Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 18. OKT. 1962 Leto XIV. — Štev. 40 Cena 20 din Regionalno planiranje v današnjih pogojih izvedeli smo za zanimiv poskus: za pripravo ureditvenega načrta kmetijskega prostora, ki ga nameravajo pripraviti v soboški občini Pomurje je bilo doslej deležno nekaj poskusov perspektivnega načrtovanja. Znan ja tako-zvani regionalni plan, ki ni bil do vseh podrobnosti niti izdelan in ne realiziran, vendar so posamezne študije v okviru tega projekta služile kasneje za določanje novih variant, prilagojenih trenutnim potrebam. V omenjenem primeru pa gre za popolnoma nov projekt, ki naj bi v prvi vrsti lociral najbolj bistvene gospodarske enote, predvsem v kmetijstvu, saj poznamo nešteto primerov, kako so doslej kmetijske organizacije hote ali nehote planirale posamezne objekte brez upoštevanja splošne družbene perspektive. Zadeva je tolikanj bolj aktualna, ker je na nedavnem zasedanju republiška Ljudska skupščina sprejela priporočili o nalogah in ukrepih na področju urbanizma, stanovanjske graditve in komunalnega gospodarstva, ki bi jo bilo v našem primeru moč posredno navezati tudi na doslej popolnoma odprta vprašanja urbanizacije podeželja. Soboški primer — če bo realiziran — ne bi smel ostati osamljen, saj je bila dana iniciativa za podobno planiranje že tudi v okrajnem merilu kot kaže, pa doslej ni prišle do rezultatov, predvsem zaradi lokalističnih teženj posameznih kmetijskih zadrug in kmetijskih gospodarstev. -jm POMEMBNA PRIDOBITEV MURSKE SOBO TE — OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU UREJENA GLEDALIŠKA DVORANA Včeraj popoldne je bila v grajskem poslopju v Murski Soboti svečanost, na kateri je predsednik ObLO Murska Sobota, tovariš Karel Lutar, odprl novo gledališko dvorano in adaptirane društvene prostore ter jih predal DPD »Svobodi«. Svečanosti so prisostvovali Boris Kocjančič in Rudi Čačinovič, člana Izvršnega sveta LRS, Ivan Kreft, zvezni ljudski poslanec, Miško Kranjec, pisatelj in član Akademije znanosti in umetnosti, ljudski poslanci ter drugi pomembni politični, kulturni in javni delavci. V govoru, ki ga je imel ob tej priložnosti imel predsednik Občinskega ljudskega odbora, je omenil večletne in neštete razprave o kulturnem mrtvilu), ki je nastalo v Murski Soboti ter orisal večletna prizadevanja, dobiti prepotrebne prostore za kulturno prosvetno dejavnost. Omenil je tudi akcije, ki smo jih po vojni imeli v Soboti s tem v zvezi, pa so se vse izjalovile Ko je povedal, da je to le začasna rešitev za poživitev kulturno prosvetnega življenja v Soboti, je orisal tudi perspektive zgraditve novega kulturnega centra mesta ter povedal, da bo od našega skupnega prizadevanja odvisen dan, ko bo to realizirano do takrat pa skušajmo v teh prostorih in sedaj možnih razmerah poživiti kulturno prosvetno dejavnost v Murski So boti.« Omenil je tudi vprašanje galerije za stalne in občasne razstave. Tudi to je namreč pereče in bomo morali kma- lu pristopiti k njegovemu reševanju. Povedal je, da so sedanji adaptaciji mislili tudi na to, da bi se eventualno dala najti možnost za ureditev teh prostorov v zadnji stolpni sobi, h katera bi pozneje morda priključili še dva prostora. Poudaril je še, da so želeli s to adaptacijo rešiti tudi problem mladinskega kina, saj je tudi to vprašanje ob 2500 šolskih otrok v Soboti zelo pomembno. Z ureditvijo tega kina bo obenem stalna izkoriščenost novih prostorov še večja. Sredstva, ki jih bomo rabili v ta namen, pa ne bi smela biti ovira. Ob ureditvi novih prostorov za kulturno življenje Sobočanov so obenem uredili tudi grajsko poslopje in naredili v parku dve novi aleji z razsvetljavo z namenom, da bi tudi v večernih urah bil dostop k prostorom čim ugodnejši in se jih bo občinstvo čim več posluževala. Na koncu govora je tovariš predsednik dejal: »dovolite mi, da se vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da lahko te prostore danes v okviru našega praznika predajem svojemu namenu, najlepše zahvalim. Bilo bi jih preveč naštevati, kajti težav in problemov je bilo veliko« Tako je odprl adaptirane prosto- re in z njimi je Murska Sobota dobila možnosti, da oživi kulturno prosvetno dejavnost. Gostje iz Indonezije na obisku v Pomurju V četrtek zjutraj je predsednik okrajnega ljudskega od bora Murska Sobota inž. Maran Mejak sprejel delegacijo ministrstva za kmetijstvo Republike Indonezije. Indonezijski gostje so se na naših druž- benih posestvih seznanjali z organizacijo kmetijske proizvodnje; še prav posebno so se zanimali za naše zadružno gibanje, vlogo zadružništva in naše izkušnje na področju kmetijstva, ki jih bodo v lastni domovini lahko koristno prilagodili svojim specifičnim razmeram. Indonezijska delegacija je v spremstvu predstavnikov OLO Murska Sobota obiskala KDZ Žepovci, Zdravilišče Radenci, Kmetijsko zadrugo Mursko polje v Križeve h pri Ljutomeru, Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, Industrijsko-kmetijski kombinat Pomurko, tovarno mesnih izdelkov, tovarno mlečnega prahu v Murski Soboti in še nekatere važnejše gospodarske objekte in turistične znamenitosti v našem okraju. Povsod, kamor so gostje iz prijateljske Indonezije prišli je bilo razpoloženje zelo prijetno in toplo; njihova srečanja so minila v znamenju prijatelskih razgovorov z našimi kmetivskimi strokovnjaki in uglednimi družbeno-političnimi predstavniki Pomurja. F. S 300 BRIGADIRJEV NA SPREJEM V ZNAMENJU DELOVNIH USPEHOV — OD LETA 1945. DALJE JE IZ POMURJA SODELOVALO NA ZVEZNIH ALI LOKALNIH AKCIJAH 35 MDB Ob nedeljskem srečanju brigadirjev z letošnjih mladinskih delovnih akcij, ki se ga je udeležilo okoli 300 mladincev in mladink je obč. odbor SZDL pripravil svečan sprejem, ki so se ga poleg komandantov vseh delovnih brigad, ki so bile formirane v Pomurju po letu 1945 in ki so delale na zveznih in lokalnih delovi- ščih, udeležili tudi vidni politični delavci našega okraja. Namen sprejema je bil pred. vsem, spoznati delo in obuditi spomine na čase, ko se je mladina med prvimi odzvala klicu porušene domovine. Po uvodnih besedah predsednice OOSZDL tov. Side Podlesek ki je v svojem govoru nanizala delovne uspehe mladine v povojnem obdobju, se je on okusnem prigrizku razvilo živahno kramljanje starih mladinskih aktivistov, kramljanje o težavah in naporih, ko sta bila glavno orodje lopata in kramp, o naporih, ki niso bili zaman, ki so prihranili naši skupnosti ogromna sredstva, ustvarili in še ustvarjajo v naši mladini neprecenljive vrednote, ki jih od nas vseh zahteva socialistična družba in ki so viri še uspešnejšega političnega in gospodarskega razvoja naše družbe. VREME OD 17. DO 28. OKTOBRA Padavine z ohladitvijo pričakujemo okrog 17., 21. in 28. oktobra (okrog 21. oktobra sneg skoraj do nižin). V ostalem suho oziroma lepo vreme. Po 21. oktobru močnejša slana, toda pozneje postopoma otoplitev. Dr. V. M. DRŽ. PODSEKRETAR, DR. TONE VRATUŠA V M. SOBOTI VELIKO ZANIMANJE ZA NOVO USTAVO Tudi v Pomurju so se že pričele prve razprave o pred-osnutku nove zvezne ustave in njenih posamenzih poglavjih, čeprav so bile doslej v glavnem omejene na občinske in okrajni politični aktiv v obliki predavanj in seminarjev, medtem ko je državni podsekretar pri Zveznem izvršnem svetu dr. Tone Vratuša v petek zvečer predaval v dvorani soboškega kina »Park« pred okrog 700 poslušalci o novi ustavi in njenih temeljnih značilnostih. To je bil tudi prvi širši razgovor o prednačrtu nove ustave v soboškem okraju in sploh med prvimi množičnimi zbori v Sloveniji. Prejšnji potek je obiskal M. Soboto državni podsekretar pri ZIS dr. Tone Vratuša in dopoldne najprej predaval občinskemu in okrajnemu političnemu aktivu o glavnih značilnostih v razpravo že pred loženega predosnutka nove zvezne ustave. Po predavanju je tov. Vratuša odgovarjal tudi na nekatera vprašanja navzočih poslušalcev v zvezi s premoženjem družbenih organizacij, lastnino zemlje, vlogo sveta federacije, samoupravljanjem v delovnih organizacijah itd. Zvečer je krajevna organizacija SZDL priredila v soboški kino dvoran širši raz-govor, kjer je poslušalo državnega podsekretarja dr. Vratušo nekaj nad 700 ljudi, kar tudi zgovorno priča o tem, kolikšno je zanimanje za novo ustavo že sedaj med delovnimi ljudmi soboškega okraja, V Gornji Radgoni so imeli prejšnji četrtek za 40-članski občinski politični aktiv predavanja o važnejših poglavjih prednačrta nove ustave, že prej pa so se sestali predsedniki konferenc in sekretarji krajevnih odborov SZDL; na sestanku so se predvsem pomenili o tem, kako bi v občinskem okolišu čimbolj uspešno in učinkovito organizirali tolmačenje nove ustave. V Ljutomeru je v ponedeljek predaval občinskemu političnemu aktivu član okrajnega odbora SZDL Ivan Šiftar. Na razširjeni sev občinskega odbora SZDL v Gornjih Petrovcih so včeraj med drugim razpravljali tudi o predosnutku nove ustave in o tem, kako bi na svojem območju čimbolje izvedli široko javno razpravo. Tudi v Lendavi sta že imela skupen sestanek izvršni odbor ObOSZDL in ožja politična grupa, predavanje za širši občinski aktiv pa bodo organizirali v petek. Tudi člani društva pravnikov so že imeli dva sestanka, posvečena prednačrtu nove ustave. Včeraj popoldne so se v Murski Soboti sestali člani pomurske sekcije kluba ljudskih poslancev; na sestanku so razpravljali o prednačrtih zvezne in republiške ustave, občinskih statutih, predvsem pa o tem kako se bodo tudi sami vključili v javno razpravo o teh izredno pomembnih ustavnih dokumentih. Predvidevajo, da bodo že ta teden zaključene v vseh občinah priprave za prehod na širšo razpravo o prednačrtu zvezne in republiške ustave ki pa jo bo treba zlasti v naših komunah, krajevnih organizacijah SZDL in delovnih kolektivih tudi tvorno povezati z občinskimi statuti in statuti gospodarskih organizacij; razprava naj potemtakem zaokroženo zajame vse naše bodoče ustavne listine, od statutov gospodarskih organizacij do zvezne ustave, saj je v tem tudi poroštvo, da bodo širše razprave občanov in delovnih kolektivov lahko tudi izredno življenjske in zanimive. Do širših razprav o prednačrtu zvezne ustave bi lahko dejansko tudi pri nas že prišlo, če ne bi zasledovali predvsem tega smotra. (Nadaljevanje na 2. strani) Z nedavnega sestanka političnega aktiva v Murski Soboti— o novi ustavi ODPRIMO VRATA TURIZMU PERSPEKTIVA TURISTIČNEGA RAZVOJA POMURJA JASNO NAKAZUJE TRI OSNOVNE SMERI: DOPOLNJEVANJE ZMOGLJIVOSTI ZDRAVILIŠČA SLATINA RADENCI, NADALJNJE SPROŠČANJE MALOOBMEJNEGA IN BLAGOVNEGA PROMETA TER RAZŠIRITEV LOVNEGA TURIZMA — VISOKE INVESTICIJE IN ORGANIZACIJSKA PRIZADEVANJA KOMUN TER NJIH TURISTIČNE AMBICIJE TERJAJO KAR NAJHITREJŠO IZDELAVO ENOTNEGA IN DOLGOROČNEGA PROGRAMA TURISTIČNEGA RAZVOJA POMURJA — OLEPŠEVALNE NALOGE PODEŽELJA, KI NAJ DOPOLNJUJE TURISTIČNE MIKAVNOSTI POMURJA. Nikakor ni pretirana trditev, da bodo dohodki iz turizma in gostinstva postali kmalu pomembna postavka v gospodarskih programih vseh šestih komun soboškega okraja. Razlogov za tako optimistično napoved je dovolj: vzporedno s porastom obiskov tujih gostov, katerih nočitve so dosegle z letošnjimi 54 tisoč nočninami v prvih desetih mesecih kar 57-odstotni porast v primerjavi s preteklim letom se je povečal devizni priliv predvsem po zaslugi maloobmejnega prometa, kar za šestkrat. Ob deviznem efektu v tem razdobju — 54,594000 deviznih dinarjev — vsekakor ni razloga za pomisleke za nove naložbe, ki bodo znašale v gostinstvu in turizmu ter za urejanje vrste turističnih in gostinskih objektov v vseh šest komunah soboškega Okraja v razdobju petih let skoraj eno milijardo dinarjev. Levji delež investicij je namenjen Zdravilišču Slatina Radenci, kjer bodo z dograditvijo zdraviliškega doma, z ureditvijo campinga in z začetkom del za centralni vodovod itd. lahko že v doglednem času ob povečanju zmogljivosti zagoto številnim tujim in domačim gostom več udobja, razvedrila in podobno. Ne gre podcenjevati tud. investicijskih programov komun, ki bodo delno z lastno udeležbo in delno s pomočjo najetih kreditov uresničile že v petletnem razdobju 61-65 vrsto turističnih in gostinskih novogradenj, ob tem pa bodo v prvi vrsti upoštevali dopolnjevanje zmogljivosti takšnih objektov in terenov, ki so se v tej smeri že uveljavili med domačimi in tujimi turisti. V programu turističnega razvoja Pomurja ima nadvse pomembno vlogo tudi lovni turizem. Žal se je ta donosna panoga doslej uveljavila v ce- (Nadaljevanje na 2. strani) Štefana Kovača ulica — v bodoče najlepša soboška ulica ODPRIMO VRATA TURIZMU (Nadaljevanje s 1. strani) loti samo v beltinski občini, vse večji pritisk tujih turistov, predvsem Italijanov, pa je lahko dovolj utemeljena pobuda, da bodo ponudile turizmu svoje bogate lovne terene tudi ostale komune. Pobuda v občini Petrovci-Šalovci, kjer bodo že v bližnji prihodnosti ustregli tej nalogi, lahko služi za vzgled vsem ostalim komunam! Med številnimi nalogami, ki jih sprejemajo komune in predvsem turistične organizacije na področju turizma, kaže posebej omeniti nujno potrebo po olepševalnih delih na podeželju. Namreč vsa turistično aktivna področja Slovenije so že v dobršni meri z učinkovitim sodelovanjem podeželskega prebivalstva napravila svojim turističnim ambicijam veliko uslugo s spontanimi olepševalnimi deli, kajti slej ko prej bodo prav temu činitelju podrejene simpatije tujih obiskovalcev. Konično so vsestransko utemeljene tudi zahteve, da v turističnih programih okraja in komun nikakor ne bi smeli prezreti nalog na področju domačega turizma in rekreacije Ker postaja Pomurje čedalje bolj interesantno za domače turiste z mariborskega območja in s hrvaške strani, bi veljalo našim turističnim organizacijam najti pravi stik za konstruktivno sodelovanje s sorodnimi organizacijami sosednjih okrajev. Turistične organizacije pa se bodo morale lotiti z večjo doslednostjo sestave prospektov Pomurja in ostalega propagandističnega gradiva, povsem pa se bo treba odpovedati večtirnemu delu in razdrobljenemu izdajanju tega pomembnega materiala. Slej ko prej pa ostane osnovna nalaga komun, okraja in turistične organizacije, da bi v najkrajšem času izdelali dolgoročni perspektivni program turističnega razvoja Pomurja kajti samo enotnemu izvajanju obsežnega investicijskega programa, načrtovanja in uresničevanja vseh programov je podrejen uspeh turističnih prizadevanj v Pomurju. O vseh teh in podobnih stališčih so izrekli enotno melje tudi na nedavni razširjeni seji Sveta za blagovni promet OLO Murska Sobota. DUBRAVKA TOMŠIČ V MURSKI SOBOTI V soboto je gostovala v M. Soboti priznana in svetovno znana pianistka Dubravka Tomšič. Nad koncertom, ki ga je odigrala, je bilo občinstvo navdušeno in umetnica je doživela celo večji aplavz kot v Mariboru. IJO VE LIKO ZANIMANJE ZA NOVO USTAVO (Nadaljevanje s 1. strani) Že sedaj opozarjajo tudi na potrebo po čimprejšnjem začetku širših razprav o novih ustavah v delovnih kolektivih družbene organizacije v podjetjih naj bi bile pobudniki samoiniciativnih razprav v debatnih krožkih ali drugih oblikah, pri čemer naj polno OB OBČNEM ZBORU SOBOŠKE »SVOBODE« BO »SVOBODA« ZAŽIVELA? Tone Vratuša angažirajo zlasti direktorje in druge vodilne uslužbence, ki so v prvi vrsti poklicani, da kar najbolj sodelujejo v teh razpravah. Pomoč od zunaj naj bi v tem primeru prinesla samo višjo kvaliteto, t. j. posredovanje ustreznih odgovorov na premalo razčiščena vprašanja. Sploh pa bo potrebno v razprave o novih ustavah v gospodarskih organizacijah vključiti čimvečji krog naših gospodarstvenikov. DPD »Svoboda« v Murski Soboti v zadnjem letu ni delala. Odbor, ki so ga izvolili na lanskem občnem zboru, se sploh ni konstituiral. Vsi posli so tako ostali v rokah bivšega tajnika, blagajnika in nekaterih članov upravnega odbora. Kje so vzroki za nedelavnost »Svobode«? Vzrokov je več in večino smo jih na najrazličnejših mestih, tako na sestankih, kot posvetovanjih, razpravah in v tisku že ugotovili. Prav tako smo tudi ugotovili, da v Murski Soboti ne bi smelo biti kulturnega mrtvila. Od tu dalje pa zaenkrat še nismo uspeli priti. Eden glavnih vzrokov, da večina sekcij soboške »Svobode« ni delala, je bil problem s prostori. Tako ni bilo ne dvorane za nastope, ne prostorov za klubsko življenje ter vaje godbe na pihala. Poleg tega je prav gotovo velik zaviralni moment za kakršnokoli udejstvovanje današnja honorarska mrzlica, pa tudi drugače prezaposlenost ljudi, ki bi sicer bili voljni delati. Pri naštevanju teh raznih vzrokov ne smemo iti še mimo dejstva da poleg strokovnjakov, ki bi vodili- najrazličnejše sekcije in ljudi, ki v njih delajo, potrebujemo še vrsto organizatorjev, ki skrbijo za povečanje števila članstva, za poživitev dela raznih sekcij, za točno izvajanje zadanega programa itd. To morajo biti ljudje, ki imajo voljo do poživitve kulturnega in zabavnega življenja Sobočanov. Biti morajo idealisti v pravem pomenu besede. Na občnem zboru so bili mnenja, da sta lahko ta zbor in otvoritev nove kulturne dvorane v grajskem poslopju. mejnik v delovanju soboške »Svobode«. V novih prostorih bodo lahko delovale različne sekcije, le poživiti jih bo treba, poleg klasičnih oblik dela (pevski zbor, orkester ipd.) pa najti še kake nove, žive oblike dela v ansamblih, kvartetih in drugem. Prav tako je potrebno k delu pritegniti tudi mladino in še več ljudi iz delovnih kolektivov. Da bi pritegnili čimveč ljudi bi kazalo uvesti tudi neke oblike družabnega in klubskega življenja. Lahko upamo, da bo delo steklo. Godba na pihala dela. Pri njej je problem ljudi in instrumentov. Razen tega je težava še v tem, da godbenik, delajo na najrazličnejših delovnih mestih in najrazličnejših izmenah, tako da je težko najti čas za skupne vaje. Dobro pa bi bilo, če bi k sodelovanju pri godbi stopilo še več ljudi, ki imajo voljo do igranja. Dramska sekcija je zaživela. Tudi za njo je problem, najti ljudi, predvsem igralce. Režiserjev imamo kar precej. Na Občnem Zboru so izvolil, nov upravni odbor, ki v krat kem sestavil program dela za naslednje obdobje. Ta program bodo nato na razširjeni seji pregledali in se lotili konkretnih nalog. Upati je, da bo odbor delal in bomo tako v Murski Soboti vendar že enkrat resno začeli preganjati kulturno mrtvila. IJO PRVO GOSTOVANJE CELJSKEGA POKLICNEGA GLEDALIŠČA V M. SOBOTI Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo 20. oktobra gostovalo v novi dvorani soboškega gradu. To gostovanje je samo eno izmed številnih prizadevanj celjskega gledališča, da bi našlo pot do najširših ljudskih množic ne le v svojem kraju, marveč tudi v najbolj oddaljenih