/ALADO JUTRO
St. 1_Nedelja, 4» januarja_1931
Pripovedovalec pravljic
Otroci vseh narodov se navdušujejo za pravljice in lepe povesti in menda ga ni kraja na svetu, kjer deca ne bi poznala bajk o začarani kraljični, hudobni čarovnici, porednem škratu, mladem junaku in siroti, ki roma po svetu, da si poišče srečo itd.
Na Kitajskem je prav tako. Kitajska je dežela pravljic in bajk. Malokateri na-
rod ima toliko lepih pravljic kakor ravno kitajski. Rumena deca je že od rane mladosti vsa navdušena za pripovedovalce. Na sliki vidite najznamenitejšega kitajskega pripovedovalca pravljic in povesti, znamenitega profesorja Kishibo. Vse svoje življenje je posvetil otrokom. Po poklicu je profesor Kishibe vodja velikega orijentalskega otroškega vrtca v Tokiu. Njegov vrtec obiskuje nad sto otrok in mož je postal znamenit prav za-
radi svojega nazornega pripovedovanja pravljic. Po več ur dnevno presedi v sredi svojih ljubkih rumenih gojencev in go-jenk.
A nedavno tega se je zgodilo, da jim je povedal zadnjo pravljico, ki jo je vedel. Vse .karkoli je bil znal in karkoli je bil kdaj slišal, jim-je že povedal in nenasit-ljivi malčki so hoteli slišati vedno spet
nove istorije. Zato se je odločil dobri profesor Kishibe, da zapusti svojo domovino in pojde po svetu iskat novih pravljic. Tako je prišel v Evropo. Potoval je skozi vsa večja mesta, obiskoval otroške vrtce, šole, javne knjižnice in povsod je izvedel kaj novega.
To ga bodo mali Kitajčki veseli, ko se vrne spet domov in ko jim bo lahko povedal toliko novih istorij.
a
D. Vargazon:
Ihihi
Ihihi! čez poljž, čez ravni se pode: trop konjičkov, trop žrebičkov v daljnji les — prav zares!
Polž seveda vrh gore — v dol pogleda, misli: »He! ta konjiček, ta žrebiček zdaj skakljal bo krog, oje! zaostal bo — jaz, seve, najdem pot vsepovsod.«
Polž strmi: glej konjička! Ze zleti preko grička: skače, skače po tratini — polž zaplače na krtini.
Ihihi!
Trop konjičkov — ihihi!
nič rožičkov ne boji se: v temni les dalj podi se — prav zares!
.M a niča:
0 sedmih bratih
Tam za gorami je živelo sedem bratov. Bili so pošteni fantje, toda vsi so bili malo prifrknjeni. Imeli pa so v daljni deželi silno bogatega strica. Ta stric jih nekoč vse povabi na obisk.
Bratje si napolnijo popotne torbe s kruhom in sadjem in se takoj odpravijo na pot. Na večer prvega dne se znajdejo v divjem gozdu in ker je bil ^oletni čas, prenočč kar na prostem. Ko se drugo jutro prebude in hočejo dalje, pravi najstarejši brat:
»Ponoči sem čul rjoveti divje zveri. Stopite skupaj, da vidim, če smo še vsi živi!«
OstaH bratje stopijo ▼ krog ta najstarejša jih prešteje, Ker pa ni štel tudi sebe, jih je naštel samo šest.
V trpki zavesti, da je onega izmed njih požrla zver, gredo vsi otožni dalje in pridejo na neki travnik. Tam je neka stara ženica z grabljami izravnavala krtine. (Krtina je kupec prsti, ki jo iz-rije krt.) Starka se takoj zaplete v ipo-govor z brati, ki ji potožijo svojo ine-srečo. Ženica jim veli, naj se preštejiejo še enkrat.
»Veste kaj,« pravi smehljaje, »dlam vam dober svet. Glejte tu svežo krtino! Vsak izmed vas naj vtakne vanjo en prst, potem pa preštejte luknje! Videli boste, da vas je še vedno sedem.«
Bratje ubogajo. Ker pa je eden od bratov vtaknil po neprevidnosti v krtino dva prsta, so potem našteli osem lukenj. In spet niso vedeli pri čem so„
Ko se odpravijo dalje, jim pride naproti kmetič z debelo gorjačo v roki. Tudi temu potožijo bratje svoje namišljeno gorje. Prefrigani kmetič pa se zvito namuza in reče:
»Fantje, saj ne znate šteti, če hočete, vas preštejem jaz.«
»Prosimo, prosimo,« vzklikajo zaporedoma bratje.
