nastopa tudi Kontovel, Breg pa samo z dekleti letnikov 81/82. Vsi pa Čakajo, da se bo dela lotila tudi komisija pri FIPAV, saj ni mogoCe tarnati, da ni priliva mladih (posebno med fanti), Ce se nic ne dela. (a.j.) Obvestila SK BRDINA sporoča, da sta nagrajevanje društvene tekme in zaključek sezone prenesena, ker je tekma odpadla. TPK SIRENA nudi možnost otrokom in odraslim, da odkrijejo lepote jadralnega športa. Tečaji bodo v naslednjih izmenah: jadranje - otroci od 8. do 14. leta: prva izmena od 14. do 25. junija, druga izmena od 19. do 30. julija; jadranje - odrasli: od 5. do 10. julija* surf - odrasli: od 12. do 17. julija. Prijave in informacije na pomorskem sedežu v Barko vij ah - te . 422696 v popoldanskih urah (razen ob torkih). JAMARSKI ODSEK GRMADA organizira tečaj jamarske tehnike. Zainteresirani naj telefonirajo na št. 299442 od 18. do 20. ure (Franc). SK DEVIN priredi v nedeljo, 18. t. m., 7. pohod »Memoria Mirko Škabar« od Praprota do Repna. Odhod iz Praprota od 8. do 10. ure. OBLETNICA / RASIZEM V ZDA Ameriški črnci 25 let po smrti Luthra Kinga Njegov »morilec« Roy trdi, da je umor delo FBI Američani o odnosih med belci in črnci WA SHING TON -Več kot polovica Američanov meni, da so se medrasni odnosi poslabšali: tako trdi raziskava, ki jo je v nedeljo objavil dnevnik New York Times 25 let po umoru Martina Luthra Kinga, ki so ga izvedli 4. aprila 1968. Javnomnenjska raziskava New Yorka Timesa - CBS pravi, da je 63 odstotkov intervju-vanih opazilo »zaznavne premike v smeri sena o enakopravnosti Martina Lutherja Kinga«, 55 odstotkov belcev in 66 odstotkov črncev pa meni. da so se odnosi med dvema rasama »v splošnem poslabšali«. Vsekakor je 45 odstotkov temnopoltih prebivalcev ZDA, ki so se udeležili ankete, ocenilo, da so se odnosi v 25 letih zboljšali, 15 odst. je bilo mnenja, da so se poslabšali, 37 odst. pa ni zaznalo nikakršnih sprememb. Na vprašanje o metodah, s katerimi bi temnopolti dosegli svoje pravice, se je 47 odst. 1929-1968 belcev in 38 odst. črncev opredelilo za boljšo zakonodajo, 39 ods. belopoltih in 45 ods. temnopoltih je predlagalo miroljubne metode, medtem ko se je 7 ods. temnopoltih izreklo za nasilje nihče od belcev ni izbral te možnosti). hi končno je 66 ods. temnopoltih in 28 ods. belopoltih bilo mnenja, da Bi morali v tistih državah, v katerih so za časa Martina Lutherja Kinga diskriminirali čr-nopolte, tem sedaj dajati prednost pri sprejemanju v službo. (AFP) Luigi Maver / Ansa NEW YORK - V nedeljo, 4. aprila, je minilo 25 let, odkar je strel iz puške na balkonu motela Lorraine v Memphisu okrutno razblinil sanje o rasnem miru v Združenih državah. Dovolj je bil en sam naboj, ustreljen iz puške znamke remington z bližnjega, kakih dvajset do trideset metrov oddaljenega poslopja, in življenjska parabola Martina Luthra Kinga - simbola ameriškega črnskega ljudstva za priznanje državljanskih pravic in za gospodarsko in družbeno enakopravnost - je bila za vedno pretrgana. Le nekaj ur po tistem naboju je eksplodiralo nasilje obubožanih Črncev v vseh večjih ameriških mestih Četrt stoletja po tistem tragičnem Četrtku se je Amerika spomnila svojega velikega Črnega sina. Manifestacije so bile številne in tudi razločno obarvane. V Los Angelesu so potekale v znamenju drugega ubitega Kinga, Rod-neya, ki je postal, nehote, simbol nadvlade belih nad Črnskim ljudstvom. Mesto se te dni pripravlja na razsodbo procesa proti štirim belim policistom, ki so ga pred dvema letoma pretepli do smrti. V New Yorku, Memphisu, Atlanti in v drugih