krajih naše republike. Tako je vsakoletni gost v Kostanjevici in drugih krajih Dolenjske, tokrat pa bo prvič v svoji mladi poklicni dejavnosti prišlo tudi v Mursko Soboto. Od tega sodelovanja med ljubitelji gledališča zunaj matične hiše, ki si žele umetnosti, in poklicnimi ustvarjalci si lahko obetamo še druge ugodnosti, ki so nemara čisto tehničnega značaja: poklicni odrski tehniki pripravijo v kraju gostovanja vse potrebno za ustrezno scensko podobo predstave, pri tem ugotavljajo morebitne tehnične pomanjkljivosti in jih odstranjujejo; lokalna amaterska društva se spoznajo z delom poklicnih ustanov itd. SLG bo prišlo v pomursko metropolo s staro kitajsko zgodbo nemškega dramatika Walterja Bauerja »Rdeče in modro v mavrici«. To je delček nenavadne poetične moči. Z jezikom preproste ljudske tvornosti govori o dveh mladih ljudeh, ki spregledata, da se ljubita. Ko to spoznata, sta se že razšla. A njuno vzajemno hrepenenje je tolikanj močno, da ju združi onkraj groba v mavrici na nebu. »Rdeče in modro v mavrici« je izraz globoke ljudske vere, da more resnična ljubezen slejkoprej doživeti svojo uresničitev. To gostovanje naj bo res uvodni korak v nadaljnje zbliževanje dveh oddaljenih slovenskih mest. Še ena posebnost mu daje značilen pečat tega prizadevanja: premiera tega dela ne bo v Celju, marveč v Murski Soboti! Tako bo prineslo gledališče s seboj slavnostno vzdušje prvega srečanja s publiko in še večjo željo, da bi ugajalo v kar največji meri. Janez Žmavc NA SOBOŠKI GIMNAZIJI: LITERARNO GLASILO Pred kratkimi je bil na soboški gimnaziji občni zbor mladinskega kulturno-umetniškega društva Ali Kardoš. Občnega zbora sta se udeležila tudi ravnatelj gimnazije prof. Janko Liška in predsednik okrajne zveze Svobod in prosvetnih društev Ante Novak. Novo izvoljeni upravni odbor MKUD je na prvem svojem sestanku že tudi sprejel dokončno sestavljen delovni program. Na občnem zboru je bilo predvsem govora o prireditvah SNG iz Maribora in Celja, ki bi jih MKUD Ali Kardoš organiziralo v letošnjem šolskem letu (štiri do šest prireditev). Vsakokrat bi bili dve predstavi, ena za dijake, druga pa za občinstvo. Letos je sprejelo MKUD v svoj program tudi razgovore z našimi javnimi in kulturnimi delavci (v preteklem šolskem letu je MKUD povabilo pesnika Kajetana Koviča, ki je dijakom bral svoje pesmi, in recitatorja Marjana Dolinarja, ki jim je recitiral znana dela iz domače in tuje književnosti). Na gimnaziji bo MKUD predvidoma začelo izdajati letošnjem šolskem letu tudi literarni list. Letos je MKUD pridobilo še tri nove sekcije: šahovsko, za filmsko vzgojo in plesno sekcijo. Upajmo, da bo MKUD Ali Kardoš res uresničilo svoj program in tako tudi izdatno prispevalo k napredku kulturnega življenja v Murski Soboti -pp- PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA V G. RADGONI 3 KONCERTI SLOVENSKEGA OKTETA V radgonski občini so 15. oktober — občinski praznik prav lepo praznovali. Pri Vidmu ob Ščavnici so v počastitev praznika odprli javno, sodobno opremljeno kopališče in še nekatere druge naprave, ki so vključene v zavod za pospeševanje elektrifikacije na deželi. Prav tam so odprli tudi prenovljeno zdravstveno postajo. V počastitev praznika je v Gor. Radgoni, pri Vidmu ob Ščavnici in v Radencih gostoval znani Slovenski oktet. Dvorane so bile povsod nabito polne. V Gor. Radgoni je bila svečana seja občinskega ljudskega odbora, ki so se je udeležili tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora inž. Miran Mejak, sekretar komiteja Jan Ros, zvezni poslanec Ivan Kreft, republiška poslanec Joško Slavič in drugi. Slavnostni govor je imela predsednica ObLO Marija Levar. Po končani seji je zbranim odbornikom in predstavnikom delovnih organizacij čestitala k občinskemu prazniku, delegacija radgonskih pionirjev, Golarjev mladinski pevski zbor pa je zapel v počastitev praznika zanosno nekaj borbenih pesmi.. Tega dne so krenile iz G. Radgone, Vidma ob Ščavnici in Radenec partizanske patrulje, ki so obiskale družine padlih borcev in so imele pri spominskih ploščah in spomenikih kratke žalne svečanosti.. Sprejem vseh patrulj je bil pri Negovi s primemo počasttitvijo tamkaj padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Ika SPOMINSKA SVEČANOST PRI GIMNAZIJI MDB JERKA NOVAKA V ponedeljek so se zbrali dijaki gimnazije, učiteljišča in osemletke I v počastitev občinskega praznika pred spominsko ploščo in izvedli enourni kulturni program s pevskimi točkami in recitacijami. Na tej spominski svečanosti ob plošči, na kateri so imena ljudi — nekdanjih dijakov gimnazije —, ki so dali svoja mlada življenja za svobodo, je spre govoril tudi ravnatelj gimnazije. Orisal je prisotnim like nekdanjih dijakov te gimnazije, dijakov, katere je tudi sam učil in ki so se na klic okupirane domovine podali v boj proti okupatorju. Ob tej priložnosti je sporočil dijakom gimnazije sklep OK LMS, ki jih je za marljivo delo na šolskem igrišču, proglasil za brigadirje. Brigada no- si ime Jerka Novaka, čigar ime je tudi na gimnazijski spominski plošči. J. Novak se je septembra 1942 leta priključil partizanom v Kalniškem odredu, v katerem je postal komisar Pred koncem vojne je bil ranjen, po osvoboditvi pa je služboval kot major JLA. Umrl je leta 1948 v Ljubljani za posledicami ran iz NOB. V Beltincih: pester program izobraževanja Občinski sindikalni svet in idejno-vzgojna komisija pri občinskem sindikalnem svetu v Beltincih pripravljata pester program izobraževalnega dela v bližnji zimski sezoni. Seminarji in posvetovanja za organe delavskega upravljanja in vodstva sindikalnih podružnic se bodo pričela že ob koncu tega meseca in bodo trajala vse do spomladi. Pri obravnavi se tokrat ne bo- do zaustavljali le pri splošnih načelih delavskega upravljanja, samo pri tem, da bi organi upravljanja spoznali zgolj formalnopravne pristojnosti posameznega organa (sicer tudi tega ne kaže zapostavljati), temveč bodo obravnavo pretežno o konkretnih pogojih in problemih v zvezi s proizvodnjo, proizvodnostjo, delitvijo dohodka in seveda tudi konkretna problematika upravljanja. V novembru bodo obravnavali v kolektivih tudi predosnutek nove ustave vzporedno z razpravo o novem občinskem statutu. Pripravljajo že tudi seminar za vodstveni kader sindikalnih podružnic. Na njem bodo obravnavali naloge in vlogo sindikalnih organizacij pri sestavljanju statutov gospodarskih organizacij. Tem razpravam bo vsekakor potrebno posvetiti veliko pozornost, saj bodo ti statuti v naših delovnih kolektivih osnovni in poglavitni utrjevalci nadaljnjega razvoja si- stema in neposrednega upravljanja. Upravni odbori sindikalnih podružnic bodo v kratkem pripravili tudi programe za strokovno izobraževanje vseh članov kolektiva v zimski sezoni . 0 PREDOSNUTKU USTAVE Občinski odbor SZDL je te dni sklical v Gor. Radgoni sestanek aktiva za tolmačenje predosnutka ustave. Sestanka se je udeležilo okrog 50 predstavnikov družbeno-političnih in delovnih organizacij. V aktivu so v treh referatih obravnavali predosnutek ustave s politično-družbenega vidika, položaj delavskih organizacij v predosnutku in pred- osnutek ustave v zvezi s statutom ObLO. Pomenili so se, da bodo tolmalčili ustavo po vseh sindikalnih podružnicah, krajevnih odborih SZDL in v vseh večjih vaseh. Prvi sestanki bodo takoj po izidu predosnutka republiške ustave, še prej pa bo Ljudska univerza v večjih centrih organizirala zadevna predavanja. Ika Tudi v Soboti prosvetni servis Po vseh večjih krajih Slovenije ustanavljajo prosvetna društva »Svoboda« servise, ki nudijo politično-družbenim organizacijam za njih delovanje potrebne rekvizite, predvsem pa literaturo, do katere posamezna manjša društva ne redkokdaj zelo težko pridejo. Pred kratkim so se tudi v Murski Soboti mudili predstavniki Zveze delavsko-prosvetnih društev in »Svobod« iz Ljubljane z namenom, da bi vzbudili zanimanje za ustanovitev prosvetnega servisa tudi v Murski Soboti. Servis naj bi se razvijal v štirih smereh: omogočil naj bi čimširšemu krogu društev in organizacij nakup kvalitetne literature, organiziral bi tudi izposojevalnico za dela in lite raturo, ustanovil bi tehnično delavnico za izdelavo potrebnih rekvizitov — avdio vizuelnih pripomočkov in poseben oddelek, ki bi navedene predmete in literaturo posredoval potrošnikom. Zaenkrat bo servis le kot podružnica Centralnega prosvetnega servisa v Ljubljani, s časom pa bi se lahko osamosvojil in bi delal v okviru soboške »Svobode«. Še ne tolikanj zapažena, pa vendar že okrog 100-milijonska letošnja investicija — ka- nalizacija v Murski Soboti Pred izidom 1. številke šolskega lista dijakov Srednje šole za telesno vzgojo v M. Soboti — TREPETLIKA. Dijaki omenjene šole so že izdajali svoj list. To je bil »Brigadir«, ki so ga ciklostirali med časom delovanja brigade, ki je gradila igrišča in asfaltirala del ceste do šole. To glasilo je bilo le nekak informator in poskus. Zato ga nameravajo razširiti in vsebinsko popestriti. Prinašalo bo poleg literarnih sestavkov mladih piscev tudi poročila o najrazličnejših aktivnostih dijakov, pa tudi strokovne članke. Zanimivo je tudi, da so literati sprva mislili izdajati svoj list, vendar so se zdaj sporazumeli, da izdajajo le tega enega, dva mlada pesnika, Leopold Holc in Nikolaj Gumilar pa bosta izdala ciklostirani zbirki svojih pesmi. Vodstvo šole in učenci si prizadevajo, da bi kot prilogo eni izmed številk »Trepetlike« izdali PRVI VODIČ PO MURSKI SOBOTI. V njem bi bil tudi seznam vseh ulic, kulturno-zgodovinskih znamenitosti itn. Ta edicija bi prav gotovo bila za razvoj turizma pr nas precej pomembna, je pa še vprašanje denarnih sredstev, vse ostalo je že zbrano in urejeno, tudi kliše je že izdelan. Tako lahko pričakujemo, da bomo kmalu imeli v rokah to zanimivo in pomembno izdajo. IJO POMURSKI VESTNIK. 18. OKT. 2 Tekmovalo nad 120 traktoristov Društva kmetijskih tehnikov so letos organizirala tekmovanja traktoristov v vseh občinah, z okrajnim tekmovanjem traktoristov pa so se uspešno vključila tudi v program letošnjega Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Pri organizaciji letošnjih, tekmovanj je že močno prišla do izraza samostojnost teh društev, ki so ob pomoči občinskih vodstev LT in nekaterih gospodarskih organizacij svojo nalogo uspešno opravila. Na vseh tekmovanjih je letos sodelovalo nad 120 traktoristov — starejših, mladincev in pionirjev. Na občinskem tekmovanju v Črensovcih (beltinska občina) je zasedla prvo mesto ekipa KG Beltinci, med posamezniki pa: pri starejših traktoristih Jožef Čurič iz KZ Črensovci, med mladinci Slavko Tibaut iz KZ Beltinci in med pionirji Jože Škafar z beltinskega KG. Zapisati kaže, da je bilo tekmovanje traktoristov v Črensovcih še posebno dobro organizirano; prisotnih je bilo nad 1000 ljudi, ki so z zanimanjem sledili posameznim točkam in po svoji tričlanski ocenjevalni komisiji tudi sami ocenjevali delo traktoristov pri strniščnem in globokem oranju. V občini G. Radgona: prvo mesto med starejšimi traktoristi je zasedel Alojz Kurbus iz KZ Črnci, med mladinci Ivan Korasa iz KZ Črnci in med pionirji Jože Zemljič iz KZ Radgona. V Hodošu (petrovsko-šalovska občina) je bil med starejšimi traktoristi prvi Ernest Mesič iz KZ Šalovci. V Moravcih v soboški občani se je na tekmovanju traktoristov uvrstil na prvo mesto Alojz Erjavec s KG Rakičan med starejšimi traktoristi, med mladinci pa Alojz Gregor, prav tako s KG Rakičan. V Lendavi se je uvrstila na prvo mesto tekmovalna skupina KZ Hotiza, med starejšimi traktoristi Štefan Trajbar iz KZ Dobrovnik. V Veržeju je na tekmovanju traktoristov ljutomerske občine zasedla prvo mesto ekipa KZ Križevci, med starejšimi traktoristi Franc Jaušovec iz KZ Križevci in med mladinci Ivo Koprivnik iz KZ Ljutomer. Na okrajnem tekmovanju traktoristov v Gornji Radgoni je bila konkurenca dokaj močna, saj so sodelovale vse občinske tekmovalne ekipe. V ekipni konkurenci so se uvrstile na prva tri mesta na slednje občinske ekipe: Murska Sobota s 1108, Beltinci s 1025 in Gornja Radgona z 975 tekmovalnimi točkami, med starejšimi traktoristi Stefan Bukvič s KG Rakičan s 382, Štefan Staus iz KG Beltinci s 379 in Štefan Slivnjek s KG Rakičan s 372 tekmovalnimi točkami. Med mladinci Alojz Gregor iz KZ Martjanci z 247, Ivo Koprivnik iz KZ Ljutomer z 232 in Slavko Tibaut iz KZ Beltinci a 221 točkami. Pionirji: Jože Škafar s KG Beltinci 224, Stanko Žoldoš iz KZ Beltinci 190 in Vilko Ferenc iz KZ Križevci pri Ljutomeru 173 točk. Prve tri tekmovalne ekipe so prejele v znak priznanja pokale v trajno last, prehodni pokal društva kmetijskih tehnikov pa je osvojila tekmovalna ekipa občine Murska Sobota kot letošnji okrajni prvak. Letošnji zmagovalci na okrajnem tekmovanju traktoristov v G. Radgoni V nedeljo so bile v Murski Soboti odigrane zadnje tekme v namiznem tenisu v okviru delavskih športnih iger. Sodelovalo je 8 ekip in sicer iz vsake sindikalne podružnice po dve. Razvrstitev ekip je naslednja: 1. ONZ Murska Sobota, 2. Železničar Murska Sobota, 3. »Mura« Murska Sobota, 4. pripadniki JLA M. Sobota. Tedenski koledar Petek, 19. okt. — Etbin Sobota, 20. okt. — Felicijan Nedelja, 21. okt. — Urška Ponedeljek, 22. okt. — Zorislava Torek, 23. okt. — Severin Sreda, 24. okt. — Rafael Četrtek, 25. okt — Darja Zdravstvena dežurna služba 19. okt. — dr. Anica Gregorc 20. okt. — dr. Gruškovnjak 21. okt. — dr. Gruškovnjak 22. okt. — dr. Škulj 23. okt. — dr. Udovč 24. okt. — dr. Anica Gregorc 25. okt. — dr. Gruškovnjak KINO MURSKA SOBOTA — Od 19.—21 ameriški barvni cinemaskopski film: »Plavi angel«, od 22.-23. okt. jugoslovanski barvni film: »Carjeva nova obleka«, od 21. —25. okt. zahodnonemški film: »Zvezda Ria«. LJUTOMER — 20. in 21. okt. ameriški vistavisionski film: »Tetovirana roža«, 24. in 25. okt. nemški vistavisionski film: »Tuja žena«. SLATINA RADENCI — 20. in 21. okt. ameriški barvni kinemaskopski film: »Bernardine«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — 20. in 21. okt. italijansko-francoski film: »Škandal na plaži«, 24. okt. jugoslovanski film: »Dirka za motorjem«. BELTINCI — 20. in 21. okt. ameriški film: »Drevo življenja«. VIDEM OB ŠČAVNICI — 20. in 21. okt. zahodnonemški film: »Lepa moja mama«. VELIKA POLANA — 20. in 21. okt ruski film: »Človekova usoda«. II. festival telesne kulture Pomurja V MAJU V mesecu maju prihodnjega leta bo v Murski Soboti II. festival telesne kulture Pomurja, ki bo tokrat množična kulturna, politična in športna manifestacija mladine z obeh bregov Mure. Prireditev bo v Tednu mladosti ob otvoritvi novega asfaltiranega igrišča na dvorišču doma TVD »Partizan«, ki ga je dogradila mladinska delovna brigada Srednje šole ca telesno vzgojo. Iniciativni odbor športnih strokovnjakov pripravlja v ta namen že program, ki bo obsegal kulturne prireditve, otvoritveno svečanost in športna tekmovanja v okrajnem in republiškem merilu. Občni zbor Počitniške zveze na gimnaziji v M. Soboti Seznanjanje z našimi lepotami Predvčerašnjim je bil občni zbor Počitniške zveze na soboški gimnaziji. Zbora se je udeležilo okrog 50 dijakov. Na občnem zboru je bilo poudarjeno: Počitniška zveza naj bi delovala še naprej v klasični obliki, naj bi še naprej omogočala cenejša potovanja, naj bi organizirala niz predstav kratkometražnih dokumentarnih filmov, ki bi podrobneje seznanjali člane z lepo- tami naše domovine. Tudi bi bilo razveseljivo, če bi se našli na gimnaziji dijaki, ki bi v počitnicah prekolesarili Pomurje, Slovenijo ali celo Jugoslavijo. Na takem potovanju bi lahko filmali značilnosti naše domovine, pisali reportaže itd. Novi upravni odbor je sprejel v svoj program, ki ga bo še dopolnil na prvem sestanku, da bi imeli člani PZ tudi predavanja o vesoljskih poletih (morda z epidiaskopom), da bi imela PZ na gimnaziji svojo propagandno tablo, na kateri bi bile razstavljene turistične fotografije o Jugoslaviji in drugih državah. Upajmo, da bo novi upravni odbor PZ aktivnejši, kot je bil njegov predhodnik. Pionirji osnovne šole »Štefana Kovača« v Turnišču so imeli pred kratkim svoj prvi športni dan. Ker je na šoli veliko zanimanje za telesno vzgojo in šport, so že predhodno izbrali iniciativni odbor, ki je pripravil vse potrebno za ustanovitev športnega društva na šoli. Pionirji so so zbrali na pripravljenem prostoru nedaleč od Renkovec. Najprej jim je upravitelj šole tov. Kučuk razložil pomen in vlogo športnega društva, nato pa predlagal njegovo ustanovitev, ki so jo pionirji z burnim aplavzom navdušeno pozdravili. Športno društvo, ki se imenuje po narodnem heroju »Štefanu Kovaču«, bo imelo v svojem okviru tudi več sekcij: atletsko, nogometno, rokometno, namiznoteniško, šahovsko sekcijo in sekcijo, v kateri bodo vadili pionirji igrico Med dvema ognjema. V okviru društva je bilo še tega dne tekmovanje v krosu, nogometu in med dvema ognjema. V krosu na 1000 metrov je bil prvi Štefan Režonja, v teku na 800 metrov pa med deklicami Ana Bojnec. Na nogometnem turnirju je zmagala ekipa iz VIII. razreda v igri Med dvema ognjema pa so zmagale deklice iz VII. razreda. Tako je društvo, v katerega vodstvu so učenci šole sami, uspešno izvedlo svoje prvo tekmovanje. REZULTATI TEKMA ZA POKAL FLRJ OLIMPIJA :SOBOTA 3:0 V nedeljo je bila v Ljubljani odigrana polfinalna pokalna nogometna tekma med članom II. zvezne lige Olimpijo in Soboto. Zmagala je Olimpija z rezultatom 3:0. Kljub temu, da je bila igra Sobote zelo dobra, je Olimpija zasluženo zmagala. Posebno dobro razpoložen je bil vratar Sobote Vrdjuka, ki je celo ubranil enajstmetrovko Mladenoviča. Mladina: OLIMPIJA : SOBOTA 7:0 V okviru mladinske nogometne lige je bila v nedeljo v Ljubljani odigrana nogometna tekma za prvenstvo med mladinci iz Sobote in domače Olimpije; sobočani so doživeli visok poraz in izgubili tekmo z rezultatom 7:0. Prav tako je tudi Maribor II v okviru Mariborsko-soboške lige visoko porazil v Gornji Radgoni domače moštvo z rezultatom 10:0, v Mariboru pa je bila poražena enajstorica Grafičarja iz Murske Sobote z rezultatom 5:1. Edin gol za Grafičarja je dosegel Barber. V tem kolu je bil uspešen le tretji pomurski predstavnik — Nafta iz Lendave, ki je v Kidričevem porazila ptujsko Dravo z rezultatom 3:2. POMURSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA Vodijo mladinci iz Beltinec z 8 točkami pred Grafičarjem, ki ima 6 točk. Planika : Grafičar 1:1 Radgona : Beltinci 1:8 ROKOMET V petem kolu tekmovanja v vzhodni republiški rokometni ligi je ekipa Partizana iz Beltinec premagala moštvo iz Brezje z rezultatom 26:16. Najboljši pri domačih je bil Peterka, ki je dosegel 9 zadetkov. Partizan