Kmetič jih postavi vse lepo v vrsto in sicer tako, da mu kažejo hrbte.
»Eden.« zakliče glasno in obenem udari z gorjačo prav krepko prvega po hrbtu.
»Dva,« in že dobi tudi drugi eno gor-ko čez hrbet. In tako šteje do sedlem ter vse po vrsti temeljito pozdravlja z gorjačo. Nato pa pravi krohotaje:
»Nu, sedaj menda vendar veste, da vas je sedem.«
Bratom zažare obrazi in se — čeravno jih silno pečejo hrbti — kmetiču toplo zahvalijo za štetje in gredo vsi veseli in zadovoljni dalje.
Roža
Tam v Perziji je živel nekoč kralj, ki je bil zelo nesrečen. Bil je velik osvo-jevalec, bogat in slaven, toda otrok ni imel, kar ga je zelo bolelo. Zgradil si je na nekem otoku krasno palačo in je tam prebival
trgovec in privede) pred kralja prekrasno sužnjo. Ko jo je kralj zagledal, mu je bila zelo všeč, tako da jo je veselega srca poročil. Obleka' jo ie v prekrasna oblačila, (i JaJ naj.epše sobane v palači, katerih akna sd bila obrnjena pr iti nio'ju, in ii dode!i' sto s'n//ib.iikov. Toda, kako čudna reč. lepa sužnja ni kralja nikdar ogovorila, sploh ni z nikomur spregovorila niti besedice.
Vsak dan je sedela od jutra do večera pri oknu. očmi uprtimi na morje.
Tako je preteklo leto dni. kralj in kraljica sta dobila ljubkega sinčka. Kralj ni vedel kaj bi oočel od veselja, ko je izvedel. da ima sina in naslednika. Vrgel se je svoji ženi pred noge m deja': *0 ljubljena moja kraljica, zakaj ne govoriš nikdar z menoj? Nič mi ne manjka do popolne sreče, kot samo ena beseda iz tvojih ust.«
Ona se je nasmehnila in naposled dejala:
»O moj kralj, zakaj si me obdal s takim sijajem ta s toliko ljubeznijo, ko si me vendar pripeljal kot sužnjo v palačo! Toda pomisli, kaj vse je morala pretrpeti kraljična, ki je bila prodana kot sužnja.
morja
— Kaj, da bi ti bila kraljična? je vzkliknil kralj.
»Jaz sem Roža morja,« je odgovorila ponosno, »'in moj brat, kralj Silah, vlada najbogatejšemu kraljestvu na dnu morja. Na nesrečo pa smo se sprli. Naslednje leto je bila naša dežela zavoje-vana, naša palača razrušena; ker se je moj brat bal, da bi padla v roke sovražnikov, me je hotel poročiti s kakim zemeljskim princem. To me jc razjezilo; zbežala sem iz globin morja in dospela na obalo vašega otoka. Tu me je našel neki trgovec in me privedel pred tebe, da me proda kot sužnjo.«
»Toda jaz nisem postopal s teboj kot s sužnjo,« de kralj.
»Ne,« m'ilo odgovori Roža morja, »in zato, ker si me povzdignil za svojo kraljico in ker si me tako nežno ljubil, nisem skočila v morje, da poiščem svojega brata, kakor sem se bila namenila. Sedaj, ko pa imava sina, grem po svojega brata, da ti ga pokažem.«
Roža morja naroči služabniku, naj ji prinese ponev z žarečim ogljem. Potem je vzela iz majhnega zabojčka neko zelišče in ga vrgla v ogenj. Plamen se je dvignil in šinil skozi okno; kraljica pa
je spregovorila nekaj besed v nekem neznanem jeziku.
Morje je pričelo naraščati, se razlilo in iz srede valov se je dvignil lep in velik mladenič, oblečen v krasna oblačila, glavo pa je imel okrašeno s krono. Obdajalo ga je krasno spremstvo dvorja-nic in dvorjanov. Kralj morja, sprem-
ljan od dvorjanov, je stopil na otok in vstopil v palačo.