mestih so organizirali budnice in mirovne pohode. Kabelska televizija HBO je v nedeljo oddajala posnetek procesa iz leta 1968 proti »morilcu« Martina Luthra Kinga Jamesu Earlu Rayu. Moški je takrat priznal, da je ustrelil Kinga, pred nekaj leti pa je zanikal takratno priznanje in sedaj vztrajno ponavlja, da je nedolžen. Vsa zadeva je sedaj spet aktualna in odprta. Tako na sodnem, kot tudi na zgodovinskem področju. Ray trdi, da je umor Martina Luthra Kinga »naročila« zvezna policija FBI, ker se je želela znebiti nevarnega mednarodno priznanega črnskega voditelja. Mnogi v ZDA verjamejo tej hipotezi. Sam Jesse Jackson, ki je bil med najožjimi Kingovimi sodelavci in je pred kratkim tudi napisal predgovor h knjigi »morilca« Raya, je zahteval naj vlada predčasno dovoli ogled takratnih tajnih dokumentov. Luthrova vdova Coret-ta je ob obletnici moževe smrti v intervjuju priznala, da se je položaj Črncev v ZDA sicer izboljšal, a ga še vedno pogojujejo revščina, rasizem in nasilje. ZDA / POZIV JESSEJA JACKSONA Predsednik Clinton mora v Los Angeles V mestu se napetost nevarno stopnjuje NEW YORK - Los Angelesu zastaja dih: leto dni po krvavem uporu, ki je terjal 53 mrtvih in 2.400 ranjenih ter gmotne škode za dve milijardi dolarjev, se položaj ponovno zaostruje. Pred koncem tega tedna bi morala biti znana razsodba proti štirim belopoltim policistom, ki so surovo pretepli temnopoltega Rodneyja Kinga. Ce bo razsodba ponovno oprostilna, je velika verjetnost, da bo Los Angeles spet doživel nasilje, ki bi bilo lahko se hujše kot pred enim letom. Pastor in temnopolti voditelj Jesse Jackson je zato pozval predsednika Billa Clintona, naj poleti v Los Angeles pomirit duhove. »Ce smo sposobni obnavljati Poljsko in Rusijo, zakaj se ne bi lotili še Los Angelesa, Chicaga in Wa-shingtona«, je poudaril Jesse Jackson. Glasnik Bele hiše Stephanopou-los je takoj odvrnil, da Clinton skrbno sledi razvoju dogodkov in bi lahko obiskal Los Angeles. Clinton je že napovedal, da bodo v prihodnjih dneh v Kaliforniji vidni predstavniki vvashington-ske administracije, ki bodo z gospodarskimi pobudami poskušali preprečiti nov izbruh nasilja. Losangeleške oblasti so trenutno poskrbele le za okrepitev varnostnih sil, saj so enote policije in nacionalne garde že v prealarmnem stanju. V zadnjih tednih pa so se ljudje zaceli oboroževati in se pripravljajo na »samoobrambo«. Jesse Jackson (AP) Za TV Ray ni ubil Kinga LONDON - Porotniki »televizijskega procesa« so med nedeljsko večerno oddajo britanske televizijske mreže »Chan-nel Four« oprostili Jamesa Earla Rayja, ki ga je leta 1969 ameriško sodišče obsodilo na 99 let zapora, ker je ubil črnskega voditelja Martina Luthra Kinga. »Televizijski proces« v neki pravi sodni dvorani ameriškega Memphisa je trajal deset dni. Porotniki so Rayja spoznali za »nedolžnega« po deseturnem posvetovanju. Ray upa, da bo sedanja »razsodba« odprla ponovno njegov primer. SVEČANOST NA GROBU MARTINA LUTHRA KINGA Amerika v očeh Coretfe King Rasne enakopravnosti še ni, državo pa pestijo mamila, orožje in kriminal Richard Walker, Reuter ATLANTA - Američani, ki se borijo za uveljavljanje Človekovih pravic, so izkoristili nedeljske svečanosti oh 25. obletnici umora Martina Luthra Kinga za poziv k novemu množičnemu gibanju, da se uresničijo sanje velikega Črnskega voditelja o rasni enakopravnosti. Osrednji svečanosti sta bili v Memphisu v Tennesseju, kjer je bil Martin Luther King umorjen in v Atlanti, njegovem rodnem kraju, kjer je tudi pokopan. Ob obletnici je v Atlanti