iz Beltinec je tako trenutno z 6 točkami na 5 .mestu v vzhodni republiški ligi. V V. kolu pomurske rokometne lige za člane so bili doseženi naslednji rezultati: Krog : Elan 30:29; Agroservis : Sloga 31:8; Tekstilec : Lendava 0:5; ESŠ : Beltinci 21:17. Po tem kolu vodi Lendava z 10 točkami, sledijo ji Agroservis, Krog, ESŠ, Beltinci, Elan, Tekstilec in Sloga. REZULTATI PNL: Sobota II : Veržej 9:0 Planika : Pušča 4:1 Beltinci : Rakičan 7:1 Bakovci : Puconci 4:2 Bogojina : Gradbenik 3:4 Šalovci : Brazda 2:1 V. KOLO POMURSKE ODBOJKARSKE LIGE Puconci : Sobota 1:3 Beltinci : Dijaški dom 3:0 Rakičan : Videm 3:0 Apače : Šalovci 3:0 Radgona : Krog 3:0 Partizan : ESŠ 65:36 (22:15) Pretekli petek je bila odigrana edina tekma 3. kola okrajne košarkarske Lige med Partizanom in ESŠ. PARTIZAN : ESŠ 65:36 (22:15) Dobrima sodnikoma Mariniču in Sraki sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: Partizan: Juteršnik 2, Šarotar A., Zelko 27, Veršič 2, Miholič 4, Hari 18, Franko 12, Györfi, Šeruga; ESŠ: Šebjan 2, Avguštin 11, Kukanja 8, L. Šarotar 2, Peterka 6, Puškarič 4, Tinev 2. Prvi so povedli igralci Partizana, ki vodstvo niso več izpustili iz rok. Toda razlika je bila neznatna, saj se zmagovalec dolgo ni mogel privaditi na preozko telovadnico ESŠ, kjer je bila tekma. O tem priča tudi sorazmerno nizek rezultat prvega polčasa. Toda v drugem delu so postali napadalci hitrejši in učinkovitejši pod košem. Posebej se je izkazal Zelko (Partizan), ki je dal največ košev za svoje moštvo. Igra ESŠ je bila povprečna, pa so nasprotniki v finišu zaigrali še učinkoviteje, saj so v zadnjih treh minutah dosegli kar 14 točk. Igra je bila fair. -vm- ŽIVAHNA DEJAVNOST Mladina na Srednji šoli za telesno vzgojo v Murski Soboti Je precej aktivna, tako pri organizaciji raznih dejavnosti, ki oživljajo njihovo zelo pestro izvenšolsko delo, kot pri organiziranju športnih prireditev in tekmovanj. Tako so pred kratkim izvedli medrazredno tekmovanje v namiznem tenisu, prav tako se pripravljajo na tekmovanje v perjanici za dvoboj z ekipo iz Rakičana, katerega zmagovalec bo tudi zastopal Pomurje na tekmovanju za republiško prvenstvo v Ljubljani. Prav tako je skupina šajistov s te šole odigrala simultanko na desetih deskah z odličnim Harijem iz Murske Sobote, ki je sedaj še posebno v formi, saj je obrnil vse partije v svojo korist. POMURSKA ROKOMETNA LIGA Nedelja, 21. okt. 1962 Igrišče pri Gimnaziji: ob 9.45 Elan : Beltinci. Peček: ob 10.55 Sloga : Tekstilec. Peček: igrišče v Krogu: ob 10.00 Krog : Agroservis, Roudi; igrišče v Lendavi: ob 10.00 Ledava : ESŠ, Dolgov. OBČINSKA LIGA M. SOBOTA Igrišče pri Osemletki II: ob 10.00 Polet : Mladost, pionirji, Hari: ob 11.00 Polet : Mladost, pionirke. Lončar; igrišče na Cankovi: ob 10.00 Cankova : Tišina. pionirji. Vukan: ob 11.00 Cankova : Tišina. pionirke. Vukan. Krog je prost. Disciplinske kazni: Tekma med ŠZD in ESŠ je registrirana s 5:0 p. f. za ŠZD. ker je ekipa ESŠ nastopila z 12 igralkami. Moštvo Sloge je kaznovano z denarno kaznijo 2000 din in na povrnitev vseh sodniških stroškov, ker se v nedeljo ni pojavilo na igrišču. Tekmovalna komisija OKRAJNA ODBOJKARSKA LIGA VI. KOLO Rakičan : Šalovci. 21. okt. ob 8 uri — Gašpar: Dijaški dom Puconci. 21. okt. ob 9. uri — Petauer; Sobota : Radgona, 20. ob 15. uri — Praček: Videm : Beltinci, 20. okt. ob 16. uri — Bakoš; Krog : Apače, 21. okt. ob 8. uri — Bajc. Mala kronika PRI LOVU OBSTRELIL OTROKA V nedeljo zvečer so pripeljali v soboško bolnišnico z lovsko puško obstreljenega 6-letnega Štefana Kuzmiča iz Serdice. Otrok ima močno poškodovano glavo in je v precej kritičnem stanju. Otroka je po nesreči ustrelil član lovske družine iz Rogaševec, Ludvik Rogan iz Sotine. Ko se je vračal z lova. je v repi zagledal zajca in streljal nanj. V lovski vnemi pa je pozabil pogledati naokoli in je pri strelu močno obstrelil otroka. VINJENI MOPEDIST PADEL Prejšnji torek je na Bakovski cesti, nedaleč od Murske Sobote, padel z mopedom Jože Novak iz Murske Sobote. Pri padcu se je lažje poškodoval, povzročeno škodo na mopedu pa cenijo na 35 tisoč dinarjev. Mopedist je bil vinjen. VINJEN ZA KRMILOM Prejšnji torek so v Podgradu odvzeli vozniško dovoljenje vozniku osebnega avtomobila, Feliksu Gjerkešu iz Frama pri Mariboru. Voznik je bil za krmilom precej vinjen. POŽAR V ČRENSOVCIH Minuli petek dopoldne je Adolfu Kolarju v Črensovcih zgorela kopica slame. Nastalo škodo cenijo na 30 tisoč dinarjev. Vzroka požara še niso ugotovili, očitno pa je, da je nastal med igro otrok z vžigalicami. KOLEKTIVI! Poseben popust nudimo delovnim kolektivom in organizacijam za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje člane s prijetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turistične zanimivosti vabijo celo leto na obisk. Vožnja s KOMPAS-ovimi avtobusi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev) je prijetna, varna in udobna. KOLEKTIVI! Po želji Vam pripravimo izlet na Vršič oziroma Plitvička jezera. Koristite poseben popust pri Kompasovih avtobusih! KOLEKTIVI! Zaradi izrednega zanimanja za KOROŠKO IN BENETKE organiziramo cenene eno in dvodnevne izlete v te nepozabne kraje. Izlet v BUDIMPEŠTO — pripravljamo 5-dnevno avtobusno potovanje, prijave sprejemamo do zaključnega števila. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV! Za Vas organiziramo dvodnevni izlet po ITALIJANSKIH DOLOMITIH - CORTINA d’AMPEZZO LAGO DI GARDA- SIRMIONE BENETKE TRST, prijave sprejemamo do zaključnega števila. Se priporoča KOMPAS Celje, Tomšičev trg 1 — telefon 23-50. Mali oglasi MOTORNO KOLO »Zündapp« 500 ccm, s prikolico, dobro ohranjeno. poceni prodam. Naslov v upravi lista. M-940 MAGNETOFON, nov, italijanske znamke »Geloso«, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-905 SLAMOREZNICO na motorni, lahko tudi na ročni pogon, v dobrem stanju, ugodno prodam. Štefan Markoja, Berkovci 35. p Videm ob Ščavnici. M-941 Agrokombinat Maribor — EE Šentilj razpisuje delovno mesto za 2 živinorejca za krave molznice. Družinsko stanovanie je na razpolago. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta . M-912 RADIOAPARAT »Perfekt« v dobrem stanju poceni prodam. Naslov v upravi lista. M-947 DENARNICO z osebno legitimacijo na ime Zlatiza Barbarič iz Tišine, sem izgubila. Najditelj je zapažen in ga prosim, da mi jo vrne proti nagradi. M-984 Pomurski fantje, ki služijo vojaški kadrovski rok v Skopju. V. P. 7116, pošiljajo k občinskemu prazniku mnogo lepih pozdravov uredništvu in upravi Pomurskega vestnika, bralcem, delovnim ljudem, svojim domačim, fantom, posebno pa pozdrave vsem pomurskim dekletom. Štefan Banfi in Štefan Kovač, V. P. 22, Franc Kocet in Geza Gal. V. P. 18, Jože Smodiš, V. P. 19 in drugi. Razpisna komisija pri Okrajnem sodišču v M. Soboti razpisuje mesto vodje zemljiške knjige Pogoji: Dokončana srednja šola ter popolno obvladanje vodstva zemljiške knjige z večletno prakso. Plača po Zakonu o javnih uslužbencih. Prijave z življenjepisom in spričevalom o strokovni izobrazbi vložite v 15 dneh od dneva objave tega razpisa pri Okrajnem sodišču v M Soboti.. 0-949 RADIOKLUB V MURSKI SOBOTI obvešča svoje članstvo in ljubitelje radiotehnike, da bo v nedeljo 21. oktobra ob 9. uri SESTANEK ČLANSTVA Sestanek bo v klubskih prostorih v parku. Obenem obvešča, da so uradne ure vsak četrtek od 15. do 18. ure. 0-946 UVOZNO-IZVOZNO TRGOVSKO PODJETJE FERROMOTO MARIBOR obvešča vse potrošnike pomurskega območja, da prodaja osebna vozila ZASTAVA 600-D po tovarniških cenah iz svoje trgovine AVTOIZBIRA ki ima sedež v M. SOBOTI, Štefana Kovača 20, tel. 77. Naša trgovina bo stalno založena z vozili različnih barv, tako, da bo možna popolna izbira . PRIPOROČA SE KOLEKTIV »FERROMOTO« MARIBOR. Komisija za razpis delovnih mest pri Komunalni banki v Murski Soboti razpisuje naslednja delovna mesta: kreditnega referenta dveh pripravnikov za bančne uslužbence Pogoji: ad 1) višja šola ekonomsko-komercialne smeri in najmanj 5 lat ustrezne prakse; ad 2) uspešno končana ekonomska srednja šola. Kandidati naj vložijo prošnje pri Komunalni banki v Murski Sobota v roku 15 dni. Prošnje bodo sprejemali tudi po omenjenem roku, če ne bodo zasedena vsa prosta delovna mesta. 0-944 Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Petrovci-Šalovci razpisuje naslednja mesta direktorjev za: Gostinsko podjetje Gornji Petrovci Kmetijska zadruga Šalovci Pogoji: Pod 1. visokokvalificirani gostinski delavec z najmanj 5-letno prakso v gostinski stroki Pod 2. najmanj srednja strokovna izobrazba — kmetijski tehnik z nekaj let prakse na vodilnem mestu v kmetijskih organizacijah. Prošnje z dokazili o strokovni izobrazbi ali praksi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Petrovci-Šalovci v 15 dneh po objavi razpisa. 0-943 POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje -Pomurski tisk- v Murski Soboti — Direktor, glavni in odgovorni urednik JOŽE VILD — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu. Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138- Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 8, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11 1-365 POMURSKI VESTNIK, 18. OKT 3 Športni dan in ustanovitev ŠD v Turnišču ZADNJIČ NA TELEVIZIJSKIH ZASLONIH IZ KRAJA V KRAJ Na televizijskih zaslonih pomurska podjetja: Tovarna perila in konfekcije »Mura«, ČŽP »Pomurski tisk«, Slatinsko podjetje in Zdravilišče iz Slatina Radenec, lendavska Proizvodnja nafte in Industrijsko kmetijski kombinat »Pomurka«. RTV Ljubljana je za svojo zadnjo javno oddajo »Iz kraja v kraj« izbrala Pomurje. Tako so gledalci pri televizorjih lahko širom po Jugoslaviji videli naše kraje in naše največje gospodarske organizacije. Prav pred pričetkom oddaje so namreč predvajali kratek film, ki so ga posneli v teh podjetjih, v katerem pa je bilo tudi več posnetkov M. Sobote in drugih pomembnejših krajev v Pomurju. Za začetek oddaje je Ljubljanski jazz ansambel zaigral dixieland »Mnogo je tega«. S tem je namreč zaslovel na zadnji turneji. Nato je sledila tekmovanje med predstavniki treh podjetij. Tekmovanje je vodil Marjan Stare. Tekmovalci so dobili tri naloge. Najprej so zlagali škatlje. Kdo bo hitrejši. Nato je član delovnega kolektiva tovarne mes nih izdelkov »Pomurke« prinesel venec klobas in tekmovalci so ga lahko gledali, nekaj sekund, nato pa so morali uganiti, koliko klobas je v »navezi«. No, bilo jih je 25 in tovarišica, ki je bila s 24 najbližje, je za nagrado dobila cel venec. Najzahtevnejša naloga je bila tretja: kdo bo prej pupi oblekel srajco in zavezal kravato. Seveda so morali biti vsi gumbi v redu, pa tudi kravata je morala biti pravilno zavezana. Tovarišica, ki je imela srečo že s klobasami, je bila najhitrejša, le kravato je zavezala nekoliko nerodno, pa so ji kljub temu prisodili prvo mesto in prvo nagrado. Med tem tekmovanjem so nastopali priznani pevci zabavne glasbe: Majda Sepe s popevko »I sing amore«, Marjana Deržaj, z »Deklico in cha cha« z letošnjega blejskega festivala popevk, Duo s Kvarnera s popevkama »Moj dom, tvoj dom« in »Najlepši kraj« ter Majda Sepe in Marjana Deržaj v duetu s popevko »Golobček«. Po vsem svetu znani in priznani odlični Slovenski oktet je nastopil z vrsto izbranih pesmi. Tako smo lahko poslušali poleg narodnih tudi črnsko duhovno in odlomek iz I. Rukoveti Stevana Mokranjca. Občinstvo je bilo navdušeno nad zares kvalitetnim petjem okteta. Ansambel Geze Baranje iz nove radenske kavarne je navdušil s panonskimi melodija mi. Še dve drobni z oddaje »Iz kraja v kraj«, ki je privabila v soboško kino dvorani toliko ljudi, da je bila ta nabito polna. Tomislav Todorovič, dobitnik osebnega avtomobila »Tomos iz Kopra, je na te; oddaji prejel opravičilo, da mu avta še ne morejo izročiti, pač pa ga bo lahko dobil prihodnje leto med prvimi, lahko pa tudi vzame vrednost avtomobila v denarju. Pa še nekaj o svojevrstnem tekmova- nju, ki je bilo proti koncu oddaje. V njem so sodeloval Sobočani, ki so gledali program po televiziji. Ti so morali pohiteti in čimprej prinesti v dvorano kakršen koli izdelek domače obrti. Kmalu se jih je zbralo kar pet in, ko je ravnateljica soboškega muzeja strokovno ocenila kvaliteto predmetov, so podelili nagrade, darila podjetij, ki so sodelovale v oddaji. Vse prav le da po Murski Soboti precej šušljajo, da je ves hec bil zrežiran in da so nekateri tekmovalci bili o tem že prej obveščeni. IJO Kako je s spretnostjo, je na oddaji »Iz kraja v kraj« pokazalo tudi tekmovanje v zlaganju škatiljic Ciganski orkester Geze Baranje Ocenjevalna vožnja v Puconcih V okviru Meseca varnosti v prometu smo priredili na osnovni šoli v Puconcih ocenjevalno vožnjo s kolesi. Ob pro-, gi smo postavili razne prometne znake. Ob ovinkih in na križiščih so učitelji in pionirji ocenjevali znanje posameznih vozačev. V vožnji je sodelovalo 134 pionirjev in pionirk. Trije najboljši so dobili praktične nagrade: zračnico za kolo, zvonec im mačje oko. Po tej vožnji smo priredili še izlet s kolesi; učenci 5. in 6. razreda v Rakičan, učenci 7. in 8. razreda pa na Tišino; s tamkajšnjimi pionirji so se pomerili v nogometu in v igri Med dvema ognjema. J. P NAŠA AKCIJA OB »MESECU PROMETA« — NAŠA AKCIJA OB »MESECU PROMETA« — NAŠA AKCIJA OB »MESECU PROf Večerne prometne razglednice »Ustavite osebni avtomobil, ki se vam približuje. Nima ustrezne razsvetljave . . .« Takšna in podobna sporočila so se ves večer glasila iz slušalke miniaturne sprejemno-oddajne radijske postaje. Usidrani smo bili na ovinku pri »Črnskih mejah« in kontrolirali prometna sredstva, ki so bučno drvela mimo nas. Da bi bilo delo enostavnejše, smo se razdelili v dve skupini: v obveščevalno in kontrolno, povezani pa smo bili z majhno radijsko postajo. Stranska cesta, ki se odcepi od asfaltirane na ovinku pri »Črnskih mejah«, je bila kmalu podobna mehanični delavnici na prostem. Strokovnjaka iz »Agroservisa« sta s posebno napravo nenehno kontrolirala usmerjenost luči na avtomobilih ter tu in tam odpravila kakšno manjšo napako. Kjer je bila napaka na lučeh ali drugih delih vozila prevelika, je voznik dobil še blok za 500 dinarjev, medtem ko so drugi dobili samo opozorilo. Nekateri so mrmraje ustavljali vozila, nekdo pa nam je celo z zadovoljstvom dejal: »Kaj podobnega bi lahko napravili večkrat. . .« Ob tem pa se nam ni pozabil zahvaliti za odpravljeno napako na lučeh, ki je bila seveda - brezplačna. Nočno tišino je iz daljave pretrgal strašen ropot, ki je spominjal na trušč tankov, ki so pred leti priropotali k nam iz Madžarske. Naša skupina - bilo nas je sedem — je začela ugibati, kaj neki se bo prikazalo iz teme. Nekdo se je spomnil, da bi utegnil biti »Buldog«. Pa smo se zmotili. Pred utripajočo rdečo lučjo je v strašnih izdihljajih ugasnilo motorno kolo . . . Da v takšnem stanju motorno kolo ni za na cesto, je razumljivo, zato naj zabeležim še njegovo številko: MS 10-366. V našo kontrolno bazo smo usmerili tudi avtomobil MS 22-43, ki mu je odpovedala leva luč. »Prej mi je gorela,« je zatrjeval in vznemirjeno udaril po pločevini nad lučjo. Pramen svetlobe se je vsul v megleno noč. Imel je srečo. Prometni miličnik Ljubo je spustil blok za 500 dinarjev nazaj v službeno torbico. Kmalu smo ustavili avtomobil podjetja »Petrol« z oznako LJ 65-74, za katerega so nas obvestili, da nima v redu zadnjih luči. Mehanika sta pregledala razsvetljavo in šoferju pomagala urediti zadnje luči. Šoferju to večerno srečanje očitno ni bilo pogodu, ker je med sklanjanjem nad lučmi nekaj godel. Edino, kar sem mogel ujeti v ušesa, je bilo » . . . raje bi šli kožühat . . .« Bili smo blizu koruze. Mimo nas je pripeljal mladi kolesar, ki seveda ni imel luči. Prometni miličnik Jože ga je skušal ustaviti, vendar mu je utekel. Dva avtomobila sta se zapodila za njim, tretji pa je ostal v bazi. Fant je s kolesom vred popihal v koruzo in lomastil kot sloni, ko si utirajo pot skozi džunglo. Štefan Hozjan, tajnik soboškega združenja šoferjev in avtomehanikov, pa se je zapodil za njim, vendar ni imel sreče, čeprav je med tekanjem po koruzi stresel precej rose. Jože se je čez kratek čas vrnil s »primerkom«, ki je bil za las podoben tistemu na kolesu, vendar mu nismo mogli dokazati. Nekaj metrov od naše postojanke je nenadoma zgubila ravnotežje mlada kolesarka in se zvalila v jarek. Bila je nezgoda. Odlomila se ji je namreč cevka s sedežem. Komaj se je pobrala, ji je Štefan že poiskal sedež in skupina je bila zopet kompletna na našem starem mestu. Se zdaj pa ne vem, kako je mogel voznik ustaviti svoj avto, ki nosi (ali bolje rečeno — je nosil) številko MS 15-49. Zavore so bile namreč skoraj popolnoma neposlušne. Mimogrede pa naj dodam, da tudi zadnje luči niso bile v redu. Dobro pa vem, da takrat, ko je odpeljal, ni več imel nobene številke in je bil s tem tudi izključen iz javnega prometa. Voznik si ni dal dopovedati, da takšno vozilo ni za na cesto, ampak je bil kar nekam ponosen na svoje »čudovito vozilo«. Avtomobil naše ekipe je moral s precejšnjo hitrostjo proti Tropovcem. Svetlobne pramene je pogosto skalila megla in zastirala pregled nad cesto. Jože je nemudoma pritisnil na zavore, kolesa so zadrsela po vlažnem asfaltu, vozilo pa se je po krčevitem zvijanju ustavilo pred temno gmoto na cesti. Kazalo je, da gre za kakšnega »omaliganiziranega« tipa. Pa ni bilo tako! Nekdo si je privoščil neokusno šalo in zavlekel na cesto nekaj snopov. Sreča, da hitrost ni bila prevelika, kajti takrat bi se zavorna pot avtomobila gotovo končala kje v obcestnem jarku ali ob drevesnem deblu .. . To je le nekaj utrinkov, ki smo jih zabeležili v naši akciji. Ustavili smo nad 15 avtomobilov in motorjev, ki so imeli napake na razsvetljavi ali drugih delih vozila. Nekateri so svojo krivdo priznali, drugi pa spet zanikali. Odkrito pa povem, da takrat, ko sem sedel za pisalnim strojem, nisem vedel, ali naj napišem reportažo ali — humoresko. Skoraj bi bilo bolje, če bi se odločil za drugo, kajti prizori, ki smo jih vedeli so bili včasih zares — komični. Miniaturna sprejemno-oddajna radijska postaja Kdo bo kriv, če pride do nesreče? Murska Sobota, vreme sončno, jesensko, ura 11. Rumeni Fiat se je počasi premaknil izpred postaje Ljudske milice in štirje v njem, dva predstavnika prometne policije, en član avto-moto društva in en novinar so krenili na AKCIJO PROMETNE VARNOSTI. Čez slabo minuto je že bil prekršek: pred Tovarno perila je stal avtomobil, čeprav je parkiranje tam prepovedano. Na ovinku pred cerkvijo spet prekršek. Kolesar Avgust Denša je na ramenu vozil kramp in lopato. »Pa veste, da je to prepovedano?