»Ljuba Roža morja,« reče, ko zapazi svojo sestro, »premagal sem vse svoje sovražnike; sedaj se lahko vrneš in poročiš kakega morskega princa.«
»Jaz sem že poročena, ljubi brat,« odgovori kraljica. »Tu je moj mož, kralj perzijski in tu najin ljubi sinček.«
Silah je vzel otroka v naročje in na vehko grozo kralja stopil z njim v morje.
»Ne boj se,« mu reče Roža morja. »Silah bo poizkusil samo to, kar sem že jaz hotela Prepričati se hoče, če najin sinček lahko živi v morju, kot ostali prebivalci morja.«
Kralj je bil pomirjen. Malo kasneje se je Silah vrn'il, in prinesel dečka, smejo-čega se od veselja, nazaj. Deček je dihal v slani vodi prav tako lahko, kot na zraku in niti kapljica vode se ni držala njeeove obleke.
»Kakšen dan poln čudežev!« je rekel krali Perziicev. »Ce ne bi vsega tega na lastne oči videl, ne bi veriel ničesar.«
Kralj je bil zelo žalosten, da se ni mogel potopiti na dno morja, da bi vide) prekrasno kraljestvo. Tolaži! pa se ie s tem. da je te krasote videl vsaj njegov sinček.
mmmmmmmmmmm
Nafa^ai za iridne ))Jntrovpl(e«
Upamo, da boste tudi v novem letu tako marljivo sodelovali v »Mladem Jutru« kakor lani.
Tri vnrašanja vam damo na izbero:
1.	>7akaj je prav, da se učimo tujih Jezikov ?«
2.	»Kam bi potoval, če bi imel denar?«
3.	»Kr.j lepega sem doživel na božični večer?«
Preden se pripravite k pisanju, dobro premislite svoj odgovor in ne po7fbite. da mora biti kratek in jedrnat. Pismo pošljite na naslov: Uredništvo »Mladega Jutra« v LinM iani.
Dobre spise bomo objavili in pet najboljših bomo nagradili z lepimi knjigami. Ta natečaj zaključimo koncem tega meseca in 1. februarja objavimo imena tistih. ki so dobili nasrrade, kakor tudi razpis novega natečaja. Zdaj pa le hitro na delo!
Uredništvo »Mladega Jutra«.
mimmmmmmm
Zimska idila
Na vse kriplje pod nogami škriplje. Čez in čez po drevesih cvete ivje, srez.
Po samotni cesti pricingljajo vranci, a strnadi in škrjancd žalostno sledijo in prežijo kdaj se zanje skuhajo ovseni žganci.
Žerjav in caplja
Nekoč sta živega žerjav in čaplja.. Vsak si je postavil hišico na enem koncu močvirja. Pa je postalo žerjavu dolg čas samemu in se je sklenil oženiti. — »Kar čapljo bom vzel!« In je šel, — tjap! tjap! 7 vrst daleč je bredel močvirje; pride k čaplji in potrka: »Ali je čaplja doma?« — »Doma«. — »Vzemi me za moža«. — »Nak. žerjav, predolge noge imaš, prekratko odelo ira ničesar, s čimer bi krmil ženo Kar pojdi, dolgokraki!« — Žerjav je odšel, ne da bi kaj opravi'. Čaplja pa se je takoj premislila in dejala: »Zakaj naj bi živela sama, rajši vzamem žerjava«. — Pride k žerjavu in pravi: »Žerjav, vzemi me za ženo!« — »Ne, čaplja, ne rabim te Ne mislim se ženiti, ne vzamem te. Poberi se!« — Čaplja je zaplnkala od sramu in se vrnila domov, žerjav pa se je premislil in dejal: »Škoda, da je nisem vzel Dolg čas mi je samemu, grem in jo vzamem za ženo«. — Pride k čaplji in pravi: »Caplja, sklenil sem se oženiti s teboj, pojdi z menoi!« — »Ne, dolgokraki, ne grem s teboj!« — Žerjav je šel spet domov Tedaj pa se ie čaplja spet premislila: »Zakai sem odrekla takemu fantu? Nič kai prijetno ni biti človeku samemu, rajši se omo-žim z žerjavom!« — Gre spet snubit, zdaj pa žerjav noče Tako še danes hodita snubit drug drugega, pa se nikdar ne vzameta.