spregovorila tudi Luthrova vdova Cioretta Scott King, ki je pozvala Američane k množični zavzetosti proti nasilju ter napovedala pohod za Človekove pravice, ki bo 28. avgusta v Wa-shingtonu. Med svečanostjo s polaganjem venca na Luthrov grob je Coret-ta King dejala, da so bili v Ameriki na področju rasne enakopravnosti v zadnjih 25 letih sicer doseženi opazni uspehi in da se je tudi politično predstavništvo Črncev povečalo. Vendar 25 let po »izgubi nenadomestljivega črnskega voditelja« v državi še vedno razgrajajo revščina, rasizem in nasilje. »Afriški Američani so na gospodarskem področju še vedno grobo diskriminirani,« je dejala Coretta King, ki v Atlanti vodi center, ki se ukvarja s preučevanjem rasne diskriminacije. »Razlika v dohodkih belcev in Črncev se je v zadnjih 25 letih le malo spremenila. Naša nezaposlenost je še vedno trikrat večja od nezaposlenosti belih delavcev. Niti enega afriškega Ame- ričana ni med voditelji 500 najveCjih podjetij, ki jih navaja revija Fortune,« je poudarila Coretta King. Vdova umorjenega črnskega voditelja je nato dejala, da je v ZDA sedaj nasilja celo veC, kot ga je bilo pred petindvajsetimi leti. Namesto vietnamske vojne se sedaj v ZDA bije »nenapovedana vojna v naših velikih mestih, kjer so mamila, orožje, tolpe in gospodarski kriminal ustvarili eksplozivne pogoje.« Zato je manifestacija, napovedana za 28. av^ gust, ob tridesetletnici govora, ko je King s svojimi besedami »I have a dream« pritegnil pozornost vsega sveta, še sedaj zelo aktualna. Na sliki (Telefoto AP) Coretta King polaga venec na Luthrov grob v Atlanti. NOVICE Vran povzročil okvaro v litovski JE Ignalina VILNIUS - Samodejni alarmni sistem je v nedeljo izklopil drugi reaktor litovske jedrske elektrarne v Ignalini, ker je neka vrana izbrala za gnezdenje drog visoke napetosti. Bržkone se bi vse srečno končalo, Ce ne bi vrana za gradbeni material uporabila tudi bakreno žico, ki je povzročila kratek stik in izpad električne energije ter samodejno ustavitev drugega reaktorja. Reaktor so uspeli ponovno vključiti šele po desetih urah. Otroci Caroline Monaške »zakonski« tudi za Cerkev VATIKAN - Otroci Caroline Monaške, ki jih je imela s pokojnim Stefanom Casiraghijem, so »zakonski« tudi za Vatikan, kljub temu da sta bila zakonca le civilno poročena. Papež je namreč spremenil civilno poroko v cerkveno, ker je razveljavitev prve cerkvene poroke Caroline Monaške s Philippeom Junotom prišla šele po smrti Stefana Casiraghija. S tem vatikanskim sklepom so rešena nasledstvena vprašanja, ker Andrea, Carlotta in Pierre kot »nezakonska otroka« nista imela dednih pravic v katoliškem Monaku. Utrjeno farmo pri Wacu zapustil še en Koreshev pristaš WACO (TEKSAS) - V nedeljo je utrjeno farmo verskih skrajnežev pri teksaškem Wacu zapustil še edn Koreshev pristaš. Jesse Amen je prva oseba, ki je lahko zapustila obkoljeno farmo v zadnjih dveh tednih. Od kar so 28. februarja moCne policijske sile obkolile Koreshevo trdnjavo, so iz nje izpustili 36 oseb, tako da se v njej nahaja še 96 ljudi, med katerimi tudi 17 otrok. Policija upa, da se bo Kore-sh predal po veliki noči, ko naj bi dobil »božji ukaz«. (Telefoto AP) Kmalu bodo odprli muzej Kitajskega zidu PEKING - Kitajski zid, najvecje obzidje na svetu, ki je vidno celo z Lune, bo kmalu imel svoj muzej. V Badalingu, kakih 70 kilometrov od Pekinga, bodo prikazali zgodovinski pregled in vlogo zidu za Kitajsko. Poleg tega bodo prikazali tudi etnografske, jezikovne in kulturne značilnosti tega območja. Protest bosanskih