« pravimo. Izgleda pa, da ljudje tega ne vedo, ali pa se predpisov ne držijo, čeprav jih poznajo. Kmalu za tem kolesarjem sta privozila še dva, ki sta iz obrata težke konfekcije peljala v Tovarno perila plašče. Kaj uprava tovarne res ne more najti take oblike prevoza svojih izdelkov, ki bi bila v skladu s prometnimi predpisi? Kmalu zatem je privozila Rozalija Serec iz Ivanjec; na krmilu kolesa je imela naloženo najrazličnejšo blago, v dveh zajetnih cekarjih, poleg tega pa je v roki držala še metlo. »Ja, veste, v Ivanjcih nimamo trgovine.« »Dobro, ampak naprej morate iti peš«. In ženica je lepo obljubila, da bo šla naprej peš. Ko pa smo stali pred rakičanskim parkom, smo jo zagledali, kako se prav lepo spet vozila. Seveda je koj stopila s kolesa in nam ponovno obljubila, da se res ne bo več peljala. Škoda, da se nismo zapeljali še nekoliko za njo, gotovo bi jo še enkrat lahko zalotili v prometnem prekršku. Kaj pa, če bi prišlo do prometne nesreče? Prometnih prekrškov je bila cela vrsta: prehitra vožnja, izsiljevanje prednosti, vožnja brez potrdila o znanju prometnih predpisov- zaboj na prtljažniku kolesa itn. Franc Klement iz Gradišča se je peljal domov iz šole vštric s svojim sošolcem, dijak Feri Gomboc pa je na pokvarjenem kolesu peljal še svojega sošolca. Karel Šarkanj iz Kroga je bil ob opozorilu, da se ni prepričal, če je cesta prosta, celo zadirčen in skrajno nevljuden. Ivan Miholič iz Turnišča je imel na kolo montiran pomožni motor, ni pa imel potrdila o znanju pro- metnih predpisov, povrhu pa še slabe zavore in tri velike steklenice slatine. Rumeni Fiat se je počasi pomikal dalje, skozi mesto. Spet prekršek: na prikolici traktorja MS 18-40 sta sedela dva delavca na naloženih vrečah zrnja. Tako so lepo vozili proti Tišini. In če bo prometna nesreča? Na to možnost so pozabili tudi kolesarji, ki mislijo, da je cesta cirkus in vozijo, ne da bi z rokami držali krmilo, tako Anton Bakan iz Bakovec, Ludvik Gomboc iz Neradovec in drugi. Anka Benko iz M. Sobote pa misli, da je križišče pred hotelom »Zvezda« namenjeno za sprehajanje. Še droben ocvirek: pred gostiščem »Zvezda« na Lendavski cesti je stal voz brez voznika. Kmalu nato sta iz gostišča prišla tudi voznika. Na vprašanje, kako da sta pustila konja in voz sama na cesti, sta odgovorila, da sta šla po cigarete. Zdaj pa res ne vem, če sta jih pojedla ali spila. Dobri so bili prav gotovo, saj sta so kar zadovoljno brisala okrog ust, ko sta jo primahala iz gostišča. IJO Prvo (dnevno) akcijo je zabeležil Jože Olaj, nočno akcijo pa Janko Stolnik . Komentar k tej sliki, ki kaže nekoliko nenavadno natovorjen tovornjak, menda ni potreben. 46. Zjutraj je bil tabor že pokonci, ko so se zbudili še dečki. Našteli so kar šest moških, štiri ženske in tri otroke, ki so bili približno tako veliki kot oni. Zdaj so imeli vozove odkrite. V njih so imeli puške, kletke z živalmi, opicami kačami in ptiči in še drugo tako kramo. Spoznali so, da jih je zajel potujoči cirkus. Približala sta se jim starec od včeraj in še moški, močnih ličnih kosti. »Lahko vas izdamo orožnikom,« je začel prav ta s pogovorom. »Najbrž bi dobili še nagrado.« To je bilo res. 47. »Ampak, nismo izdajalci,« je povzel starec. »Ponujamo vam službo v našem cirkusu. Potovali boste z nami, igrali in pobirali denar. Tudi mi nameravamo do morja. Na varnem boste pri nas. Pred orožniki in pred drugimi zasledovalci. Hrano tudi dobite.« »No, se strinjate?« je rekel tisti poleg. Fantje so se spogledali. Angel je videl pritrjevanje v očeh tovarišev, zato je rekel: »Sprej-memo.« Zdaj se je starec zasukal in zavpil: »Pospravite! Odrinemo!« Ni minilo več kot četrt ure, ko so bili vsi pripravljeni za odhod. 48. Karavana je bila že iz gozda. Bilo je vroče, da je kar žarelo iz zemlje. Ustavili so se opoldne. Poiskali so senco dreves in utrujeni polegli. Angel, Joco in Emil so dobili nalogo, da poiščejo suhljadi v gozdu. To ni bilo težko. Joco je stekel prvi, za njim Angel, Emil je bil zadnji. Tedaj je opazil, da moli Angelu iz žepa konček — kačjega repa. Prestrašil se je tako, da je zakričal. Angel in Joco sta se ustavila. »Kaj je?« je vprašal Angel. »Tam, v tvojem žepu, pazi, ne dotikaj se. . . kača,« je izjecljal. 49. Angel je pogledal in spreletela ga je groza. »Počakaj, bodi čisto miren. Skočim po Miška.« Emil je starca, vodjo cirkusa. Miško je taje bil mož, ki je nadomestoval stekel, karo so ga noge nesle. Takoj sprevidel, kaj je. Kača je bila last najstarejšega fanta, Žarka, ki je bil vodja fantovske trojice, telovadcev cirkusa. »Nič hudega ni,« se je nasmehnil, ko je videl, kako dečki prestrašeno opazujejo zvijajočo se vrv v njegovih rokah. »Staremu niti besedice o tem. Bom že sam uredil.« 50. Vrnili so se v tabor, ko da se ni nič zgodilo. Prinesli so drva. »Oni trije so sedeli za vami, kajne,« jo vprašal Angela Miško. Angel je pritrdil. »Stari bi jih premlatil ko snope. Ampak, s tem bi si nakopali še večje njihovo sovraštvo. Najbrž jim ni prav, da ste tukaj. Ljubosumni so. Bolje je, da uredite sami z njimi. Odrasli se ne smemo vedno mešati v prepire otrok. Tako vam svetujem.« Fantje so sedli nekaj vstran od drugih, da bi se posvetovali. »Miško ima prav,« je dejal Angel. »Napravimo se tako, kot da ni bilo nič.« 51. Dečki iz cirkusa so jih prikrito opazovali. Bili so pripravljeni na vse. Toda nič se ni zgodilo. Po kosilu je karavana krenila naprej. Okoli pete popoldne so prispeli v Podčetrtek. Stari poglavar je razvil naenkrat izredno dejavnost. Po nekaj ostrih, skoraj vojaških poveljih, je bilo postavljeno najprej strelišče, pripravljen majhen oder in ljudje so bili tudi nared za nastop. Miško in najmlajša ženska sta šla po trgu naznanjat predstavo. Kmalu je bilo več vaških otrok okoli Miška in njegovega bobna. POMURSKI VESTNIK, 18. OKT 4 MURSKA SOBOTA IZ VSEBINE: Praznik, ki nas zadolžuje Izredno pomembni ukrepi in spremembe v korist stabilizacije tržišča Pomurka — kmet. industr. kombinat, v M. Soboti Kreditni potenciali: 10 milijard din — (Komunalna banka M. Sobota) Specializacija v živinoreji in sadjarstvu — (KZ Ledavski dol, Cankova) Oblikujemo podobo mest in pokrajine — (Splošno gradbeno podjetje Pomurje, M. Sobota) Večjo pozornost zdravstveni vzgoji (Zdravstveni dom M. Sobota) Iz KZ Martjanci: Trije glavni gospodarski smotri Ob sedemnajstem oktobru, prazniku občine Murska Sobota, čestitajo vsem delovnim ljudem in delovnim kolektivom v občinskem okolišu z željo, da bi do prihodnjega praznika s skupnim prizadevanjem in učinkovitejšim sodelovanjem dosegli še večje uspehe v socialistični graditvi na vseh področjih družbenega delovanja! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZBO OBČINSKI SINDIKALNI SVET IN VODSTVA DRUGIH DRUŽBENIH ORGANIZACIJ OBČINE MURSKA SOBOTA 17. oktober Letošnji občinski praznik Murske Sobote praznujemo ob zelo bogatih gospodarskih in ostalih uspehih, saj smo letos imeli priložnost prisostvovati svečanim otvoritvam raznih gospodarskih in kulturnih objektov: težke in lahke konfekcije, modernega trgovskega lokala »Borovo«, industrijskega obrata »Himo«, novega hotela »Zvezda«, ekspresne restavracije, novega poštnega poslopja, ki bo imelo moderno telefonsko centralo, kulturne dvorane v gradu in drugih prostorov, v katerih bodo dobile svoje mesto kulturnoumetniške sekcije domačega prosvetnega društva Svoboda. Se posebno bogat prispevek naši skupnosti pa bo vsekakor dohodek v kmetijstvu, saj bomo s sprejetjem odloka o minimalnih agrotehničnih ukrepih podvojili uporabo umetnih gnojil na naših posevkih in tako dosegli čez 1 milijardo dohodka samo v kmetijstvu. Za vse te uspehe pa je bilo dano jamstvo že v naši revoluciji od 1941. do 1945. leta in pozneje, ko so se naši delovni ljudje neprestano trudili za čimhitrejšo izgradnjo naše porušene domovine. Letos poteka 21 let od ljudske vstaje narodov Jugoslavije proti fašistični Nemčiji, Italiji in njunim satelitom. Prav v tej odločilni in težki vojni, ki je trajala več kot štiri leta. smo si priborili svobodo in neodvisnost, si zagotovili pogoje za nemoteno graditev socializma. Pogoji za odpor proti fašističnim okupatorjem so bili izredno težavni. Tedanja monarhistična Jugoslavija ni bila sposobna boriti se proti fašističnim osvajalcem, ki so vdrli v našo domovino z vseh strani. Fašistične armade so zagospodarile v srednji, severni in južni Evropi z Balkanom vred. Agresor je tedaj triumfiral. Naše ljudstvo ni hotelo priznati svoje zasužnjitve. Združevalo se je v ljudski Osvobodilni fronti in pod vodstvom KP stopilo v neenak boj z okupatorji. V težkih dneh, ki jih je preživljal slovenski narod, so na čelu osvobodilnega boja stali zlasti tov. Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Tone Tomšič in Franc Leskovšek. Iz poročil, ki so jih pisali omenjeni tovariši, je razvidno, kako so slovenski komunisti kovali enotnost slovenskega naroda, kako so skupno z drugimi naprednimi silami naroda ustvarjali novo ljudsko oblast in organizirali osvobodilno vojsko Komunisti so nosili na svojih ramenih največje breme in zaradi tega utrpeli tudi največje izgube. Iskra vstaje je našla svojo pot tudi v Prekmurju. Že leta 1941 je bil ustanovljen okrožni odbor OF za Prekmurje. Tako se je začelo NOG v Prekmurju, ki je bilo nekaj časa povezano z Medjimurjem. KP v Prekmurju je bila dovolj močna, da je vnašala svoj vpliv v tedanji Klub prekmurskih akademikov in v društva kmečkih fantov in deklet. Že junija in avgusta 1941 je bila organizirana po vsem Prekmurju po sistemu trojk in petork akcijska politična organizacija, ki je štela avgusta 1941 že nad 200 ljudi. Vzpostavljene so bile tudi zveze s Prlekijo. 30. julija je bil večji zbor prekmurskih aktivistov, v ve- čini voditeljev trojk in petork. Tu je bilo sklenjeno, da je treba začeti z večjimi sabotažnimi akcijami po vsem Prekmurju, ko bo dovolj orožja, pa preiti k oboroženim akcijam. Po tem sestanku je Prekmurje kmalu zajela vrsta sabotažnih dejanj, vendar je bila tako močna oborožena intervencija Madžarov, da so že 25. sept. 1941 aretirali 125 ljudi. V tej intenzivni akciji je tlela velika ljubezen najboljših sinov Prekmurja do domovine. Za to so dokaz neštete žrtve in junaško zadržanje tistih, ki so prvi bodrili prekmursko ljudstvo in klicali k uporu. Že 18. oktobra 1941 je padel eden največjih sinov prekmurskega ljudstva, narodni heroj Štefan Kovač Marko, sekretar OO KPS za Prekmurje. Kmalu je temu sledil od. 27. do 30. oktobra velik sodni proces v Murski Soboti, kjer je bilo obsojenih na smrt več prekmurskih rodoljubov. Tako so umirali veliki sinovi Prekmurja za svobodo svojega naroda, nam pa pripravili možnosti, da v miru gradimo socializem. Vse te žrtve nam bodo ostale v globokem spominu. Njihovi grobovi nam bodo tudi v bodoče ostali resen opomin, kako drago je bila plačana svoboda. Svoboda je drago plačana z dragoceno tekočino, ki je nihče ne more povrniti v denarju, vendar brez žrtev revolucije ni mogoče izbojevati. Revolucija nam je prinesla pridobitev, da so občani lahko danes pobudniki in nosilci neposredno ali po svojih družbeno-političnih in drugih družbenih organizacijah pobudniki in nosilci celotne aktivnosti v družbenem in političnem življenju, da lahko kontrolirajo vse organe oblasti in druge organe družbenega samoupravljanja, vsakega, ki opravlja javno funkcijo. To pobudo lahko državljani uveljavljajo še posebno v SZDL, ki je nastala v NOB in socialistični revoluciji kot prostovoljna demokratična zveza občanov (tako je pojmovana tudi v predosnutku nove ustave) in je najširša politična opora in oblika samoupravljanja delovnih ljudi. Preds. ObO SZDL M. S Rudi Rapl NASLEDNJE STRANI »POMURSKEGA VESTNIKA« ODSTOPAMO DELOVNIM KOLEKTIVOM SOBOŠKE OBČINE OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU Praznik KI NAS ZADOLŽUJE Letošnji praznik občine Murska Sobota — 17. oktober — praznujemo v zelo razgibanem političnem, družbenem in gospodarskem dogajanju. Smo sredi najširše akcije jesenske setve, ko naj se vsa dosedanja politična prizadevanja tudi dejansko ustvarijo, da bo prihodnja žetev obilna. V mnogih razpravah in analizah iščemo možnosti, da bi naj v obdobju do konca leta naše gospodarske organizacije v celoti realizirale svoje planske obveze. Ko ob tem ugotavljamo, da so pri zaostajanju planskih obveznosti mnogokrat krivi subjektivni razlogi, je tembolj nujno, da se čimprej dokončajo razprave okrog novih pravilnikov o delitvi čistega in osebnih dohodkov, v katerih naj bodo postavljena taka stimulativna merila, ki bodo slehernega proizvajalca vzpodbujala za čimvečje zalaganje pri izboljševanju proizvodnje in storilnosti. Smo neposredno pred pripravami za sestavo prvih osnutkov družbenega načrta za prihodnje leto, ki naj na osnovi dosežene realizacije in perspektivnih predvidevanj zagotovi pospešeno rast našega gospodarskega in družbenega življenja v naslednjem letu. Ob vseh teh nalogah se prav v teh oktobrskih dneh pričenja najširša in vseljudska razprava o predosnutku nove ustave socialistične Jugoslavije, kakor tudi o prednačrtu republiške ustave in novega občinskega statuta. Prav ob razpravljanju o novih načelih in vsebini, ki jih prinašajo v naše življenje ti temeljni dokumenti naše socialistične stvarnosti, je pa tembolj važno, da se sleherni naš občan ob teh razpravah še bolj aktivno vključi v razpravljanje o naši vsakodnevni ekonomski in drugi problematiki. Ob takih neposrednih nalogah praznujemo naš letošnji praznik, zato je prav, da se ozremo na prehojeno pot in izpolnjene naloge, kakor tudi v prihodnost nasproti problemom in nalogam, ki nas čakajo. Čeprav ob analizi osemmesečnega gospodarjenja lahko ugotovimo, da se je proizvodnja v občini povečala napram enakemu obdobju lanskega leta za celih 30 odst., vendar z dosežki ne moremo biti povsem zadovoljni, ker smo še vedno precej pod planiranimi pokazatelji. Čeprav smo v zadnjih dveh letih povečali družbeni bruto proizvod od 14 milijard din na 20 milijard, kar znaša povečanje izraženo v indeksu 140,8 in se je ob tej realizaciji povečal narodni dohodek od 5,5 milijard in na 7,3 milijarde din, kar je povečanje za 35,4 odst, nas to ne opravičuje, da bi lahko bili samozadovoljni, ker vse analize kažejo, da bi lahko bili uspehi še večji in vidnejši, če bi se vsi subjektivni činitelji dosledneje vključili v borbo za izpolnitev postavljenih planskih nalog. Vsako upravičevanje samo z objektivnimi vzroki in razlogi, sklicevaje se na splošne gospodarske probleme pri nas, bi nas lahko zavedlo da ne bi sproti spregledali tudi vseh tistih pomanjkljivosti, ki so notranjega značaja in ki so odvisni od naše volje in skupnih prizadevanj, da svoje obveznosti izpolnimo. Zavedati se moramo, da je nadaljnja pospešena rast celotnega gospodarstva občine ne samo naša družbeno-moralna dolžnost, temveč tudi velika nujnost, če hočemo vzporedno reševati vrsto naših domačih, lokalnih problemov, od rešitve katerih bo odvisen nadaljnji dvig standarda slehernega občana in ugoditev mnogim opravičenim zahtevam na- ših delovnih ljudi Zato je ena prvih in poglavitnih nalog, da zastavimo vse sile in napore, da bomo letošnji plan v celoti izpolnili, ker imamo za to vse objektivne pogoje. To bomo dosegli s tem da bomo ob siceršnjih fizičnih naporih za izpolnitev pla- na še naprej razvijali delavske in družbeno samoupravljanje to pa ne samo po obliki, temveč po novi dejanski vsebini, v sleherni ekonomski enoti, tako, da bo res sleherni proizvajalec pri tem upravljanju sodeloval, čutil, da je od njegovega osebnega prizadevanja odvisen celoten uspeh gospodarske organizacije. Da bo pa temu res tako, je pa potrebno uvesti tak način nagrajevanja po delu, ki bo silil vsakega posameznika, da se bo moral aktivno vključevati v delovni proces. Zato je neodpustljivo še vnaprej vsako zavlačevanje pri izdelavi in izpopolnjevanju pravilnikov o delitvi dohodka; vse tiste organizacije ki tega še niso naredile, morajo z delom in razpravami takoj končati. Nadaljnja naloga naših ge spodarskih organizacij je, da z ozirom na splošno gospodarsko situacijo še naprej in mnogo dosledneje kot doslej skrbijo za to, da bodo v svoje poslovanje vnesle take tehnološke procese, ki jim bodo zagotovili tako perspektivno proizvodnjo, s katero se bodo lahko kdajkoli in kjerkoli pojavljale na domačem in tujem tržišču. Vedeti moramo, da so minili časi, ko je bila vsaka proizvodnja in za vsako ceno rentabilna in je našla mesto na tržišču. Zagotovila za boljšo in kvalitetnejšo proizvodnjo pa so v vedno večji strokovnosti kadra, v prehodu na res industrijski način proizvodnje, v kooperaciji z večjimi in so rodnimi podjetji, v združevanju in sodelovanju vseh tistih gospodarskih organizacij, ki so v svoji proizvodnji dopolnjujejo ali ki lahko obstoječe kapacitete mnogo koristneje izrabljajo, da se lahko dosežejo mnogo večjii končni rezultati Vedeti moramo, da bi bilo zaradi splošne gospodarske situacije neutemeljeno in neupravičeno dosegati večji gospodarski potencial in večjo proizvodnjo samo z novimi investicijam, brez da bi: stori- li vse, da obstoječe kapacitete maksimalno izkoristimo. To sicer ne pomeni, da bi se naj odrekli upravičenim nadaljnjim investicijskim naložbam ki so vsestransko preštudirane in ki imajo svojo ekonomsko utemeljitev na našem območju, vendar bodo prav ta nova vlaganja ravno zahtevala, da v največji meri mobiliziramo že obstoječe možnosti, da lahko zagotovimo potrebna investicijska sredstva za te predvidene investicije. Velika naloga in tudi naša dolžnost je, da v prihodnje posvetimo še več skrbi in pozornosti izvozu in da se na ta način še aktivneje vključujemo v mednarodno delitev dela. Že dosedanji rezultati, saj bo predvidoma letošnji izvoz našega območja znašal preko 2 milijardi dinarjev, kažejo, kako velike možnosti so na tem področju in ki jih bo še treba naprej razvijati, saj tu gre poleg splošno družbenih interesov tudi za naše lokalne koristi, posebej še zato, ker imamo večino takih artiklov, namenjenih za izvoz, ki ne terjajo uvoza reprodukcijskega materiala, dajejo pa ob predelavi možnosti za zaposlitev nove delovne sile in ki lahko prinašajo tudi zelo ugoden finančni učinek. Smo in bomo tudi v bodoče izrazito in močno kmetijsko območje. Zato moramo tej panogi našega gospodarstva posvečati mnogo več pozornost', kot smo to delali mogoče v preteklosti, ker so prav na tem področju največje rezerve, ki lahko najhitreje pripomorejo k naglemu in splošnemu napredku gospodarstva v naši občini. Pot in smer nam je jasna, potrebno je samo, da vse zavestne subjektivne sile storijo svojo dolžnost in da na doseženih