A. N. Afanasjev.
LISTNICA UREDNIŠTVA:
Nadaljevanje »Medveda Tira« pri-ohčiriib prihodnjo nerieHo.
Še nekaj o midget golfu
V	navoietm številki srno popisali midget golf —novo igro, ki se bo sčasoma tudi pri nas vdomačila. Danes še nekaj zgodovine.
Pravi golf je doma na Škotskem, »mali golf« ima svoj izvor v Ameriki. Nek hotelir v Lookout Mountainu, lepem gorskem kraju zvezne države Tennessee, je pred dvema letoma objavil v vseh večjih novinah, da je odprl nov hotel. Oko-tica je bila divna, razgled nad vse, toda . . .
—	Toda, nihče ne bo prišel k tebi — mu je dejal prijatelj — ker nimaš prostora za golf! —
—	Prav imaš, po meni je! ... — je rekel hotelir, z imenom Oarnet Carter. In je tudi res imel prav, ker Američan ne more živeti brez golfa.
Pa se je zgodilo, da je opazil sina, ko je Igral golf na majhnem delu travnika. In se mu je porodila misel.
—	Kaj pa, če bi naredil majhen golf, ki bi imel iste ovire, ko njegov večji brat, a bi bil na omejenem prostoru!
In je izumil kake 5 m dolge oblike, kakor sem vam jih že zadnjič opisal, in tam namesti! razne ovire: mostičke. predore iz avtomobilnih gum itd. Seveda je
Zena ga je opomnila, da naj prijavi svoj izum. Nazvala sta ga midget golf, kar se po naše pravi »pritlikavi golf«. Gospa Carter je imela prav, v 12 mesecih sta zaslužila 30 milijonov dinarjev, kar ie že lep denar.
V	Ameriki sega navdušenje za to igro v norost. V Los Angelesu so hoteli prepovedati igranje midget golfa nreko polnoči. Proti temu ie pritožilo 75.000 'igralcev, toliko, kolikor na i bi Ljubljana imela liudi. V mestu imaio .3000 prostorov. kjer igrajo to priljublieno igro. Ra-čunaio. da živi v Zedinjenih državah nad 100.000 liudi. ki živijo samo od te industrije. ne vštejejo pa seveda mizarjev, tesarjev, slikane v in drugih, ki imajo tudi precej dobička zraven.
Kakor ie v večini nebotičnikov posebna dvorana za ping-pong. tako so v zadniih dveh letih postavili vsepovsod medget golf.
Da pa uprav z ameriški pristnostjo pretiravajo, vidimo že iz tega. da so ogromno gledališče »Anditorium Thea-tre« v Ch'cagu spremenili v igrišča za midget golf.
Unamo. da bo ta nova Vgra kmalu nri-šla k nam. da pa ne bo tako spremenila življenja, kakor ga je v Ameriki Rr.
Ovca, lisica in volk
Nekoč je šla po cesti ovca. Nasproti ji pride lisica in jo vpraša: »Kam te vodi pot, botrica?« — »Ah, botra, pri kmetu sem bila v staji, pa nisem mogla več iz-držati; če je napravil oven kako neumnost, zmerom sem bila jaz kriva. Končno mi je bilo vsega dosti, pa sem šla.«
—	»Zmenoj se je godilo ravno tako,« je dejala lisica, »kadar je moj mož ukradel kokoš, vselej sem bila jaz kriva. Pojdi, beživa skupaj.« — Čez nekaj časa srečata volka. — »Zdravo, botra!« — »Zdravstvuj,« pravi lisica. — »Daleč potuješ?« — Ona mu odgovori: »Kamor me noge nesejo!« — Ko mu je povedala svojo zgodbo, je volk zatarnal: »Z menoj je prav tako! Če volkulja zakolje jagnje, sem vedno jaz kriv. Pojdimo skupaj.« — In šli so. Spotoma pravi volk ovci: »Toda, ovca, zdi se mi, da imaš moj kožuh!« — Lisica je to slišala in vprašala: »Ali je res tvoj, boter?« — »Res.« — »Lahko prisežeš?« — »Lahko.«
—	»In boš tudi šel k prisegi?« — »Bom, če treba.« — »No, pojdi, poljubi sveto znamenje.« — Lisica je bila že davno opazila, da so mužiki postavili na pot past; peljala je volka k tej pasti in dejala: »No, poljubi.« — Komaj se je volk dotaknil pasti, se je ta sprožila in ga zgrabila za gobec. Ostati je moral tam, ovca in lisica pa sta šli svojo pot