beguncev na Danskem K0BENHAVN - 2e peti dan skupina bosanskih beguncev iz protesta, ker so jih v zadnjih mesecih že petkrat premestili, spi v avtobusu rdečega križa v danskem mestecu Avnstrup. Predsi-noCnjim so avtobus zaradi izrednega mraza zapustile Zenske, tako da protest nadaljujejo le možje. Avstralija izgublja svoje dragocenosti SYDNEY - Skorajšnja prodaja okamenine pliozavra, mesojedega morskega plazilca, ki je živel pred 120 milijoni let, je v Avstraliji sprožila bojazen, da bodo tudi to dragocenost, kot toliko drugih tihotapci spravili v tujino. Pred časom so policijski funkcionarji romali v Tokio, da bi jim vrnili okamenino nekega 650 milijonov let starega morskega organizma. V tujino končajo tudi meteoriti, in sicer za ceno, ki je enaka rafiniranemu heroinu. Eksplozija v češkem kemijskem obratu PRAGA - Dvanajst ranjenih je še začasen obračun eksplozije v nekem kemijskem obratu v kraju Spola-naNeratovice severno od Prage. Po prvhah ugotovitvah, je eksplozijo baje povzročil vinil-kkmdov mo nomer (VCM). Ta kemična sestavina bi lahko povzročila rakasta obolenja, po trditvah odgovornih za civilno zaščito pa ni nevarnosti zračnega onesnaženja . : s'-:..; ■- :, • • ..--V 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 Vodoravno: I. star German, 4. večnadstropna stanovanjska zgradba, 8. cestno vozilo, II. indonezijski otok ob Sumatri (iz Crk sani), 12. ime nekdanjega hrvaškega boksarja Parlova, 13. petero Mojzesovih knjig, 14. mesto na Nizozemskem, znano po siru, 15. finsko jezero, Enare, 17. naplacilo, nadav, 18. prebivalec najvecjega polotoka ob Jadranskem morju, 20. pridelovalec sadja, 23. orientalsko barvilo za lase, 24. italijanski naziv za dolino v Beneški Sloveniji, pod Kaninom, 28. vojvodinski šaljivec (iz Crk aall), 30. nekdanja slovenska alpska smučarka (Mateja), 31. ogljikovodik z dvema C atomoma in trojno vezjo, 32. sprimek snega ali prsti, 33. spodnji, zoženi nosilni del Česa, 35. nemški filozof (Ernst) (iz Crk Sala), 36. osvežilna pijača. Navpično: 1. italijanski slikar in arhitekt, avtor načrtov cerkve sv. Petra v Rimu (Raffaello), 2. letalo, 3. ptičja samica, 4. začetnici italijanskega dirigenta Ma-derne, 5. glavno mesto države ob Gvinejskem zalivu, 6. ptic sršenar, 7. glasbilo s strunami, 9. prostor za shranjevanje kosti, kostnica, 10. francosko ime za Ženevsko jezero (Lac), 16. reka na Bavarskem, ki teče skozi Miinchen, 19. reka v zahodni Makedoniji, ki se blizu Skopja izliva v Vardar, 20. gibljiva zveza med kostmi, 21. drama avstrijskega književnika Schnitzlerja, 22. umrla francoska pevka, 25. italijanski tržaški pisatelj (Italo, roman Zenova vest), 26. mesto v Belgiji, kjer so Nemci v prvi svetovni vojni prvič uporabili bojni strup, Ypres, 27. napad, naskok, 29. italijanska tiskovna agencija, 34. avtomobilska oznaka Trsta. mo ‘seeq ‘>pAB}spod ‘eda^ ‘upa paAg ‘eisay ‘bu:>[ ‘relpes ‘uepsi ‘eie ‘ijbui ‘urepg ‘bjo} ‘ajepi ‘sbjn ‘jipouiopve ‘>{ojq ‘seg :ouAejopoA Aaiisan ^ Naloga 87 Naloga 88 ^ Šahovska naloga st. 87 Ribli - Marjanovič / Bled, Portorož 1979 Na kraljevem krilu se trenutno varno počuti beli kralj in kaže, da bo partijo odločila prednost dveh belih kmetov. V poziciji je na potezi Črni, ki je belemu pripravil neprijetno presenečenje že s prvo potezo. Kako poteka kombinacija, po kateri bo Črni matiral nasprotnika? Šahovska naloga St. 88 Kaplan - Heinrich / Lone Pine 1974 Kar štiri bele figure sodelujejo v napadu na Črnega kralja in treba je le še postaviti piko na i in Črni bo matiran! Le pravilna prva poteza