rezultatih pokažemo upravičenost zahtev, da tudi naša zemlja, kot najobsežnejše proizvajalno sredstvo da tisto, kar lahko daje, ne glede na vmešavanja v razne lastninske odnose. Jasno nam mora biti, da bo lahko predvsem družbena proizvodnja v velikih socialističnih obratih kmetijskih gospodarstev in v lastni proizvodnji kmetijskih zadrug zagotovila potrebne tržne viške. Zato mora biti naše delovanje usmerjeno še bolj intenzivno na kompletiranje takih obratov, ne samo zato, ker je tu možno uporabiti vse dosežke najsodobnejše agrotehnike, temveč tudi. zato, ker že izgrajene kapacitete teh obratov, kakor tudi kapacitete naše živilsko-prehrambene industrije zahtevajo, da jih oskrbimo s potrebnimi surovinami. Od individualnih kmetijskih (Nadaljevanje na 8. strani) POMURSKI VESTNIK, 18. OKT 5 Razgovor z glavnim direktorjem KIK Pomurka Petrom Vujecem iz M. Sobote IZREDNO POMEMBNI UKREPI IN SPREMEMBE: V KORIST STABILIZACIJE TRŽIŠČA V ZVEZI Z UKREPI IN PREDPISI, KI JIH JE V ZADNJEM ČASU IZDAL ZVEZNI IZVRŠNI SVET IN VNAŠAJO DOLOČENE SPREMEMBE NA PODROČJU POLITIKE CEN, PREMIRANJA IN REGRESIRANJA, S TEM PA ŽIVO ZADEVAJO TUDI PROBLEMATIKO NAŠE ŽIVILSKO-PREHRAMBENE INDUSTRIJE, SMO POVPRAŠALI GLAVNEGA DIREKTORJA KMETIJSKOINDUSTRIJSKEGA KOMBINATA POMURKA V MURSKI SOBOTI PETRA VUJECA, KAKO SE BODO TE SPREMEMBE ČISTO KONKRETNO ODRAZILE V BODOČEM GOSPODARSKEM POSLOVANJU TEGA NAŠEGA NAJVEČJEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA. VPRAŠANJE: Zvezni Izvršni svet je v cilju, da bi uveljavili boljše ekonomske pogoje za kmetijska gospodarstva, povečali in modernizirali proizvodnjo, sprejel vrsto ukrepov in predpisov. Med temi ukrepi so tudi določene spremembe glede cen, premij in regresov. Kako se te spremembe odražajo v kmetijsko-industrijskem kombinatu »Pomurka« v Murski Soboti? ODGOVOR: Spremembe, ki -se nanašajo na cene kmetijskih pridelkov, premije in regrese, so izredno važne in pomembne. Te spremembe so tesno povezane s proizvodnjo produktivnostjo dela, stabilizacijo tržišča, predelovalno industrijo itd. To so prepletena in komplicirana vprašanja, vendar bi takoj v začetku omenil, da prav o teh važnih vprašanjih premalo javno razpravljamo, govorimo, seznanjamo, ukrepamo in sestavljamo poglobljene analize. Če pa hočemo, da bomo dosegli smotre, ki jih pri tem zasledujemo, in da ne bo prišlo v dnevni gospodarski operativi do deformacij, kar je delno že opaziti, potem menim, da bomo morali tovrstno problematiko, predvsem pa cene, reševati mnogo resneje in z večjo odgovornostjo. Pri tem pa ne mislim na neko administrativno reševanje, ki bo najbrž delno tudi potrebno. Predvsem mislim na reševanje teh problemov v svoji celovitosti in pogojenosti. Kot sam že omenil, to niso lahka vprašanja, vendar razmere na domačem in tujem tržišču ter smotri stabilizacije našega gospodarstva to nujno zahtevajo. Prav zato. ker to niso lahka vprašanja, se zavedam, da ne bodo vsi tovrstni problemi v dovoljni meri analizirani. Zategadelj bi bilo zelo umestno, če se z besedo k reševanju te problematike javno oglasijo še drugi, ker se pač ne morem znebiti misli, da je pri tem še mnogo subjektivnih napak in parcialnega reševanja. Po izdanih odlokih (Uradni list FLRJ, št. 31/62) so zajamčene odkupne cene tudi za prašiče in govejo živino. Poleg zajamčenih odkupnih cen so povečane premije. Za KG (tudi za nekatere druge koristnike) naslednje: mleko Prejšnje premije do 10 din- 1 liter Sedanje prem. do 15 din-1 liter Pitana živina (junci in telice do 36 mesecev - plem. pasme) 60 din/lkg 80 din/1 k Prašiči (bekoni) 30 din/1 kg 45 din/1 kg Pšenica 8 din/ 1kg 10 din/1 kg Zagotavljane cene so določene za leto 1962, 1963 in 1964. Povečane premije so zaenkrat določene za leto 1962, za prihodnja leta pa bodo določene še to jesen. Premija ne gre za živino, ki jo izvažamo živo. Povečane premije imajo retroaktivno veljavo in veljajo od 1. januarja t. l. Pri regresih za kmetijsko opremo pa se je spremenil sistem uveljavljanja regresa, kakor tudi vrsta opreme, za katero je regres moč dobiti. Sprememb je še več. Smotri, ki jih zasledujemo s temi spremembami, pa so daljnosežni, vnašajo večjo poslovno zanesIjivost in stalnost, ugodno bodo vplivali na gospodarsko krepitev posestev, na večjo proizvodnjo itd. Če pa hočemo odgovoriti na vprašanje, kako se te spremembe odražajo v našem kombinatu, potem lahko rečemo, da se odražajo v treh smereh: na kmetijskih gospodarstvih, v živilsko-predelovalni industriji in na domačem tržišču. Kako se te spremembe odražajo v kmetijskih obratih? Brez dvoma, da te spremembe, kar je že sedaj videti, ugodno vplivajo na vse tri kmetijske obrate (Rakičan. Beltinci, Lendava) našega kombinata. Konkretno: izračuni s stanjem 31. avgusta tega leta kažejo, da bodo kmetijska gospodarstva dosegla planirano akumulacijo in sklade, izpolnila letne proizvodno-finančne načrte, dose- gla večjo proizvodnjo in imela tudi možnosti, da skladno s tem in v skladu z družbenimi merili zagotovijo predvidene osebne dohodke. Sedanje cene in premije, ki jih dobivajo kmetijski obrati za oddane pridelke (razen za mleko) pa so na takem nivoju, da pokrivajo proizvodne stroške in omogočajo določeno akumulativnost. Ker pa so zajamčene cene in povečane premije določene na osnovi povprečnega družbeno potrebnega dela, bo to omogočilo našim posestvom, da v primerjavi z ostalimi dosežejo še nekoliko večjo akumulativnost, ker proizvajajo z nižjimi proizvodnimi stroški in boljšo organizacijo dela. Iz tega vidimo, da se vse te spremembe pozitivno odražajo na kmetijskih posestvih na -šega kombinata in da bo zaključna bilanca za leto 1962 ugodna. To ugotavlja tudi posebna strokovna komisija Zveznega izvršnega sveta iz Beograda; ta komisija je te dni zaključila s poglobljenim analitičnim delom na posestvu v Beltincih. Nerešena pa je še vedno dokončna ureditev premije za mleko iz lokalnih virov. Premija za mleko je že rešena v zveznem in republiškem merilu, upamo pa, da bo ugodno rešena tudi v občinah. S temi spremembami in rešitvami imajo posestva tudi ugodnejše gospodarske pogoje poslovanja, vendar osnovna vprašanja, ki bodo še ugodnejše vplivale na ekonomsko poslovanje posestev, so vprašanja večje in cenejše proizvodnje, proizvodnosti in organizacije dela, doslednega stimulativnega nagrajevanja po vloženem delu itd. VPRAŠANJE: Prosimo Vas, da odgovorite, kako se to nadalje odraža v živilsko-predelovalnih obratih KIK »Pomur-ka«? ODGOVOR: Spremembe cen in premij pa so tesno povezane s stanjem v živilsko-predelovalnih obratih. Sedaj bi se omejili delno le na obrata TMT in TMP. Kmetijski obrati so proizvajalci potrebnih osnovnih surovin za potrebe živilsko-predelovalnih obratov. Navedena obrata kupujeta osnov- ne surovine tudi od KZ, še zmerom v pretežni večini vendar bo problematike te integracije (KIK-KZ) predmet posebne obravnave. Pri obračunu dobavljenega blaga pa nastaja vprašanje, po kakšnih cenah naj izdobavljeno blago (prašiči, mleko, govedo itd.) obračunavamo. Glede tega pozna praksa v glavnem trd načine obračuna: obračun po tržnih, dogovorjenih in lastnih cenah. Pri nas smo dosedaj obračunavali po tržnih cenah, vendar pa je vprašanje, ki ga sedaj proučujemo, če je v okviru kombinata kot enotne gospodarske organizacije sedanji način obračuna po tržnih cenah najboljši ali najbolj ustrezen. Na- čelo obračuna po tržnih cenah V okviru kombinata dejansko poemni, da obstaja, če se taka izrazim, notranje tržišče in da imajo pri tem opraviti z vsemi značilnostmi blagovnega gospodarstva (zakon ponudbe in povpraševanja). Pri tem obračunu iščejo eni in drugi, kmetijski in predelovalni obrati, kljub temu, da so to obrati enega podjetja, najugodnejše mesto, najugodnejši dohodek itd. Te zadeve pa niso talko enostavne, niti niso proučene v zadostni me- ri. Zategadelj bi bilo umestno, ker so kombinati v vsej državi v procesu formiranja, da bi inštituti za ekonomiko proučili ta vprašanja. Potrebna sredstva za to proučevanje bi bila zelo dobro naložena. Vprašanja, kako se odražajo spremembe cen in premij v živilsko-predelovalnih obratih našega kombinata, pa je potrebno osvetliti še iz drugih vidikov. Zajamčene cene in povečane premije za prašiče, govejo živino in mleko so nadalje povezane s finančnim stanjem živilske industrije in v nadaljnjem procesu z maloprodajnimi cenami oziroma življenjskimi stroški potrošnikov. V strukturi cene predstavlja v TMI vrednost surovine 82,5 odst, vsi ostal: stroški pa 17,5 odst. Prav zato, ker je vrednost surovine največja postavka, s tem pa nikakor ne mislim, da ne obstajajo še notranje rezerve, so cene, po katerih nabavljata obrata TMI in TMP osnovne surovine, izredno važno vprašanje. Nabavne cene tem surovinami pa so v porastu, kar povzroča, predvsem v pogledu dohodka in skladov, da se moramo ob tem že danes resno zamisliti, stanje poglobljeno analizirati in tudi u- strezno ukrepati. Kako so se gibale cene za prašiče ih govejo živino, ki jih je izplačevala TMT (za štiri leta nazaj), pa je razvidno iz naslednjega pregleda (v indeksih): 1959 1960 1961 1962 Goveda 100 139 150 168 Teleta 100 98 117 129 Prašiči 100 103 117 130 (To so cene, izračunane na osnovi vseh odkupljenih količin. Odkupljeno blago pa je bilo boljše in slabše kakovosti. Zaradi boljše kakovosti so dobivala in še dobivajo posestva višjo ceno). To so cene, ki jih je plačevala TMT (po njihovih podatkih) svojim dobaviteljem. Dobavitelji. pa so posestva in KZ. Vidimo, da so bile te cene v porastu iz leta v leto če pa upoštevamo, da znaša vrednost surovine v strukturi cene 82,5 odst, potem je razumljivo, da je delovni kolektiv TMT ekonomsko zelo zainteresiran ob vprašanju gibanja odkupnih cen, nadalje, da je bila tovarna v rekonstrukciji in modernizaciji, da je v zvezi s tem bilo potrebno ustvariti, določene sklade in misliti tudi na odplačevanje investicijskega posojila, ki je bilo odobreno tovarni ob dokaj težavnih odplačilnih pogojih (štiri leta). Da pa bi ublažili neugoden: učinek podražitve navedenih surovin za živilsko industrijo in na življenjske stroške potrošnikov, je bila določena večja premija, ki jo plačuje družba in s katero naj bi primemo urejevali cene surovin, ki jih kupuje živilska indu- strija, in ugodno vplivali na malo-prodajne cene. Družbeni smoter določitve večjih premij je v tem, da bi z njimi delno subvencionirali kmetijsko proizvodnjo, delno pa tudi osebno potrošnjo. Predvideno je bilo celo (izjava tov dr. Slavka Komarja, zveznega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo, objavljena v Delu št. 221 dne 3. avgusta 1962), da se bodo na osnovi tržnih Odnosov in sprememb zajamčenih cen in višjih premij formirale cene na takem nivoju, da bi kmetijske proizvajalne organizacije lahko dobivale za oddane pridelke naslednje cene: mesnati prašiči 325 din (v ta. znesek je vračunana tudi premija 45 din), junci in telice 320 din (premija 80 din), mleko 55 din (premija 15 din), mesnati prašiči 265 din, goveja živina, I. in II. razred, 215-din itd. Če bi tudi v praksi bilo tako, da bi se cene formirale na tem nivoju, kar smo tudi pričakovali, bi zadostili kmetijskim gospodarstvom, živilski industriji in maloprodajnim cenam. Dejansko stanje pa je drugačno. Cene so se formirale na tržišču tako, da je prekoračen predvideni nivo, kar KG sicer omogoča boljši gospodarski položaj, vendar pa spravlja v težave živilsko-industrijo, ki preživlja danes določene težave že na vsem območju države, predvsem kar zadeva dohodke, sklade in razmeroma nizke osebne prejemke. Kako so se pa gibale prodajne cene masa in mesnih izdelkov, je razvidno iz naslednjega pregleda: 1959 1960 1961 1962 Sveže goveje meso 260 300 384 404 Sveže telečje meso 300 330 420 440 Sveže svinjsko meso 380 350 440 480 Sušeno meso: šunka 510 570 620 640 hamburška slanina 370 380 420 410 Klobasičarski izdelki: šunkarica 520 560 600 600 enotna klobasa 350 400 400 400 jedilna mast 280 280 400 420 VPRAŠANJE: Kako pa je z maloprodajnimi cenami, kar bo predvsem zanimalo potrošnike? ODGOVOR: Mnogo pozornosti in skrbi posvečamo pri nas čimboljši preskrbi potrošnikov, vendar zaradi še zmirajšnje izgradnje in velikih obveznosti, ki jih imajo obrat pri odplačevanju investicijskega posojila, še ne uspemo, da bi razširili prodajno zmogljivosti in jih tudi opremili tako, kot to želimo. Nekaj bo-sicer že to leto (povečanje in ureditev mesnice na Lendavski cesti) narejenega, več pa v prihodnjih letih. Za izboljšanje preskrbe smo že tudi uresničili vrsto konkretnih ukrepov. V pogledu cen pa lahko ugotavljamo, da smo v primerjavi z ostalimi mesti na našem območju precej cenejši. Č zasledujemo gibanje maloprodajnih cen, ki jih tedansko objavlja Gospodarski vestnik, potem vidimo iz pregleda najvišje in najnižje prodajne cene nekaterih živil v LRS«, ki je bil objavljen v 77. štev. z dne 28. septembra t. l., da so v Murski Soboti (Nadaljevanje na 7. strani) Polnjenje sodov z mlečnim prahom. Obrat TMP Vse fotografije v kombinatu: Foto: Vučkič. Delo pri homogenizimem stroju za jajca. Obrat Agromerkur V razkosovalnici mesa, v obratu tovarna mesnih izdelkov: POMURSKI VESTNIK, 18. OKT. 6 V KORIST STABILIZACIJE TRŽIŠČA (Nadaljevanje s 6. strani) najnižje cene naslednjim važnejšim artiklom: mleko 42 62 (Maribor) govedina s kostmi 380 480 (Ljubljana) teletina s kostmi 400 550 (Jesenice) teletina brez kosti 670 880 (Ljubljana) svinina s kostmi 420 600 (Ljubljana) svinina brez kosti 590 730 (Maribor) kokoš živa, 1,5 kg teže 675 1000 (Ljubljana) jajca 22 38 (Koper) kisla smetana 260 550 (Maribor) krompir 28 70 (Koper) jabolka 40 120 (Koper) Po podatkih tega pregleda vidimo, da so maloprodajne cene v Murski Soboti za celo vrsto važnejših živil dejansko precej nižje kot v ostalih mestih v Sloveniji. (Bodimo pa dosledni in navedimo, da pa so tudi artikli, ki imajo v M. Soboti višjo ceno drugod; to so v glavnem razne zelenjave, povrtnine, limone itd.). Nižje cene v Murski Soboti za vrsto osnovnih živil so sicer delno razumljive in pogojene s kmetijskim značajem pokrajine, nižjimi osebnimi dohodki zaposlenih itd. Vendar pa je treba sprožiti vprašanje določene korekture sedanjih maloprodajnih cen za nekatere artikle. S tem si cer odpiramo zelo neljubo vprašanje, ker to prizadeva potrošnike, zlasti tisto katego- rijio potrošnikov, ki so po- vsem odvisni od nakupa in imajo najnižje osebne dohodke. Sedanje stanje pa je tako, predvsem pri mleku in nekaterih mesnih izdelkih, da so razlike v ceni le previsoke v primerjavi z drugimi kraji Če navedemo za primer samo kalkulacijo za mleko, potem lahko ugotovimo, da delovni kolektiv TMP že leta in leta prodaja mleko potrošnikom z izgubo. Kalkulacija za mleko je naslednja (podatki TMP): — odkupna cena (izračunana na din 1/ liter podlagi ponderirane aritmetične sredine) 34,65 — marža KZ 3,50 — prevozni stroški 3,50 — cena mleka dostavljeno v tovarno 41,65 — amortizacija 0,83 — splošni stroški (pasteriziranje, 6,59 stekleničenje itd.) — stroški uprave, prodaje itd. 2,36 Dejanska cena (brez slehernega dobička) 51,43 S tem, ko omenjam določeno korekturo sedanjih maloprodajnih cen, lahko rečem, da se v polni meri zavedamo da so to za potrošnike zelo občutljiva vprašanja. Prav za-, to — če bo prišlo do delnih sprememb, ker nas k temu silijo določeni gospodarski činitelji, smo namreč gospodarska organizacija, — bomo to storili šele po predhodni h razgovorih in tako, da bi v čim manjši meri prizadeli potrošnike. Če iz vsega tega, kar smo povedali o živilski industriji, v zgoščeni obliki, izluščimo osrednja vprašanja, potem vidimo, da se tovarna mesnih izdelkov v Murski Soboti (to pa velja v glavnem za vso ju- goslovansko klavniško industrijo) srečuje z resnimi problemi stalnega naraščanja odkupnih cen, z zelo neenakomernim dotokom surovin, s problematiko maloprodajnih cen, ker so te za nekatere vrste mesa in izdelke prenizke, kakor tudi pri izvozu s problemi padanja cen kmetijskih pridelkov na zunanjem tržišču. Takšno stanje neugodno vpliva na klavniško industrijo in povzroča resne motnje glede dohodka, skladov in osebnih prejemkov zaposlenih, obenem pa kaže, da so to problemi, ki že prestopajo okvire našega kombinata in jih bo zategadelj potrebno reševati skupno z ljudskimi odbori in gospodarsko zbornico. Očitno povečanje gospodarskega potenciala, ki omogoča tudi samostojno zunanjetrgovinsko dejavnost, organska povezava med kmetijsko proizvodnjo in predelovalno industrijo, ugodnejše možnosti za višje ovrednotenje kmetijskih pridelkov, ki jih pridobivamo v Prekmurju, določena koncentracija sredstev in načrtna kapitalna vlaganja, skratka: skupna politika gospodarskega razvoja — vse to so bili odločilni momenti, ki so 1. januarja 1962. leta pripeljali do ustanovitve kmetijsko industrijskega kombinata Pomurka s sedežem v Murski Soboti. V kombinat so se vključila tudi nekatera bivša samostojna podjetja, tako da ima sedaj že osem samostojnih obratov: tovarna mesnih izdelkov, tovarna mlečnega prahu, Agromerkur, Mlinopek, kmetijska gospodarstva Rakičan, Beltinci in Lendava, obrat za gozdarstvo in lesno predelavo. Kratek prikaz gospodarjenja PTT podjetja v Murski Soboti Leto 1962: prelomnica v razvoju PTT prometa PTT podjetje nastopa v vlogi mladega gospodarja, saj samostojno deluje komaj leto in pol. Kakor povsod v takih primerih, se tudi pri nas pojavljajo začetne težave, ki pa v nobenem primeru niso takega značaja, da jih ne bi bilo moč premostiti. Svojstvenost delavoljnosti pomurskih ljudi se plodno izraža tudi v ptt udejstvovanju, ki je dobilo pravi polet šele z decentralizacijo ptt službe. Decentralizacijo ptt službe moramo torej v našem primeru ocenjevati z uspehi vsesplošnega napredka v Pomurju, saj v prvotni obliki ne bi bila niti približno deležna takega razvoja. Leto in pol je kajpak prekratka doba, da bi se dalo napraviti kaj več, kot smo storili, da bi uspeli nadoknaditi vse zamujeno. Vendar pa lahko že danes mirno pritrdimo, da smo na poti napredka, na kateri se ne bomo ustavili vse dotlej, dokler ne dosežemo ravni, ko bomo lahko z vsemi modernimi dosežki tehnike usmerjali ptt promet. Pri reševanju težjih problemov nam stojita dobrohotno ob stran, okrajni in občinski ljudski odbor, katerima izrekamo tudi na tem mestu vse priznanje in zahvalo. Leto 1962 imamo za prelomnico v razvoju ptt prometa v Pomurju. Dosežki v ptt službi se ne odražajo samo notraj ptt podjetja, ampak so že vidni tudi med koristniki ptt uslug. Za uresničitev širokopoteznega načrta so nam seve potrebna še znatna denarna sredstva, katera pa bi vložili v investicije, ki so rentabilne in se bodo hitro vračale. Dele za avtomatski centrali v Murski Soboti in Ljutomeru nam tovarna Iskra že načrtno dobavlja. Težave pa nastajajo, ker tovarna urgira plačilo, katerega pa ne moremo izvršiti, preden nam ne bo odobreno posojilo v znesku 130 milijonov din. Z čimprejšnjo odobritvijo zaprošenega kredita je bistveno pogojena vsa naša bodoča dejavnost, ki pa ni samo v korist ptt službe, ampak zadeva vso družbo. Obstoja namreč resna bojazen, da bodo z zavlačevanjem odobritve kredita nastali zastoji v planskih delih. Pri poštah Mačkovci, Rogašovci, Petrovci, Puconci in Beltinci so bile montirane nove 20-številčne telefonske centrale z ATC priključki. Z novo montiranimi centralami smo dosegli kvalitetnejše opravljanje telefonskih pogovorov, z večjimi kapacitetami pa omogočajo tudi možnosti novih krajevnih in medkrajevnih priključkov z nastajajočimi potrebami za dalj- šo dobo. Pri pošti Gornja Radgona je bilo montiranih 7 novih avtomatskih nabiralnikov. Prepleskanih je bilo 22 nabiralnikov raznih pošt: tako smo dali poudarek tudi estetskemu izgledu naših rekvizitov, saj so po vaseh nameščeni nabiralniki pošte v malem. Pošta Murska Sobota je dobila novo avtomatsko paketno tehtnico z nosilnostjo 50 kg, s čimer je olajšana in zboljšana služba paketnega sprejemnega oddelita. Spričo potrebe službe smo sekretariat podjetja opremili še z enim pisalnim strojem. Garaže so pozidane in so že izročene svojemu namenu. Vanje je bilo vloženih 1,5 milijona din. Garaže bi nas stale morda enkrat več, če z rušenjem stare hiše ne bi pridobili zidne opeke zastonj in če ne bi sami opravili skoraj vseh nekvalificiranih opravil s prostovoljnim delom. Da ne bi bilo izpadov pri prevozu pošte, saj sta dva furgona zaradi dolgih relacij in slabih cest često v okvarah, smo nabavili še en rezervni furgon, s katerim bomo opravljali vožnje ob potrebi. Dela na poštnem poslopju napredujejo s pospešenim tempom in bodo prostori v drugi polovici oktobra nared za vselitev. Tokrat bo črtan z dnevnega reda eden ključnih problemov, saj bodo ptt delavci pošte Murska Sobota in uprave podjetja v novem poslopju lahko bolje in kvalitetneje opravljali svoje naloge. Pošte imajo predpisani delovni čas, ko so zaposleni delavci in zmogljivosti. Ptt promet je v glavne v dopoldanskem času, medtem ko je promet v popoldanskem času prav minimalen. Neenakomernost prometa pa povzroča težave pri organizaciji službe in pravilni obremenitvi delovne sile. Vse to se izraša na ekonomskem področju: v višjih poslovnih stroških, pri razporejanju delovne sile, v delovnem učinku itd. Ptt služba pa ima v domočenem pogledu še vedno javni značaj, saj mora vzdrževati tudi pošte z manjšim poslovnim obsegom, dostavne rajone in manj obremenjene tt zveze. Znatni napori so bili vloženi v organizacijsko utrjevanje podjetja in povezavo s komunami, da bi tako dosegli večje zanimanje komun za razvoj in napredek tt zvez V prvem polletju je bilo s prometnim davkom zbranih 9,420.321 din. Vsa ta sredstva so vložena v sodoben razvoj tt kapacitet in jih v druge namene ni mogoče uporabljati. V prvi polovici leta so bile volitve organov upravljanja v podjetju in vseh štirih osnovnih enotah. V te organe je izbranih 86 delavcev ali 40 odst. vseh zaposlenih. Doseženo je to, da danes o raznih vprašanjih ptt službe razpravlja, razmišlja in odloča neprimerno širši krog ljudi in to je prav tisto poglavitno, kar smo hoteli doseči z novo organizacijo. Delovsko samoupravljanje je omogočilo vsestranski razvoj sistema neposredne demokracije, ki ne razvija svobode osebnosti samo v smislu ekonomske svobode, ki se izraža tako z aktivno udeležbo v politiki gospodarskega razvoja, kot tudi v pravicah pri razpolaganju z rezultati gospodarjenja potem, ko je zadoščeno tudi družbenim obveznostim. Eden osnovnih ciljev plana, k. spada drugače v stalne smotre jugoslovanske ekonomske politike je tudi problem nadaljnjega odklanjanja nesorazmernosti v gospodarskem razvoju posameznih območij-podjetij, kar je povezano z ustvarjanjem materialnih pogojev za relativno hitrejši gospodarski razvoj na teh območjih in s pomočjo družbene skupnosti tem območjem. Jožko Pintarič »POMURKA« kmet. indust. kombinat v M. Soboti V KIK Pomurka imajo delavsko upravljanje močno decentralizirano. Pri kombinatu delujejo osrednji organi delavskega upravljanja (skupščina delavskih svetov samostojnih obratov in upravni odbor), v obratih obratni delavski sveti in upravni odbori, v ekonomskih enotah in deloviščih pa se že ugodno uveljavljajo Zbori proizvajalcev. S pravili kombinata so razmejene pristojnosti med osrednjimi in obratnimi organi delavskega upravljanja, v pravilih samostojnih obratov pa jo določeno, katere pristojnosti imajo ekonomske enote ali delovišča (zbori proizvajalcev v ekonomskih enotah razpravljajo in odločajo predvsem o vprašanjih, ki zadevaj|o gospodarjenje v osnovni proizvodni enoti). Skupščina delavskih svetov pri kombinatu utirja zlasti razvojno pot podjetja kot celote, ščiti koristi te celote, skrbi, za enotnost in celovitost kombinata, obrate delavski siveti pa imajo pri upravljanju veliko samostojnost, saj na pr. odločajo o delitvi osebnih dohodkov, najemanju in odpuščanju delavcev, sklepanju pogodb itd. Skladi so pri obratih. ki pa so dolžni del sredstev odvajati v osrednje sklade: predvsem v investicijskega, delno pa tudi v sklad skupne porabe za investicijska vlaganja na področju stanovanjske izgradnje. Kaže, da je to prehodna faza, kajti razvojne možnosti in tudi potrebe kombinata kot celote že narekujejo večjo centralizacijo namenskih sredstev. Kombinat bo letos predvidoma dosegel okrog 5 milijard din brutoprodukta, v prihodnjih letih pa ga bodo še znatno povečali. Podjetje je že tudi dobilo soglasje državnega sekretariata za trgovino in tu- rizem za samostojno opravljanje zunanjetrgovinskih poslov, ker ima za to tudi po- trebne pogoje; to je prav gotovo pomembna prednost, ki bi jo posamezni obrati nikakor ne mogli -doseči, zdaj pa, ko so se združili v kombinatu, so se lahko s svojimi proizvodnimi zmogljivostmi zelo aktivno vključili v mednarodno menjavo blaga in dela. Samo letos bo kombinat izvozil za 1,700.000 dolarjev raz- ličnega blaga ali v našem denarju za 1 milijardo 700 milijonov dinarjev. V prihodnjem letu pa predvidevajo povečanje izvoza za 400.000 dolarjev ali okrog 400 milijonov dinarjev. Predvideno povečanje brutoprodukta in izvoza temelji na investicijskih vlaganjih v rekonstrukcijo in modernizacijo predelovalnih obratov — tovarne mesnih izdelkov in tovarne mlečnega prahu. Rekonstrukcija je prav sedaj v zaključni fazi in bo dala večje rezultate šele v prihodnjem gospodarskem letu. Na področju kmetijske proizvodnje je prizadevanje v okviru kombinata usmerjeno predvsem k razširjanju zmogljivosti hlevov za živiniorejo: za bekone na družbenih gospodarstvih Rakičan in Beltinci, za mlada pitana goveda pa na vseh družbenih posestvih. Bodoča razvojna perspektiva kombinata je pretežno v živinoreji, zato bo tudi glavni aktivnosti akcent na pridobivanju večjih količin kakovostne krme na družbenih gospodarstvih, da bi tako v čimvečji meri zagotovili surovine lastni predelovalni industriji. Na družbenih posestvih bodo zategadelj predelovali pretežno krmne rastline, poleg njih pa še pšenico, vendar zgolj semensko blago, saj so pridelovalni pogoji za pridelovanje semenske pšenice visokorodnih in že priznanih sort izredno ugodni. Že letos nameravajo odkupiti okrog 350 ha zemlje od zasebnih lastnikov in tako znatno povečati površine družbenih posestev. Tudi v naslednjih letih bodo težili za povečanjem zemljišč z odkupom, saj predvidevajo, da bodo v letu 1965 imeli že okrog 5000 ha orne zemlje Družbena posestva bodo povečevali v skladu z organskimi, potrebami kombinata odnosno predelovalne industrije, pri čemer bo težišče, kot je že zapisano, predvsem v zagotavljanju zadostnih količin trme za goveda in svinje. Obrat za gozdarstvo in lesno predelavo je prevzel skrb za nego in izkoriščanje gozdov v vsem Prekmurju, razen na zasebnem sektorju v petrovsko-šalovski občini. Poleg 8500 ha gozdov je pod okriljem kombinata že pretežen del lesnopredelovalne industrije v okolišu. Glavna teža v delovanju tega obrata bo poleg načrtne obnove in nege gozdov tudi višje ovrednotenje razpoložljivih zalog lesa v finalne proizvode, ki jih bo moč plasirati na domačem in tujem tržišču. V zadnjem času se zanimajo za naše lesne izdelke že tudi v inozemstvu, zlasti v sosednji Avstriji. Kombinat je že vložil kreditni zahtevek za ureditev 200 ha plantažnih topolovih nasadov ki imajo spričo idealnih talnih lin rastnih pogojev bodočnost zlasti v pasu ob Muri. Intenzivne in hitro rastoče kanadske topole bodo sadili na krčmah jelševih gozdov in na drugih doslej neizkoriščenih zemljiščih. V zvezi z operativnim prizadevanjem za enakomeren prirast in izkoriščanje gozdov je v bližnji prihodnosti predvidena tudi gradnja tovarne panelnih plošč. Predelovalni obrati v okviru kombinata so dobili svojo zaključeno celoto. V tovarni mesnih izdelkov bodo še morali izdatno povečati in izboljšati zmogljivosti hladilnih naprav in zgraditi kafilerijo, v kateri bodo iz odpadkov, ki so jih sedaj niso povsem izkoriščali izdelovali kostno, masno in krvno moko, tehnični loj, tehnične maščobe. V ta namen so sredstva v glavnem že zagotovljena in računajo, da bo tovarna prišla do teh naprav že v drugi polovici leta 1963 Izdelala jih bodo domača podjetja. Pri obratu Agromerkur bodo predvidoma zgradili poseben obrat za predelavo povrtnine in perutnine; vtem obratu bodo s sušilnimi postopki konzervirali krompir, sadje, korenček in drugo zelenjavo. V tovarni mlečnega prahu so že osvojili poleg tradicionalne predelave mleka v prah tudi postopke okrog kondenziranega in evapuriranega mleka, ki je na tržišču celo bolj iskano kot mleko v prahu, sušenja jajc v obliki rumenjaka in melanže, fermenti- ranja in kristiliziranje beljaka (kristali imajo namreč pri uporabi dokajšno prednost pred prahom), predelave kave in drugih stranskih proizvodov, ki so zaenkrat še predmet poskusov. Perspektiva za razvoj obrata Mlinopek pa je v izgradnji dodatnega silosa in tudi novega mlina, ki bo ustrezal pogojem sodobne industrijske predelave žita. Spričo vse večjih potreb na področju (Nadaljevanje na 8. strani) V pekarni Mlinopeka Pogled na obrate TMP, Agromerkur in Mlinopek. Spodaj: krmljenje mlade živine na prostem. POMURSKI VESTNIK, 18. OKT. 7 Praznik KI NAS ZADOLŽUJE (Nadaljevanje s 5. strani) proizvajalcev ne zahtevamo ničesar drugega kakor to, da obdelajo svojo zemljo tako, da bo dala tisto, kar mora dati, da bodo dosežene donose dal) na razpolago za kritje splošnih družbenih potreb, saj jim končno družba s svojimi sredstvi in tržnimi pogoji omogoča tako prosperiteto, ki je v končni fazi njim samim v največjo korist. Zato smatramo da ne glede na eventualne trenutne težave, ki se kažejo v oskrbi z umetnimi gnojili, semeni in drugje, ki so pa v mnogih primerih krivda posameznih odgovornih činiteljev ne bi smelo in ne more biti nobenega odstopanja od zastavljenega plana in ciljev in da je potrebno dosledno izvesti vse ukrepe o agrotehničnem minimumu, kakor tudi, da kmetijske zadruge storijo vse, da se obveznosti iz kooperativnih odnosov v celoti izpolnijo in še naprej širijo z vključevanjem višjih oblak sodelovanja. Vse kmetijske organizacije pa morajo najkasneje v tej zimi postavljene plane lastne proizvodnje urediti, tako z vidika planiranih površin kot arondacijskih postopkov, dopolnitve potrebne mehanizacije in se kadrovsko tako konsolidirati da bodo postavljene naloge in zadolžitve v celoti sposobne realizirati. Težave ob jesenski setvi naj nam bodo tudi dober nauk, da se bomo pravočasno že sedaj pripravili na spomladansko setev in da nas ta ne bo našla zopet nepripravljenih. Nagel gospodarski razvoj, ki smo ga dosegli v zadnjih nekaj letih, nam je pa odprl vrsto problemov tudi na ostalih področjih družbenega življenja in dogajanja tako v zdravstvu, šolstvu, prosveti in kulturi, v komunalni dejavnosti, stanovanjski izgradnji itd., ki jih je in bo nujno reševati, če nočemo, da bi prišlo do določenih nesorazmerij v našem družbenem življenju. Lahko trdimo, da so mnoga vprašanja, ki so bila v nekaj letih nazaj dokaj resna ovira hitrejšemu razvoju, vsaj za silo rešena in da obstajajo objektivne možnosti, da se bodo lahko v naslednjem obdobju z ozirom na ustvarjeno materialno bazo lahko še hitreje reševala. Z novo organizacijo šolskega omrežja smo omogočili slehernemu otroku, da lahko obiskuje in konča obvezno osemletno šolanje. Tu so bila vložena ogromna materialna sredstva, nekaj je še odprtih problemov v zvezi z izgradnjo učnega prostora, ki so pa več ali manj predvideni za rešitev v tem razdobju perspektivnega plana. Tudi v pogledu učnega kadra je stanje danes mnogo zadovoljivejše kot pred leti; res je, da ga še manjka predvsem onega za predmetni pouk, vendar bo z ustrezno in smotrno štipendijsko politike ta problem v naslednjih letih možno rešiti. V pogledu srednjih šol je napravljen ogromen korak naprej, obstoječih 6 srednjih šol omogoča, da skoraj več kot polovica otrok ,ki končajo obvezno šolo, lahko nadaljuje šolanje na srednjih šolah doma. Tudi kadrovsko so se srednje šole v letošnjem letu zelo okrepile, tako da so dani vsi pogoji tudi za kvalitetno delo na srednnjih šolah. Z dograditvijo tretje osemletke v Murski Soboti v prihodnjem letu se bodo lahko kapacitete srednjih šol še za nekaj povečale. Rešitve še čaka strokovno-izobraževalno šolstvo, ki mora v novih pogojih dobiti tudi novo vsebino. Z adaptacijo prostorov v gradu, ki naj v bodoče služijo namenom kulturno-prosvetne dejavnosti, se odpirajo v Murski Soboti vsaj do neka mere tudi materialni pogoji za udejstvovanje na tem področju. V večini naših vaških centrov imamo ustrezne prostore razne dvorane, ki pa žal mnogokrat ne služijo namenom za katere so bile grajene. Na tem področju bo predvsem odvisno od subjektivnih sil in njihove pripravljenosti, ali bo v bodoče kulturno-prosvetno delo oživelo in našlo svoj odraz v naši družbeni stvarnosti. Na področju zdravstva so bili doseženi ogromni uspehi Splošna bolnišnica bo v naslednjih letih dobila možnost za organizacijo skoraj vseh najnujnejših oddelkov s potrebnimi kapacitetami. Z dogra- ditvijo TBC dispanzerja in ambulantnih prostorov v M. Soboti bo rešeno vprašanje splošne zdravstvene službe. Tudi v pogledu kadrov se stanje vidno izboljšuje in obstajajo objektivne možnosti, da bo možno v najkrajšem času to službo uspešno organizirati tudi na terenu in jo približati pacientom. Nastopajo pa na področju zdravstva novi problemi, ki se predvsem odražajo v obliki vedno večjih stroškov, ki presegajo naše realne možnosti in dostikrat tudi potrebe. Poleg določenih objektivnih težav vpliva na tako stanje v večini primerov nezainteresiranost zavarovancev do teh vprašanj, saj smatrajo, da to niso njihova sredstva in da se jih ne tiče, kako se z njimi gospodari in kdo in kako bo kril deficit, ki pri tem nastaja. Nemogoče je opravičevati vedno večje naraščanje izostankov z dela in to do 7 dni, ker vse analize kažejo, da se ti izostanki pojavljajo v določenih letnih obdobjih in kar vse da slutiti, da se na račun bolezni opravljajo razna domača sezonska dela. Nihče pa se noče zamisliti ob tem, da je tu dvojna škoda; neupravičeno izkoriščanje družbenih fondov zavarovanja in veliki izpadi v proizvodnji. Nove komunalne skupnosti zavarovancev se bodo morale od vsega začetka z vso odločnostjo m energično spoprijeti s temi problemi, ker v bodoče ne bo več nikogar, ki bi kril nastale deficite, razen zavarovancev samih. To je le nekaj neposrednih nalog in problemov, ki stojijo pred nami in s katerimi se bomo morali srečavati ob našem nadaljnjem delu. Smatramo pa, da jih bo možno reševati le ob sodelovanju vseh subjektivnih činiteljev v komuni in ob poznavanju njihove vsebine in problematike po slehernem občanu. Zato naj bo bližnja razprava o prednačrtu nove ustave, predvsem pa o osnutku občinskega statuta posvečena temu. da bo sleherni občan uvidel svoje mesto v tej komunalni skupnosti z vsemi svojimi pravicami in dolžnostmi in vsebinsko globoko doumel novi družbeni red, ki postaja stvarnost naše socialistične domovine. S takim svojim delom in razumevanjem se bomo tudi najlepše oddolžili vsem žrtvam v spomin katerih proslavljamo svoj občinski praznik in brez katerih te naše današnje stvarnosti ne bi bilo. K. L Pomurka KMETIJSKO INDUSTRIJSKI KOMBINAT V M. SOBOTI (Nadaljevanje s 7. strani) potrošnje kruha bodo morali sedanjo pekarno že znatno razširiti. Kombinat je poskrbel tudi za prodajo svojih izdelkov na domačem tržišču. Usmeril se je k največjemu in bližnjemu potrošniškemu centru — Mariboru, kjer je odprl več novih poslovalnic. Ob začetku poslovanja medobčinske Komunalne banke v M. Soboti KREDITNI POTENCIALI : 10 MILIJARD DIN Po izidu novega Zakona o bankah v letu 1961 se je tudi bančni sistem, ki je nedeljiva celota gospodarskega sistema, prilagodil novim pogojem, predvsem komunalnemu sistemu. Komunalna banka je postala osnovna poslovna banka gospodarstva; ukvarja se v glavnem s kreditnimi posli, posle družbene kontrole in plačilnega prometa pa je prevzela Narodna banka. Posli bank so torej razmejeni in tako smo tudi odpravili dvotirnost v poslovanju z gospodarstvom, ko so različne banke opravljale bančne posle za določene panoge ali celo podjetja ločeno po velikosti. Novi sistem je odpravil drobljenje sredstev in različno tretiranje gospodarskih panog; finančno in kreditno politiko vodimo sedaj z enega mesta za vso gospodarstvo v komuni Prvotno je bilo zamišljeno, da bi imela vsaka večja komuna svojo komunalno banko, vendar pa se je kmalu pokazalo, da skrajnost v decentralizaciji sredstev lahko tudi škoduje gospodarstvu. S pičlim kreditnim potencialom ni mogoče učinkovito posegati v reševanje kritičnih gospodarskih problemov. Analize so pokazale, da lahko le močnejše banke odigrajo v razvoju gospodarstva tisto vlogo, ki jim jo daje novi gospodarski sistem. O tem so tudi v našem okraju razpravljali upravni odbori štirih samostojnih komunalnih bank in občinski ljudski odbori; prišli so do zaključka, ki je tudi pripeljal do združitve vseh komunalnih bank v enotno medobčinsko komunalno banko s sedežem v Murski Soboti. Medobčinska komunalna banka je že pričela poslovati s 1. oktobrom letos za območje celotnega soboškega okraja. Specializirana podružnica za kmetijstvo Komunalne barake v Murski Soboti je že doslej kreditirala vse kmetijske organizacije v