belega vodi do željenega cilja. Po kratki analizi jo boste zagotovo odkrili vsi reševalci. V odločilnih trenutkih so pogosto tudi lastne figure v napoto! Rešitev naloge št. 85 Tajmanov je z odlično potezo 1.. .5g3+! postavil Karpova pred nerešljive probleme. Po odvzemu skakača z damo 2.Dg3: pade bela trdnjava na polju bi (2...Dbl: in tudi lovec nafl). Na 2.hg3 pa sledi 2.. .Ta8! z grožnjo mata 3...Th8, zato se je Karpov upravičeno vdali Rešitev naloge št. 86 Samo z žrtvijo dame l.Df7:+i! beli razkrije slabost v črni rokadi. Na izsiljeno l...Tf7: sledi 2.Te8+ in po obrambi šaha s trdnjavo 2...Tf8 se v napadu na črnega kralja iznenada pojavil »skromni« belopoljni lovec 3.Lc4+, ki zada črnemu odločilni udarec in ga prisili k predaji! VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE Torek, 6. aprila 1993 EVROPA /POGOSTE FRONTALNE MOTNJE ALPE JADRAN /APRILSKO Nad Allpami je območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah ob do zahoda pritekal nad nase kraje spet bolj vlažen zrak. C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOST DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 ** ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 1 1 1 1 sl 'lnl> 50-80% 30-60 *** *** *** *** nad 80% nad 60 VETER j NEVIHTE nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA..... 4/14 TRST....... 10/17 CELOVEC....... 3/12 BRNIK....... 4/12 MARIBOR....... 7/13 CELJE....... 2/13 NOVO MESTO.... 4/11 NOVA GORICA,. 5/18 MUR. SOBOTA.. 5/13 PORTOROŽ..... 10/17 POSTOJNA..... 4/12 ILIRSKA BISTRICA. 6/13 KOČEVJE...... -/- ČRNOMELJ.....- 6/11 SLOV. GRADEC.. 4/11 BOVEC...,. 8/*14 RATEČE....... 1/9 VOGEL........- -2/5 KREDARICA.... -10/-6 VIDEM....... 9/17 GRADEC....... 8/13 MONOŠTER..... 4/12 ZAGREB........ 5/12 REKA....... 9/15 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI -1/5 STOCKHOLM 0/4 K0BENHAVN 3/5 MOSKVA 3/8 BERLIN 4/11 VARŠAVA 5/8 LONDON 6/12 AMSTERDAM 2/8 BRUSELJ 3/9 PARIZ . 4/12 DUNAJ 4/13 MUNCHEN 3/11 ZURICH -1/7 ŽENEVA -2/10 RIM 8/14 MILAN 3/10 BEOGRAD 3/12 BARCELONA 7/13 BUKAREŠTA 8/16 ISTAMBUL 8/17 MADRID 5/19 UZBONA 9/18 ATENE 9/15 TUNIS 10/19 MALTA 11/16 KAIRO 11/17 SLOVENIJA Kope........... -/- Vrhe........... -/- Lontovt........ -/- Stari vrh...... -/- Rogla.......... -/30 Kanin.......... -/- Cerkno......... -/- Soriška planina.. -/- Vogel.......... -/- Kobta.......... -/- Mariborsko Pohorje...... -/25 Kranjska gora.. -/- Pokljuka....... -/- Rog-Črmošnjice -/- Prvine......... -/- Jezersko....... -/- Ulovka......... -/- Krvavec........ -/- Črni vrh....... -/- SNEŽNE RAZMERE FURLANUA-JK Cimolais...... -/- Claut......... -/- Pbncavallo.... -/- 2abnice/0vCjav. -/- Rabi............. -/- Farni Avdtri.. -/- FomidSopra.... -/- Pakjzza-Tmau.... -/- Paularo....... -/- Pontebba...... -/- Pradbosco..... 20/40 Prato Camico.... -/- Zoncdan....... -/- Sauris........ -/- S.la Chianzutan. -/- Nevejskosedlo.. 20/110 Višarje......... 35/60 VENET0 Sappada....... 0/40 KOROŠKA Podkloster -/35 Bad Kleinkirch.... 20/50 Riberk/Peca -/30 Sloveniji Flajbeik -/50 Dobrač -/30 Nassfeld/Mokrine 60/80 Spittal/Goldeck. 5/55 Heiligenblut 20/140 Katschberg 60/80 Koralpe/Golica. -/30 Kotsch./Mautti.. 20/30 Mallnitz 10/150 AVSTRIJA Ariberg a 35/330 Seefeld 20/70 Kitzbuhel 10/75 Obertauem 120/220 Zeli am See 20/100 Schladming/PI.,. 