celotnem okraju za dolgoročno vlaganje sedaj pa je preneseno na to podružnico še kratkoročno kreditiranje, kar poenostavlja poslovanje banke in gospodarskih organizacij. Ostali nekmetijski posli v zvezi s kreditiranjem pa so prenešeni na centralno poslovno enoto. Na sedežih dosedanjih komunalnih bank so ostale ekspoziture (podružnice). Komunalne barake Murska Sobota; te povezujejo gospodarske organizacije in komuno, opravljajo pa tudi vse tiste posle, ki so vezani na teritorij občine. Nova medobčinska Komunalna banka razpolaga z domala 10 milijardami din lastnih sredstev; ta sredstva ima vložena v kreditih za obratna sredstva (7 milijard din) in v kreditih za osnovna sredstva (prav tako 7 milijard din). Številke (kažejo, da se je primorana posluževati tudi tujih sredstev, kreditov pri drugih bankah, toda zdaj, ko je po- stala enotna banka za ves okraj potrebe po dodatnih sredstvih vedno manje, ker bo mogoče razpoložljiva sredstva bolj smotrno obračati v Ustnem poslovnem okolišu. Več pozornost) pa bo potrebno posvetiti zbiranju prostih denarnih sredstev od prebivalstva. Čeprav hranilne vloge naraščajo iz leta v leto, še z doseženo vsoto ne moremo biti zadovoljni. Trenutno ima banka 10.000 vlagateljev z denarnim depozitom 500 milijonov din, kar nikakor ni ugodno, če na drugi strani kreditira 12 tisoč potrošniških posojil z milijardnim zneskom. Večja skrb bo torej morala veljati denarnemu varčevanju. Ne glede na . trenutne težave je mogoče pričakovati, da bo nova medobčinska Komunalna banka v Murski Soboti lahko uspešno poslovala, seveda ob tesni povezavi z gospodarskimi organizacijami in drugimi organi, kar bo v znatni meni prispevalo k nadaljnjemu gospodarskemu razvoju soboškega okraja. Novo poslopje Zavoda za socialno zavarovanje v M. Soboti »Mura« se je uveljavila »Mura«, tovarna oblačil, perila in pletenin v Murski Soboti je v zadnjih nekaj mesecih močno povečala proizvodnjo, saj je odprla kar dva nova obrata. Zlasti velikega pomena je novi obrat težke konfekcije, ki se je kljub veliki konkurenci sorodni renomiranih podjetij že uveljavil na tržišču in to predvsem s kvaliteto. S takšnim uvodom pa si je tudi ta obrat »Mure« zagotovil ugoden položaj na trgu. V novem obratu so se predvsem usmerili na izdelavo fine moške konfekcije in posvetiti zlasti veliko pozornost kvaliteti. Prav to pa tovarni omogoča, da svoje izdelke brez težav prodaja v vseh večjih slovenskih centrih in uspešno konkurira sorodnim podjetjem. Svoje izdelke pa bi na trgu še laže plasirali, če bi imeli, povsod v večjih krajih tudi specializirane trgovine za konfekcijsko blago. Z namenom, da bi lahko potrošniki v trgovini kupili najrazličnejše proizvode tovarne »Mura«, so pred nedavnim odprli v Murski Soboti novo sodobno trgovino. Ta ima v svojem sestavu tudi servisno delavnico, ki v kratkem času po meri dokonča polkonfekcijsko blago. Nova prodajalna je založena z vsemi izdelki tovarne »Mura« in prodaja kot dodaten asortiment še moške kravate, dežnike in podobno. Skratka: vse kar potrebujemo za osebno garderobo! Tovarna »Mura« ima dokaj bogat asortiment svojih izdelkov. Med njimi naj omenimo predvsem najrazličnejše moške obleke in plašče, moško in otroško perilo ter pletenine za otroke. Pletenine izdelujejo v Prosenjakovcih. »Mura se je z dograditvijo novih obratov uvrstila med najmočnejše delovne organizacije v Pomurju., saj zaposluje že 1061 ljudi. Število zaposlenih pa bodo še znatno povečali, ko bodo uvedli v obeh novih obratih dve popolni izmeni. Računajo, da se bo število zaposlenih takrat po- vzpelo na približno 1400. Nove kadre za določena delovna mesta usposablja posebni center za vzgojo kadrov. Ta center deluje znotraj podjetja in se je doslej že močno uveljavil. To zlasti dokazuje sposobnost mladih delavcev, ki so se usposabljali v njem. Skozi ta center je doslej šlo že blizu 200 ljudi. Tovarniški obrati so zdaj v glavnem dograjeni, zato bodo v bodoče dajali poudarek predvsem družbenemu standardu oziroma skrbi za zaposlene. V to namreč doslej zaradi velikih gradenj niso mogli usmeriti več sredstev. N a sliki vidimo notranjost nove trgovine, ki jo je »Mura«, pred kratkim odprla na Tito vi cesti v Murski Soboti. Nova trgovina je založena z vsemi proizvodi tovarne. Kot posebnost pa velja omeniti servis, ki v nekaj urah po meri dokončuje polkonfekcijsko blago V opekarni Puconci zagotavljajo: ZADANE NALOGE BODO IZPOLNJENE OPEKARNA V PUCONCIH SE ZADNJE ČASE S SVOJIMI KVALITETNIMI IZDELKI VEDNO BOLJ UVELJAVLJA NA TRŽIŠČU, SAJ JE POVPRAŠEVANJE PO NJENIH PROIZVODIH TAKO VELIKO, DA NE MOREJO NIT! UGODITI VSEM ZAHTEVAM, ČEPRAV SO ZMOGLJIVOSTI OPEKARNE 100 % IZKORIŠČENE. Osnovni proizvod opekarne so zidaki, ki jih izdelujejo v desetih različnih standardnih oblikah. Poleg tega pa se osvojili tudi proizvodnjo fasadnega votlaka, ki je specialni opečni izdelek za oblogo pročelij. Temeljni plan proizvodnje se giblje okoli 5 milijonov opečnih enot letno, vendar pa mislijo z dograditvijo novih umetnih sušilnic proizvodnjo dopolniti še za nadaljnjih 500 tisoč komadov opečnih zidakov. Menijo, da bodo sušilnice, če bodo dobili potrebna investicijska sredstva dograjene že v naslednjem letu, v nasprotnem primeru pa jih bodo zgradili z lastnimi sredstvi do 1965 leta. Ker tako zahteva tehnološki postopek in ker ima opekama zaposlene stalne delovne sile le okoli 40 odst., se čuti v precejšnji meri še vedno sezonski način proizvodnje. Letos bodo kljub neugodnim vremenskim razmeram v začetku sezone, ki se je tako zakasnila za tri tedne, plan izpolnili, saj znaša dosedanja realizacija proizvodnje za su- rove izdelke okoli 98 odst., za že žgane pa 73 odst. Tržišče opekarne je v glavnem omejeno le na Pomurje, saj so domače potrebe po tovrstnih izdelkih tako velike, da ne morejo vsem zadostiti, v kratkem pa se bodo, tako pravijo v opekarni, združili z gradbenim podjetjem »Pomurje« iz Murske Sobote, kar bo prodajo njihovih izdelkov še bolj omejilo na domače območje. Vendar pa, tako meni kolektiv opekarne, ni važna le količina, ampak tudi kakovost izdelkov; tega načela se tudi držijo, saj si drugače ne bi pridobili takega zaupanja na tržišču, kot ga danes uživa opekarna Puconci. Na ročnem izkopu v puconski opekarni DELOVNI KOLEKTIVI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ: KIK »Pomurka«, tovarna »MURA«, Opekarna Puconci, Komunalna banka v M. Soboti, KZ Martjanci, SGP »Pomurje, Zdravstveni dom M. Sobota, PTT podjetje v M. Soboti — ČESTITAJO SVOJIM NAROČNIKOM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM OBČANOM K 17. OKTOBRU — PRAZNIKU OBČINE' POMURSKI VESTNIK, 18. OKT. 8 Večjo pozornost zdravstveni vzgoji Zdravstveni dom v Murski Soboti se je vneto zavzel za postopno povečanje perečih zdravstvenih problemov. Predvsem želijo zmanjšati odstotek tuberkuloznih in nalezljivih obolenj ter odstotek umrljivosti dojenčkov, ki je nad republiškim povprečjem. Kot ugotavljajo, je sedanja situacija v veliki meri posledica pomanjkljive prehrane in slabe zdravstvene vzgojenosti prebivalstva. V zdravstvu je nedvomno največji problem tuberkuloza. To potrjuje tudi ugotovitev, da so lani samo v soboški občini porabili za zdravljenje tuberkuloznih bolnikov 117 milijonov dinarjev. Zdravljenje je bilo v mnogih primerih uspešno, vendar se je večkrat zdravstveno stanje doma kmalu poslabšalo. To pa je razumljivo, saj tam ni nihče skrbel več zanj. Takšni in podobni problemi pa narekujejo potrebo po razširitvi preventivne zdravstvene službe. S takim namenom so v Murski Soboti začeli graditi tudi nov protituberkulozni dispanzer, ki ga bodo tudi kadrovsko okrepili. Preventivno delo se že postopoma uveljavlja, vendar imajo za sedaj največ težav zaradi pomanjkanja kadrov. Zdravstveni dom v M. Soboti se bo v prihodnosti zavzel za reševanje največjih zdravstvenih problemov na svojem območju, posebno še, ko bo imel do konca dograjene vse svoje prostore in urejen bakteriološki laboratorij. Med zelo pomembne naloge sodi nedvomno odkrivanje in saniranje žarišč nalezljivih bolezni in zdravstvena vzgoja. Sicer pa bodo pri zdravstveni vzgoji lahko veliko opravile šole, če bo prosvetni kader vsaj malo razbremenjen. Čeprav ima zdravstveni dom M. Sobota na svojem območju blizu 33.000 prebivalcev, s svo- jim delom ni zaprt v občinske meje. To potrjuje tudi dejstvo, da nekateri, oddelki redno delajo tudi za beltinsko in petrovsko-šalovsko občino. Vse to pa bo šlo dosti laže, ko bodo imeli na razpolago sodobno opremo in dovolj zdravstvenega kadra. V Rakičanu je že zraslo moderno poslopje bodočega pljučnega oddelka KMETIJSKA ZADRUGA „ ZELENO P O L J E “ Trije glavni gospodarski smotri Na severovzhodnem delu soboške občine ob cesti M. Sobota -Dobrovnik se razprostira na območju štirinajstih vasi Kmetijska zadruga »ZELENO POLJE« Martjanci. Nastala je z združitvijo bivših kmetijskih zadrug Bogojina, Tešanovci in Martjanci pred letom in pol; obsega približno 6.000 ha kmetijskih zemljišč. Sedež zadruge je v Martjancih, ki je pomembno gospodarsko in prometno središče tega območja. Ker se je na območju naše zadruge razvil v Tešanovcih močan obrat Kmetijskega gospodarstva Rakičan, je imela zadruga doslej le neznatne površine z lastno kmetijsko proizvodnjo. Najvažnejša dejavnost je bilo sodelovanje z individualnimi kmetijskimi proizvajalci, kjer so bdi doseženi lepi uspehi. Zadruga je teritorialno razdeljena na tri proizvodne okoliše s sedeži v Martjancih, Tešanovcih in Bogojini; ti zavzemajo območja prejšnjih zadrug. V proizvodnih okoliških Martjanci in Tešanovci prevladujejo srednji kmetje, ki se v precejšnji meri poslužujejo modernih metod gospodarjenja, zato ukrepov ni povzročilo večjih težav, povečanje agrotehničnih ukrepov Po evidenci KZ so namreč mnoga gospodarstva že lani presegla potrošnjo umetnih gnojil, ki jo določa prod kratkim sprejet odlok o agrominimumu. Nasprotno pa prevladujejo v poslovni enoti Bogojina mali kmetje z izredno razparceliziranimi zemljišči. Zaradi goste naseljenosti na tem območju torej ne moremo pričakovati večjih tržnih viškov, razen v prašičereji, ki predstavlja glaven vir prejemkov tamošnjega prebivalstva. Glavna panoga gospodarstva v našem okolišu sta poljedelstvo in živinoreja, kmetom na hribovitih obronkih Goričkega pa prinaša lepe dohodke kvalitetno sadje. V zadnjih letih se je v ravninskem predelu močno razvilo — poleg proizvodnje glavnih kultur pšenice in koruze tudi pridelovanje semenskih trav in povrtnine, saj je zadruga odkupila letos za nad 19 milijonov travnih semen. V pogodbenem sodelovanju sodeluje zadruga z naslednjimi vlaganji: — v živinoreji oskrbuje rejce z močnatimi krmili, zavaruje živino v pogodbenem pitanju, opravlja molzno kontrolo in sodeluje s strokovnimi nasvetu pri pitanju živine; — v poljedelstvu nudi kmetovalcem reprodukcijski material vseh vrst, zaščitna sredstva, kvalitetna semena in raznovrstne strojne usluge. Zadruga je sklenila pogodbe za naslednje tržne viške: pitana goveda 1.300, prašiči 2.500, žitarice 180 ton, semenske trave 100 ton, krompir 1.000 ton, zelenjava 105 ton, sadje 350 ton. jajca l milijon kom, mleko 600.000 litrov itd. Zadruga razpolaga z 8 traktorji Ferguson 35, ki imajo nad 50 raznih priključkov, nadalje traktor Unimog s priključki, tovorni avto, žilni kombajn, 4 mlatilnice in 10 vprežnih sejalnic. Kazen te mehanizacije pa imajo kmetje okrog 90 vprežnih kosilnic in 85 vprežnih sejalnic. Za vzdrževanje lastno mehanizacije in za potrebe zadružnikov ima zadruga organizirano kovaško-mehanično delavnico. Že prej je bilo omenjeno, da zadruga ni imela doslej večjih površin zemlje z lastno kmetijsko proizvodnjo. Domala ves zemljiški sklad SLP na tem območju Je bil dodeljen KG Rakičan, le tiste razdrobljene parcele, ki niso bile interesantne za posestvo (56 po številu v skupni izmeri 20 ha) jo dobila zadruga v uporabljanje. Postopoma je bilo pridobljenih še nadaljnjih 60 ha, večinoma z dolgoletnim zakupom. Tako so znašale skupne površine SLP v začetku tega leta 82 ha. Pred nedavnim pa je bil zadrugi odobren kredit za nakup 100 ha zemljišč; doslej je bilo sklenjenih odkupnih pogodb za 82 ha. Nakupljene površine arondiramo v štirih kompleksih z največjo oddaljenostjo od centra 2 km. Posebno na območju PE Martjanci ima SLP dobro perspektivo, ker se posebno mladi ljudje močno zaposlujejo izven kmetijstva; tako se sprošča zemlja iz dneva v dan. Zadruga ima prav tako odobren kredit za gradnjo pitališča za 400 glav goveda vrste baby beef. Gradbeni material je v glavnem pripravljen, z gradnjo pa bomo pričeli rano spomladi v letu 1963. Za goričko območje je izdelan program za ureditev dveh plantažnih nasadov jablan na površini 100 ha, od tega 50 ha v Krncih in Andrejcih, 50 ha pa v Vučji gomili in na Suhem vrhu. Obenem predvidevamo vložitev zahtevka za odkup nadaljnjih 100 ha zemljišč na hribovitih legah. Razvoj gre torej z veliko naglico naprej, zato je potrebno, da si zadruga poveča zmogljivosti strojnega parka, poveča in izboljša strokovni kader, da bo tako kos nalogam, ki jih nalaga socializacija vasi. Dobro organizirana lastna ekonomij, rentabilna živinoreja in utrjevanje kooperativnih odnosov s kmetovalci to naj bodo tudi v bodoče glavni smotri. Za 17. oktober praznik občine M. Sobota pa želimo poslovnim prijateljem, zadružnikom in vsemu delovnemu ljudstvu Pomurja obilo delovnih zmag. Veseli obrazi — koruza je dobro obrodila v Martjancih. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „POMURJE“ M. SOBOTA Oblikujemo podobo mest in pokrajine Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1946 pod firmo Mestno soboško gradbeno podjetje »Sograd« M. Sobota. Začetki njegovega delovanja so bili dokaj skromni, saj razen delovne sile ni imelo pravzaprav nič. Že nekaj mesecev po ustanovitvi pa je podjetje vključevalo v svojem sklopu razne obrate, mizarstva, kamnoseštvo, žage, opekarne, ključavničarstva in druge obrate na območju takratnega okraja Murska Sobota, zaradi česar je postalo leta 1947 Okrajno gradbeno podjetje Murska Sobota. Po nekajletnem poslovanju v takem sestavu pa je začelo podjetje obrate, ki niso imeli direktne zveze z gradbeno operativo in gradbeništvom nasploh, izločevati iz svojega obsega in jih osamosvojevati kot samostojna podjetja. Tako se je sčasoma specializiralo le na gradbeno operativo. Leta 1953 se je preregistriralo v Splošno gradbeno podjetje »Sograd« Murska Sobota. V svojem sklopu je obdržalo izključno le remontne in pomožne obrate, ki so direktno služili in pomagali le gradbeni operativi. Skozi vse to razdobje se je podjetje borilo z dokajšnjimi težavami. Podjetje je zahajalo v prave gospodarske krize, posebno v letih 1954 do 1957, ko so bila investicijska vlaganja na teritorialnem delovnem področju podjetja izredno slaba in majhna, zaradi česar je podjetju primanjkovalo del. Vsa proizvodnja v podjetju je temeljila izključno le na obrtniškem, ročnem delu. spričo tega podjetje ni moglo prodirati na druga, predvsem industrijska območja naše ožje domovine, kjer je bila investicijska izgradnja sorazmerno intenzivnejša. V teh letih je podjetje dosegalo letno le za 100 do 170 milijonov dinarjev celotnega dohodka, pri čemer pa le toliko čistega dohodka, da je komaj pokrivalo že itak nizke osebne dohodke. Tako ni ostalo sredstev za akumulacijo skladov in si podjetje proizvodnje ni moglo mehanizirati. Stanje se je izboljšalo v letu 1958, ko se je pričela intenzivnejša izgradnja mesta Murska Sobota. V začetku tega leta je podjetje s svojimi izredno nizkimi cenami prodrlo tudi na mariborsko območje. V samem Mariboru ir zgradilo upravno zgradbo okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, pri Lenartu pa dva stanovanjska bloka. Z visoko kvalitetnimi deli se je podjetje v Mariboru tako afirmiralo, da so tamkajšnji investitorji kar ponujali dela. Vendar pa se je v tem času izgradnja tudi na območju Murske Sobote tako razmahnila, da zaradi tako tudi strokovnega kadra podjetje ni moglo prevzemati drugih del izven svojega delovnega območja. Tako se je podjetje od leta 1959 dalje omejila predvsem na izgradnjo mesta Murska Sobota, z manjšimi gradbišči pa deluje tudi na območju vse občine in okraja. Leta 1961 se je k podjetju pripojilo še Splošno gradbeno podjetje »Zidar« iz Murske Sobote, ki so je v zadnji nekaj letih sorazmerno močno razvilo iz popolnoma neorganiziranega majhnega obrtnega obrata. S spojitvijo obeh podjetij je bila dosežena koncentracija in združitev vloženih sredstev (osnovnih in obratnih) in tako boljše izkoriščanje teh sredstev. Ob tej priložnosti je podjetje osvojilo sedanji naziv, pod katerim pa razumemo danes sorazmerno močan delovni kolektiv s pet sto do šest sto pari delovnih rok in v merilu svoje panoge dejavnosti — gradbeno podjetje industrijskega značaja srednje velikosti. Predmet poslovanja SGP »Pomurja« obsega: izvajanje vseh vrst visokih gradenj; industrijskih, kmetijskih gospodarnih, kulturnih in športnih objektov, stanovanjskih, upravnih in drugih poslopij in gradenj; izvajanje nizkih gradenj, cest, mostov; izvajanje kanalizacij in drugih hidrogradenj; izvrševanje stavbenih obrti, proizvodnjo gradbenega materiala in polizdelkov, prevozništvo. Čeprav mu je osnovna dejavnost gradbena operativa, podjetje ne zanemarja stranskih obratov, k. v osnovnih faktorjih služijo glavni dejavnosti. Tako ima podjetje poleg remontnih delavnic raznih strok v svojem sklopu še ključavničarsko delavnico, dokaj močno teracersko grupo, obrat za proizvodnjo gramoznih proizvodov, polnojamernik in sorazmerno močan prevozni in strojni park. Delovni kolektiv pa že razmišlja tudi o razširjanju obratov, predvsem prepotrebnega pleskarskega obrata. Delovni kolektiv je vložil v zadnjih dveh treh letih največ pozornosti in sil prav v organizacije proizvodnje, da bi tako povečal delovno storilnost in proizvodne sposobnosti. V tem razdobju smo podjetje močno mehanizirali: le delno z najetimi posojili, v glavnem pa z lastnimi sredstvi, pri čemer se je delovni kolektiv odpovedal milijonom osebnih dohodkov Danes ima podjetje vso potrebno mehanizacijo, ki jo potrebuje v svojem normalnem delovanju, proizvodni proces pa neprestano proučuje in vsklaja z uvajanjem novih tehničnih pridobitev in ga izboljšuje. Prav z reorganizacijo proizvodnega sistema je podjetje v lanskem letu doseglo, letos pa že celo preseglo produktivnost na zaposlenega v zveznem merilu, čeprav posluje še vedno s podpovprečnimi vloženimi sredstvi po zaposlenem delavcu. Za zgraditev povprečnega štirinadstropnega poslopja v surovem stanju (končana III. faza) potrebuje podjetje povprečno le 4 mesece, kar je za gradnjo s klasičnim materialom dokaj kratek čas. Težave pa nastopajo v naslednjih osmih, devetih mesecih, ko izvajamo obrtniška in inštalaterska zaključna dela, ki jih opravljajo druga podjetja - soizvajalci. Podjetja na našem ožjem območju, ki izvajajo zaključna dela, so dokaj manjši obrtni obrati, ki izvajajo svoja dela mnogo počasneje, s čemer pa gradnjo zavlačujemo. Prav zaradi tega delovni kolektiv že razmišlja, o možnostih za ustanovitev še drugih pomožnih obratov. V proizvodnji pa se podjetje vsakodnevno srečuje še z drugimi težavami! Dokler si investitor uredi vse formalnosti v zvezi z investicijskimi sredstvi in ostale v zvezi z novo gradnjo, ki jo investira, poteče precej časa in nasto- pi že jesen. Šele takrat prične izvajalec — gradbeno podjetje z izvajanjem del. Medtem ko ima gradbeno podjetje v prvi polovici leta malo dela in mora delovno silo reducirati, mu je v jeseni primanjkuje, posebno, če investitor želi, da bi bila gradnja v najkrajšem času izvršena. Takrat pa nastopi zimsko razdobje, ki gradnjo še bolj zavre. Kljub temu pa si delovni kolektiv prizadeva — in to mu zmeraj bolj tudi uspeva — da z rokom gradnje investitorju ugodit. Pri tem pa moramo omeniti, da izvaja SGP »Pomurje« dela tudi kakovostno in po zmernih cenah. Z domala milijardnim zneskom letnega celotnega dohod ka ustvarja delovni kolektiv SGP »Pomurje« približno 11 odst. vsega dohodka družbenega sektorja gospodarstva v občini, pri čemer ustvarja skoraj 13 odst. narodnega dohodka družbenega sektorja in 6 odst. vsega narodnega dohodka, ki ga ustvarja vse gospodarstvo v občini Murska Sobota. Ustvarjena sredstva deli delovni kolektiv smotrno, z vestnostjo dobrega gospodarja kar nam dokazuje tudi dejstvo, da si je ustvari v zadnjih treh letih čez 130 milijonov skladov in pri tem skoraj dvakratno presegel povprečje vlaganja v sklade po zaposlenem svoje panoge dejavnosti v zveznem merilu. Organizacija delavskega samoupravljanja je v podjetju dobro speljana. Delovni kolektiv upravlja s podjetjem že od leta 1950 in vsakodnevno osvaja bolj in bolj svoj položaj in dolžnosti. Vsako gradbišče ali obrat je ekonomska enota, ki ugotavlja svoj dohodek in ima svoj svet proizvajalcev z raznimi pristojnostmi, s skladi podjetja upravljajo le centralni organi delavskega samoupravljanja, ker te pristojnosti glede na specifičnosti podjetja še ni moč prenesti na delovne kolektive ekonomskih enot. Podjetje je doslej vlagalo sredstva skoraj izključno le v poslovni sklad, sedaj ko je tega ustrezno že formiralo, pa zmeraj v večji meri skrbi tudi za izboljšanje standarda gradbenega delavca. Tako se je pričelo z investiranjem v lastna stanovanja, dokaj uspešno, čeprav šele začetniško, je rešilo vprašanje družbene prehrane, prav dobro pa rešuje vprašanja trakovnega usposabljanja svojih kadrov, saj ima svoj izobraževalni center, ki že uspešno deluje. In ob koncu še poglejmo, kaj je zgradil in kaj še gradi delovni kolektiv SGP »Pomurje«? Samo metropolo Pomurja poglejmo: primerjajmo njen -zgled pred petimi, šestimi leti in dnaes! Vsa ključna in reprezentativna poslopja, javne, industrijske in večje stanovanjske objekte je zgradil delovni kolektiv SGP »Pomurje«. Le kdo bi jih naštel: poslopje kina Stefana Kovača, 20-stanovanjski blok na Lendavski cesti, vsa poslopja tovarne mlečnega prahu, Agromerkurja, upravna poslopja podružnice Narodne banke in komunalne banke v M. Soboti, zavarovalnice, zavoda za socialno zavarovanje (obe poslopji), poslopje gimnazije in učiteljšča, poslopja tovarne perila in oblačil »Mura « — obrata težke konfekcije, obrata lahke konfekcije, upravna poslopja in skladišča, nekaj poslopij bolnišnice, rekonstrukcija tovarne mesnih izdelkov, upravno poslopje pošte, hotel »Zvezda«, vse 12-stanovanjske bloke na ulici Štefana Kovača, na Titovi cesti, Kolodvorski, Lendavski, Kidričevi ulici ... te in še mnogo drugih samo v Muski Soboti. In koliko objektov. kmetijskih, gospodarskih in drugih izven mesta, po vsem okraju! Trenutno gradi delovni kolektiv SGP »Pomurje« na okrog petnajstih gradbiščih, med njimi sodno poslopje v M. Soboti, dva 15-stanovanjska bloka, poslopie osemletke III. v M. Soboti, 50-stanovanjski in 32-stanovanjski blok za tržišče, poslovno-stanovanjsko poslopje »Varteksa« in »Elektrotehne« na Titovi cesti, poslopje otroškega oddelka bolnišnice v Rakičanu in druge. In koliko objektov bo še zgradil! .. . Dejstvo pa je eno: vsi ti objekti so zrasli iz žuljev delovnega človeka, kateremu tudi služijo! ... Tudi ta »gibljivi« gigant je že uspešno v službi našega gradbeništva Tudi v SGP »Pomurje« vse večja mehanizacija. POMURSKI VESTNIK, 18. OKT 9 IZ KMETIJSKE ZADRUGE MURSKA SOBOTA VŠTRIC Z OBČINSKIM PERSPEKTIVNIM NAČRTOM Na območju današnje Kmetijske zadruge Murska Sobota je bilo leta 1955 devet kmetijskih zadrug, ki so bile finančno in kadrovsko šibke in niso imele lastne proizvodnje, ampak so se bavile izključno s trgovino. Z združenjem je zadruga postala organizacija, ki ima vse pogoje, da lahko uspešno rešuje naloge, ki jih pred nas postavlja perspektivni načrt občine. Kmetijska za druga obsega 22 vasi in Mursko Soboto, ima tri poslovne enote in tri delovišča poslovnih enot. Zadruga ima v svojih pitališčih 250 glav živine, odkupila in v najem je vzela 210 ha zemlje, na kateri bo že letos zasejala okrog 100 ha visokorodnih sort pšenice. Dosedaj je zadruga sklenila kooperacijske pogodbe za setev vi-sokorodnih sort pšenice na 860 ha. Zadruga nudi svojim članom vse usluge s stroji, umetna gnojila — semena, prav tako opravlja ves odkup in izplačilo vseh odkupljenih pridelkov po vseh deloviščih. DELOVNI KOLEKTIV KMETIJSKE ZADRUGE ČESTITA OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN ZELI SE VEČJIH USPEHOV VSEM ZADRUŽNI KOM IN OBČANOM, PRIPOROČA PA SE TUDI ZA NADALJNJE SODELOVANJE. Kolektiv KZ, M. Sobota Kupujte naše tobačne izdelke, ki so zelo iskani na tržišču in so med cenjenimi kadilci že pravi pojem izredne kakovosti in okusne izdelave TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA skladišče murska sobota Ob 17. oktobru — tudi naše čestitke! — DOBRA URA — ZLATA URA! — — Kakovostne ure, prstane in drugo lepotičje — Popravila ročnih in ostalih ur — hitro, solidno in poceni Se priporoča URARSTVO MURSKA SOBOTA in pozdravlja vse delovne ljudi ob občinskem prazniku Murske Sobote Kolektiv, ki je v službi reševanja življenjskega problema prebivalcev Murske Sobote, je delovni kolektiv Obrtno gradbeno podjetje „T E M E L J“ CANKOVA JE SORAZMERNO SE MLADA GOSPODARSKA ORGANIZACIJA, SAJ JE BILA USTANOVLJENA 1952. LETA, VENDAR IMA ZA SABO ŽE ŠTEVILNE DELOVNE USPEHE. ZA LETOS IMAJO PLANIRANIH ZA 100 MILIJONOV DIN IZVRŠENIH USLUG IN STORITEV, OD KATERIH SO JIH DO MESECA SEPTEMBRA REALIZIRALI ŽE ZA 69 MILIJONOV. V OKVIRU PODJETJA DELUJEJO TRIJE ODDELKI: ZIDARSKI, TESARSKI IN MIZARSKI, KI IZDELUJE STAVBNO POHIŠTVO IN POHIŠTVO ZA OPREMO STANOVANJ. STORITVE IN IZDELKI »TEMELJA« SO KVALITETNI IN POCENI, ROKI ZA IZVRŠEVANJE OPERATIVNIH OBVEZNOSTI PA KRATKI. Ob prazniku občine Murska Sobota čestita kolektiv »TEMELJA« vsem občanom in delovnim kolektivom v občinskem okolišu! Letos je podjetje že opravilo temeljna dela pri izgradnji mestne kanalizacije. Sicer pa opravlja tudi druga komunalna in manjša gradbena dela. Svojim cenjenim strankam in naročnikom se toplo priporoča tudi v bodoče. Ob 17. oktobru čestita kolektiv tega podjetja vsem prebivalcem M. Sobote. TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO POTROŠNIK MURSKA SOBOTA čestita vsem svojim odjemalcem in prebivalcem Murske Sobote ob občinskem prazniku, 17. oktobru. Cenjenim odjemalcem nudimo blago v svojih skladiščih in poslovalnicah. Se priporoča KOLEKTIV KMETIJSKA ZADRUGA PUCONCI s poslovnimi enotami: PUCONCI, MAČKOVCI in PUŽEVCI Kolektiv zadruge je zelo prizadeven v družbenih naporih za socialistično preobrazbo kmetijstva v svojem okolišu. Čeprav so imeli pri letošnji jesenski setvi sprva precej težav zaradi umetnih gnojil, so tudi te težave že uspešno prebrodili; sedaj dobivajo redno umetna gnojila in če bo ugodno vreme še nekaj dni, bodo jesensko setev tudi v puconskem okolišu uspešno zaključili. Zadruga je sklenila 346 pogodb za pridelovalno sodelovanje na 239 ha zemljišč. Ima tudi lastno proizvodnjo: v treh hlevih redi skupno okrog 250 glav živine, na 98 ha pa prideluje predvsem žito in krmne rastline za potrebe lastne živinoreje. Kmetovalcem v svojem okolišu je v veliko pomoč tudi z močnim strojnim parkom: 15 traktorji z ustreznimi priključki, žitnim kombajnom in 4 mlatilnicami, s katerimi je letos opravila vso mlačev belih žit. KOLEKTIV ZADRUGE IN POSLOVNIH ENOT SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM K OBČINSKEMU PRAZNIKU MURSKE SOBOTE! KAJ IZDELUJE IN KAJ VAM NUDI PANONIJA? BRZOPARILNIKE, KRMILNIKE ZA SVINJE, AVTOMATSKE NAPAJALNIKE ZA PERUTNINO, VINOGRADNIŠKE IN VRTNE ŠKROPILNICE Za gospodinjstva: razna cedila, posode za premog, posode za odpadke s pedalom, smetišnice itd. Izdelke široke potrošnje: zidne ventilacije, sesalke za petrolej, otroške banjice, dimna vratca, dimne rozete itd. ZA GOSTINSKE OBRATE, POSLOVNE PROSTORE IN ŠOLE: kovinsko pohištvo iz aluminijastih ali jeklenih cevi v raznih izvedbah: TIPIZIRANO VRTNO POHIŠTVO ZA RESTAVRACIJSKE VRTOVE IN TIPIZIRANO ŠOLSKO POHIŠTVO ZA DELAVNICE IN GOSTINSKE OBRATE SOLIDNO IZDELANE PLOČEVINASTE OMARE PANONIJA INDUSTRIJA KOVINSKE GALANTERIJE MURSKA SOBOTA, TELEFON 63 Naše tople čestitke za občinski praznik vsem delovnim kolektivom! POMURSKI VESTNIK, 18. OKT. 10 — generalna, srednja in sproti popravila — brusimo valje, vrtamo ležaje — popravljamo kmetijske stroje im motoma vozila vseh vrst — izdelujemo kabine za traktorje in barvamo vozila — servisna služba: Zadrugar-Diesel, ITM-Ferguson, Steyr, Deutz in Unimog traktorji Zastava, Tomos, TMZ in NSU-Pretis motorna kolesa in vozila — Na poziv prispemo s potujočo delavnico v vsak kraj Zadružno in obrtno podjetje za vzdrževanje mehanizacije Z našimi kakovostnimi uslugami, ki jih opravljamo poceni, hitro in po želji cenjenih naročnikov, se priporočamo tudi v bodoče Delovni kolektiv GRADBENEGA PODJETJA „GRADNJA“ PUCONCI SMO VEDNO IN PRAVOČASNO V SLUŽBI zdravja delovnega človeka Naše prizadevanje je usmerjeno k temu, da bi bolnim državljanom čimprej vrnila najdražje — zdravje — in jih usposobili za nadaljne napore v socialistični izgradnji naše domovine V znamenju teh prizadevanj čestita vsem prebivalcem soboške občine ob 17. oktobru, občinskem prazniku SPLOŠNE BOLNIŠNICE v MURSKI SOBOTI — želite nabaviti Fička ali avtomobil druge znamke — najsodobnejša motorna vozila — rolerje in mopede — nadomestne in rezervne dele potem se vedno oglasite v soboški, prodajalna »AVTO-IZBIRA« uvozno-izvozno trg. podjetje FERROMOTO Maribor Na Štefana Kovača cesti Obiščite prodajalne T E H N O P RO M ET A v Murski Soboti in na podeželju V njih boste postreženi solidno in hitro: z vsemi sodobnimi aparati za dom in šport. Pred opremljanjem vašega stanovanja si oglejte bogate zaloge najnovejšega pohištva. Podjetje TEHNOPROMET vam lahko opremi stanovanje po vaši želji. Bodite prepričani: v njem se boste potem počutili udobno in lepo. Pri nakupu torej ne pozabite na TEHNOPROMET v Murski Soboti Ob občinskem prazniku želimo vsem delovnim ljudem obilo uspehov MERKUR Tekstilno blago, konfekcijo, trikotažo in pletenine najcenejše in najboljše prodaja MERKUR Porcelan, steklo, keramiko in železo pri MERKURJU Delikatesno in tudi ostalo prehrambeno blago vseh vrst Najboljša, najhitrejša in najcenejša postrežba zopet v MERKURJU Obiščite poslovalnice na podeželju V naših avtobusih je omogočeno cenjenim potnikom udobno in hitro potovanje v bližnje in oddaljene kralje Obratujemo na lokalnih in daljših progah V soboškem »Turist-biroju« rezervacije avtobusnih vozovnic Cenjenim potnikom v prihodnjih vožnjah SREČNO POT na relacijah in avtobusih AVTOBUSNEGA PROMETA MARIBOR Krajevna poslovalnica Murska Sobota Našim potnikom in vsem delovnim ljudem soboške občine vse najboljše k občinskemu prazniku — 17. oktobru 11 POMURSKI VESTNIK, 18. OKT. ODPAD odkupuje ODPAD vnovči — ODPAD vas za denar reši tudi vsega tistega, kar vam leži zavrženo na dvoriščih in podstrešju Se priporoča „0 D P A D“ — podjetje za promet z odpadki LJUBLJANA Odkupna postaja Murska Sobota STANOVANJSKA SKUPNOST V MURSKI SOBOTI je pričela delovati leta 1954. Prvotno je samo upravljala stanovanjske hiše splošnega ljudskega premoženja. Kmalu je nabavila tudi pralni stroj in ga posojala gospodinjam. Leta 1959 je bila ustanovljena STANOVANJSKA SKUPNOST S SVETOM SKUPNOSTI Danes je v sklopu STANOVANJSKE SKUPNOSTI v M. SOBOTI računovodski servis za hišne svete, šivalno-krpalni servis, kemična čistilnica s šestimi pralnimi stroji, sesalec prahu in loščilec, mizarski servis, zidarski servis, vodovodno-inštalaterski servis, Dom pionirjev in mladine, kjer dobiva 170 otrok in dijakov kosilo za 60 dinarjev, servis za pomoč gospodinjam, brivsko-frizerski salon, pleskarski servis, čevljarska popravljalnica in servis za popravljanje nogavic. Delavci servisnih dejavnosti STANOVANJSKE SKUPNOSTI V MURSKI SOBOTI iskreno čestitajo vsem delovnim kolektivom in državljanom k prazniku občine M. Sobota Na sliki zgoraj: kosilo dobro tekne, kot dokazuje ta prizor, tudi v soboškem Domu mladine in pionirjev. Sl. desno: glej te, kako so se »ujele« na »pozor« našega reporterja! Na slik: spodaj: izdelki podjetja »Ledava« SPECIALIZACIJA V ŽIVINOREJI IN SADJARSTVU IZ KMETIJSKE ZADRUGE »LEDAVSKI DOL« Dejavnost kmetijske zadruge »Ledavski dol« iz Cankove se razvija predvsem v dveh smereh in sicer v sadjarstvu ter pitanju in reji goveje živine. Za živinorejo, predvsem govedorejo, so v tej kmetijski zadrugi dani vsi pogoji, začen- ši od ugodnih podnebnih razmer pa do zelo dobre krmske osnove. Organizirana večja pitališča so na tem področju še sorazmerno mlada, saj so pričeli s pitanjem goveje živine simentalske pasme šele leta 1981 in to v dveh živinorejskih obratih, na Cankovi in v Fikšincih. Oba obrata imata zmogljivost okoli 100 glav živine, ki jo pitajo na težo od 200— 500 kg. Poleg teh obratov pa razvija zadruga zelo uspešno tudi kooperacijske odnose s prvotnimi lastniki, pri katerih ima v vzreji tudi okoli 100 glav goveje živine. Zadruga, v kateri je zaposlenih 42 oseb, pa se je poleg živinoreje specializirala tudi na sadjarstvo in to predvsem na pridelovanje jabolk, od katerih najbolje uspevajo vrste: bobovec, zimske in letne moščanke, privopecelj in kanada. Teh vrst sadja pridelajo ob dobrih letinah, kakršna je tud' letos, 250 vagonov, kar je lep uspeh, če upoštevamo, da je to sadje pridelano predvsem v starih sadovnjakih, ki so podvrženi precejšnjemu vplivu raznih bolezni in zajedalcem. Vendar pa imajo že izdelan elaborat za plantažno vzgojo sadnega drevja na precejšnji površini, ki ga pa zaenkrat še ne morejo izpolniti, ker so v njem zajeta tudi zemljišča, ki so za sedaj še privatna lastnina in bo njih lastnike šele potrebno pridobiti za kooperacijo ali odkup. Zemljišča, ki jih zadruga sedaj ima, obsegajo 146 ha, medtem ko jih ima v najemu od privatnikov okoli 30 ha. Zaradi precejšnje agrarne prenaseljenosti področja, odkupovanje kljub razumevanju lastnikov ne gre tako hitro, kot je to bilo pričakovati. V načrtu imajo, da bodlo odkupili okoli 100 ha zemljišč, za kar jim je na volijo okoli 20 milijonov dinarjev, saj se giblje cena za odkupljen ha zemljišča od 200 do 220 tisoč din. Za kooperacijo pa imajo v načrtu, da jo bodo izvedli na okoli 200 ha, od katerih je za 160 ha že podpisanih pogodb, talko da ni bojazni, da plana ne bi izpolnili v celoti. Ker je za območje kmetijske zadruge značilna tudi precejšnja razdrobljenost zemljišč, posvečajo vso pozornost arondaciji zemljišč in boju za jesensko setev, kjer so kljub malo poznim pripravam svojo nalogo opravili pravočasno in dobro, saj so dosedaj dobavili že 35 ton umetnih gnojil — v načrtu je poraba 150 ton — in 40 ton visokorodnih francoskih sort pšenice. Tržišče je za njihove pridelke odprto nastežaj, kljub temu pa prodajajo le po svojem združenju, ki izvaža predvsem meso in živo govedo. Precejšnje težave imajo le s prevozi, ker so ceste izredno slabe, zaradi česar beležijo visoke stroške za amortizacijsko vzdrževanje voznega parka. Obrtno podjetje “OBRTNIK,, V MURSKI SOBOTI Obrtno podjetje „OBRTNIK“ v MURSKI SOBOTI je bilo ustanovljeno leta 1959. Takrat je zaposlovalo 24 delavcev. Število zaposlenih se je do danes povečalo za 115 odstotkov. Po ustanovitvi si je podjetje zgradilo lastne delavnice. V podjetju pretežno opravljajo usluge. Ekonomska enota KOVAŠTVO opravlja vsa kovaška dela, v KOLARSTVU izdelujejo kolarske izdelke in opravljajo popravila, v MIZARSTVU izdelujejo sodobno sobno in kuhinjsko pohištvo, opravljajo stavbeno-mizarska dela, v SEDLARSTVU in TAPETNIŠTVU tapecirajo vse tapetniško-sedlarske izdelke in jih tudi popravljajo, v VRVARSTVU izdelujejo vrvi, vajeti, vprežnice itd., v SOBOSLIKARSTVU in PLESKARSTVU opravljajo vsa soboslikarska dela in pleskajo pohištvo vseh vrst, v PEČARSTVU pa montirajo lončene peči vseh vrst in oblagajo stene — tlakove z raznovrstnimi keramičnimi ploščicami. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1948. V začetku svojega poslovanja je opravljalo samo usluge, ker je imelo delavnice, stroje in ves inventar v najemu V naslednjem letu po ustanovitvi je podjetje začelo graditi delavnice, nabavilo je potreben inventar in stroje. Izgradnja ustreznih delovnih prostorov in mehanizacija sta omogočila serijsko proizvodnjo — izdelavo pisarniške, šolske, gostinske, sobne in kuhinjske opreme vseh vrst, lesenih rolet za okna, MIZARSTVO, ROLETARSTVO, PARKETARSTVO in PLETARSTVO MURSKA SOBOTA lesnih galanterijskih in pletarskih izdelkov, polaganje parketa vseh vrst. Podjetje je potemtakem doseglo v tem razdobju lepe uspehe, saj sedaj že s polno zmogljivostjo proizvaja na tržišču zelo iskane izdelke. Da je podjetje sedaj že primerno opremljeno s stroji in delovnimi prostori, je vsekakor zasluga delovnega kolektiva, ki je vse to ustvaril z lastnimi sredstvi. Kolektiv tega podjetja se tudi v bodoče priporoča s svojimi izdelki — čestita vsem delavnim ljudem in svojim strankam k prazniku občine M. Sobota si je s svojimi kakovostnimi izdelki in uslugami že pri dobilo naročnike izven meja občine in okraja. Delovnim ljudem v občini Murska Sobota čestita ob občinskem prazniku in se tudi v bodoče toplo priporoča s svojimi izdelki in uslugami. Kolektiv L E D A V A POMURSKI VESTNIK, 18. OKT. 12