10/100 CESTE PO SLOVENIJI Na Gorenjskem ter na območju Novega mesta so ceste mokre in spolzke, drugod po Sloveniji pa suhe ter normalno prevozne. Na mejnih prehodih ni zastojev. Slovenija: Sosednje pokrajine: Delno jasno s spremen- Popoldne se bo v severni ljivo oblačnostjo. Najni- Italiji pooblačilo in obca-žje jutranje temperature sno bodo tam tudi manj-bodo od 0 do 6, najvisje Se padavine, dnevne od 12 do 17°C. V Sloveniji: Obeti: V sredo bo zmerno do V Četrtek bo sončno in pretežno oblačno, po- toplo. nekod bodo kratkotrajne padavine. PRETOK REK Pretok rek v m3 na sek. ob 7.uri Mura, G.Radgona: 110, Drava HE Dravograd: 120, Sava Radovljica: 7.43, Sava Radeče: 72, Sava HE MavCiCe: 19; Sora Škofja Loka: 6; Ljubljanica Moste: 16, Savinja Laško: 9; Krka Podbočje: 39, Kolpa Radenci: 34. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G.Radgona: —, Drava HE Dravograd: — Sava Radovljica: 37, Sava Radeče: 108, Sava HE MavCiCe: —Sora Suha: 100, Ljubljanica Moste: 58, Savinja Laško: 94; Krka Podbočje: 95, Kolpa Radenci: 109; SoCa Solkan: 169. DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.33 in zašlo ob 19.37. Dan bo dolg 13 ur in 04 minut. Luna bo vzšla ob 19.40 in zašla 05.53. PLIMOVANJE Danes: ob 3.05 najnižje -55 cm, ob 9.10 najvišje 42 cm, ob 15.00 najnižje -44 cm, ob 21.11 najvisje 59 cm. Jutri: ob 3.38 najnižje -59 cm, ob 9.47 najvisje 40 cm, ob 15.31 najnižje -39 cm, ob 21.39 najvisje 58 cm. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Tehtnice, element zrak. Kot včeraj je dan primeren za presajanje notranjih okrasnih rastlin in za setev vrtnih rož. Polna luna nastopi ob 20.43. uri. V VEDNOST Emisija škodljivih snovi Tone Planinšek Zanimiva je primerjava kurilnega olja in zemeljskega plina glede na emisijo škodljivih snovi. Pri go-renju zemeljskega plina ne nastaja žveplov dioksid, ki se tvori pri gorenju kurilnega olja, Se vec pa pri gorenju premoga. Pri gorenju kurilnega olja in zemeljskega plina pride do podobnih količin dušikovih oksidov. Pomembna je konstrukcija gorilca, saj so pri novejših gorilcih emisije dušikovih oksidov nižje kot pri starejših. To dosežemo z nižjo temperaturo v zgorevalnem prostoru. Zemeljski plin ima za velikostni red nižje emisije škodljivih snovi kot ekstra lahko kurilno, popolnoma Cist vir energije pa vendarle ni. Ne smemo si torej privoščiti izgradnje velikih električnih central, ki bi jih postavili s tujim kapitalom, pri nas proizvedeno električno energijo pa izvažali. Ker dve tretjini emisije dušikovih oksidov prispeva promet, so z njimi najbolj onesnažena področja ob prometnih cestah. Razen v mestih, kjer imamo vec cest z gostim prometom na majhni površini, vpliv emisije dušikovih oksidov s ceste seže le nekaj sto metrov daleč, večinoma le okoli sto metrov. V nasprotju z žveplovim dioksidom se emisije dušikovih oksidov ne zmanjšujejo. Na voljo so nam podatki do leta 1991. To leto je bila emisija nekoliko nižja, kar je razumljivo glede na dogodke v tem letu in s tem znižano dejavnost v industriji in prometu. ( \ Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce ff 2e* J? kšt. OVEN 21-3/20-4 : V zadnjem času ste si uredili družabno življenje; povabila na zabave in večerje kar dežujejo. Z malo srečo boste našli novo srečo ali utrdili staro zvezo. BIK 21-4/20-5 : Resno boste razmišljali o finančni poti, ki jo je neki projekt ubral brez vašega vpliva. Morda se vam po glavi mota tudi ideja o spremembi službe ali kariere. DVOJČKA 21-5/21-6 : Stres, napetosti in pomanjkanje energije - vam to zveni domače? Čeprav pred drugimi nočete priznati, da imate prazne baterije, poskrbite zase. RAK 22-6/22-7 : Prav gotovo niso samo planeti krivi, če vase ljubezensko življenje ni tako vznemirljivo, kot si želite. Zaman poskušate partnerju dokazovati svojo neodvisnost. LEV 23-7/23-8 : Očitno je, da ste svojo energijo usmerili na napredovanje v službi, s Čimer tudi tesno povezujete prestiž in vse, za kar menite, da vam samoumevno pripada. DEVICA 24-8/22-9 : Ce ste tipična Devica, potem prav gotovo dobro skrbite za svoje zdravje, sicer pa boste morali spremeniti prehrano in dovolj počivati. TEHTNICA 23-9/22-10 : Poslovni uspeh prav gotovo veliko šteje, a pazite ob tem na ravnovesje z družinskim oziroma ljubezenskim razmerjem. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Prav gotovo imate premeten Cut za finančne zadeve in v tem obdobju vam bo narekoval drzno poslovno potezo. Odplačali boste dolgove. STRELEC 23-11/21-12 : Čeprav ste dobrega zdravja, polni energije in živahni, se boste ukvarjali z mislijo na redno posvečanje nekemu Športu: tenisu, kegljanju... KOZOROG 22-12/20-1 : S partnerjem bosta dokončno uskladila nesoglasja okoli problema, ki vaju pesti že precej časa. Izrabite to priložnost še za kaj vec! VODNAR 21-1 /19-2 : Veliko se dogaja na poslovno-finančni fronti, kjer so obeti nekoliko bolj rožnati, zato tudi uspeh ne bi smel izostati. Ne izzivajte mnenja nadrejenih! RIBI 20-2/20-3: Ukvarjate se z mislijo na zdravo življenje in kaj bi morali storiti zase, da bi se počutili Se boljše. Pazite na drobne nesrečne prigode! VIETNAM / NEPOZNANA PLAT SPROSTITVE TRGOVINE S TUJINO Kapitalizem ogroža redke živali V restavrasiji postrežejo s tigrovim mesom, kljub temu da so tigri zaščiteni - Žive divje živali kupujejo v glavnem Kitajci, zahodni turisti pa so nori na spominke - Kljub vsemu nekaj rezervatov z zelo redko favno Kathleen Callo, Reuter BUON ME THOUT, Vietnam, 14. marec (Reuter) - Ze res, da so tigri ogrožene živali, toda restavracije v tem mestu prodajo ogromno jedi iz tigrovega mesa. Prazen tiger, zacinjen krokodil in pečen mravljinčar - vse to lahko najdete na jedilnikih v Buon Me Thoutskih restavracijah, zunaj pa lahko kupite živega medveda, pitona ali orla. V mesto na vietnamskem centralnem višavju potujejo trgovci, ki kupujejo redke živali, katere nato prodajajo kot domače ljubljence, kot hra- no ali pa za sestavine v tradicionalni medicini. Planine in pragozdovi v gorskih provincah Gia Lai, Kontum in Dac Lac so trenutno Se polni slonov, nosorogov, leopardov, opic in ostalih divjih živali. Med vietnamsko vojno so ameriška letala na to območje odvrgla na tisoče bomb in s tem uničila večino živalskega sveta. Sedaj pa živalim grozi Hanoieva politka za sprostitev trgovine s tuji- »Divje živali kupujejo v glavnem Kitajci.« je rekel Hoang Long, lastnik trgovine z živalmi v Buon Me Thuotu, glavnem mestu province Dac Lac. Poleg nagačenega pava in para jelenov, pokaže obiskovalcem kletke z opicami, orlom in pitonom. Vietnamci in Kitajci v tradicionalni medicini uporabljajo tudi kosti tigrov in opic, medvedje žolčnike in jelenje rogove. V posebnih restavracijah v Hanoiu in Ho Si Minh Cityu (bivši Sai-gon), vam postrežejo tudi z koktajlem iz riževega žganja in kobrine krvi, ki naj bi zviševal moško potenco. Long pravi, da trenutno nima veliko zaloge, saj so se zaradi sušne dobe, ki traja od oktobra do maja, živali umaknile globje v džunglo. Pred nekaj desetletji je bil Vietnam raj za lovce. Zadnji cesar, Bao Dai, je imel lovišče ob jezeru Lak, južno od Buon Me Thuota, kjer so bili v petdesetih letih gostje Francozi, kasneje, v Šestdesetih in sedemdesetih so tam lovili Američani. Sedaj pa je cesarjeva lovska koca izropana in popisana z grafiti, okolico pa je prerasel plevel. Nad jezerom vlada mir, ki ga občasno zmoti le oglašanje škržatov in glas sekire pripadnika plemena Mnong, ki nabira drva. Vaščan Y Kiem Ayum se Se spominja, ko so bile vode polne kroko-dilov.«Se moj brat jih je ujel deset,« razlaga obi- skovalcem, ki so se vozili v njegovem kanuju. Vlada je na območju Nam Ka lani ustanovila rezervat, kjer je prepovedano drvarjenje in lov, je povedal Bul Xang Quang, vodja distrikta Lak. Vietnam je v zadnjih letih pri zavaronju ogroženih vrst sodeloval s Skladom za zaščito divjine (WWF). Naravovarstveniki pravijo, da je Vietnam ena od redkih držav, kjer so odkrili nove živalske vrste, vendar pa so ogrožene zaradi pretiranega love in izsekavanja gozdov. Lani so v rezervatu Vu Quang, v provinci Ha Tinh, odkrili dve novi vrsti ptic, novo ribo, želvo in sesalca, podobnega kozi. V bližini kraja Na Hang na severu Vietnama pa so biologi na osnovi ljudskih govoric odkrili Se nekaj primerkov opice, ki je že skoraj popolnoma izumrla. Huynh Thi Xuan, namestnik guvernerja province Dac Lac je prejšni mesec izjavil, da so oblasti zaskrbljene zaradi uničevanja divjadi in gozdov in obljubil novo vladno politiko pri zaščiti naravnega okolja. Naloga bo najbrž zelo težka, saj so reforme ljudem dale svobodo pri sluzenju denarja, zato poskušajo trgovci zadostiti tudi najbolj bizarnim potrebam kupcev. Trgovine v Ho Si Minh Cityu Se vedno prodajajo tigrove kože in denarnice iz slonjega usnja, Čeprav sta obe živali zaščiteni, z zidov pa visijo rogovi divjega gozdnega goveda, ki je na robu izumrtja. no. KITAJSKA Na Hang Kraj, kjer so opazili opico o jMflV Ii Hanci *' mj Tonkinški zaliv |(Hainan LAOS Odkritja novih živali Južno kitajsko morje TAJSKA VIETNAM KAMBODŽA 100km Opica, ki živi na območju kraja Na Hang. Gre za enega redkih še živečih primerkov, ki so ga odkrili biologi na osnovi ljudskih govoric (Telefoto AR) Tigri naglo izumirajo Robert Evans, Reuter ŽENEVA - Ce vlade azijskih držav ne bodo sprejele ustreznih ukrepov, bi lahko v teku 10 let tigri popolnoma izginili. Tako opozarjajo voditelji svetovnega sklada za naravo WWF; po njihovih podatkih je zaradi nenadzorovanega lova in zaradi divje urbanizavcije tigrov sedaj manj kot 5.000. Tri podskupine od osmih, kolikor jih poznajo zoologi, so že izumrle. Pred leti je bil lov na tigre samo šport oziroma zabava, danes pa se njihove kosti drago prodajajo za izdelavo tradicionalnih vzhodnoazijskih zdravil. Ptedstavnik WWF Someshvvar Singh je pojasnil, da je pobuda, ki jo je njegova ustanova sprejela v sedemdesetih letih v Indiji že obrodila sadove, vendar v drugih državah niso sprejeli ustreznih zaščitnih norm. Poleg tega pa tigre ogrožajo tudi oboroženi spopadi, saj je v kar sedmih od skupnih 19 rezervatov, v katerih tigri živijo, v teku vojna. Tigre je sicer zelo težko preštevati, ker ne živijo vedno v istem kraju, vendar domnevajo, da jih je na Južnem Kitajskem manj kot 50, prav tako pa je skoraj povsem izumrl sibirski tiger, ki živi v severni Kitajski. Na Baliju so tigri izumrli že leta 1940, kaspijskih tigrov ni veC od leta 1970, na Javi pa so zadnjega tigra videli pred vec kot desetimi leti. Poleg lova pa tigrom škoduje tudi porast kmetijstva, ki krci njihovo naravno Življenjsko okolje, to je gozdove. Iz teh razlogov se je Število tigrov tako zelo skrčilo in sedaj te Živah živijo poleg v Indiji ter sosednjima Nepalu in Bangladešu samo se v Burmi, na Tajskem, v Indokini, na Sumatri in v Rusiji. Število tigrov pa je iz leta v leto manjše in to dejstvo je zelo zaskrbljujoče.