A. N. Afanasjev.
Rešitev zlogovnice
•Skoplje
/?ibnica
Ercegnovi
Črnomelj
Novo mesto
Osijck
Novi Sad Oreh ovac Fransko Otočac
/Ljubljana Ečka Tržič Ohrid
Voščilo bralcem »Mladega Jutra« se g/as/
»Srečno Novo leto!*
Uganke
1.	Pred kom se mora celo kralj od« kriti?
2.	Kje ne more najbolj prefrigan tat ničesar odnesti?
Gordijski vozel
Ali ste že kdaj slišali besede: »To je prav tako nerazrešljivo kakor gordijski vozel«, Povedati vam hočem, odkod izvira ta primera.
V 6. stoletju pred Kristom (to je bilo pred 2530 leti) je živel v Frigiji (starodavni pokrajini Male Azije) ubog. prostodušen kmetič z imenom Gordios. Njegova vera je bila mnogoboška, kakor vera vseh prebivalcev tiste pokrajine. Pristaši te vere so imeli Zena za svojega vrhovnega Boga, ki vlada nebu. Navadno ga vpodabljajo kot očeta ljudi in bogov z bogatimi, kodrastimi lasmi in polno, po sredi razdeljeno brado.
Nekoč je ukazal Frigijcem, naj sprejmejo prvega, ki jih na poti k Zenovemu svetišču sreča v volovskem vozu. za vladarja. Da bi izpolnili visokemu božanstvu željo, so res imenovali prvega, ki so zagledali — po naključju je bil to Gordios — za kralja. Ta se je zelo razveselil sreče, ki ga je doletela, in zgradil mesto, kateremu je dal po sebi ime *Gordion«. V tem mestu seveda tudi Zenovega svetišča ni manjkalo. Tu so posvetili tisti srečonosni voz. čigar jarem in ojnico ie Gordios zvezal s toli umetnim vozlom, da ga ni mogel nihče razvozlati Zato so ga Imenovali »gordijski vozel«.
Vedeževalci so oznanili, da bo postal tisti, ki ga razvozla, vladar sveta. Kakor pripoveduje pravljica, je Aleksander Veliki, najdrznejši osvajalec vseh časov, na svojem pohodu v Perzijo z mečem presekal usodna vozel
Šaljiva igra
Vaši prijatelji gotovo dobro poznajo zgodbe iz svetega pisma, vendar pa najbrže nihče ne bo znal pravilno od* ovoriti na štiri vprašanja, ki jim jih oste hitro zaporedoma stavili:
1.	Kdo sta bila prva človeka? Adam in Eva.
2.	Koga je Bog obvaroval pogina, ko je poslal na zemljo vesoljni potop?
Noeta.
3.	Koga 'e Abel ubil? Kajna, — bo odgovoril vsak. ki ga boste na ta način izpračevali. V resnici pa je Kajn ubil Abela. Četrtega vprašanja seveda ni več treba.
Računske naloge
1.	Miha, Jaka in Janez gredo peš iz Ljubljane na Vrhniko. Miha potrebu* je za to pot pet ur hoda. Koliko ur potrebujejo vsi trije do Vrhnike?
2.	Na dvorišču leži šest in štiri ku» pov slame skupaj. Koliko kupov slame leži na dvorišču?
Uganke
i.
Srp je — ne žanje, hlebček — ni jed, nosi nam sanje, spluje in spet:
srp je — ne žanje, hlebček — ni jed, daleč droben je, gleda na svet.
2.
Zdaj večja, zdaj manjša, zdaj širša, spet tanjša —t te strah je pred njo? Uidi v temo!
3.
Če poln je, obroči trebušček napet mu drže — če žeja ga, poči — oje!
tr «v j«i	p v •	v//
AJizaljka „anezni moz
Pomen besed: Vodoravno: 1. Igralna karta, 3. Oseb* ni zaimek. 4. Čebelino orožje. 6. Mo» ško krstno ime. 7. Pridevnik, ki ozna« čuje vrsto želeja. 8. Slonov zob. 9. Ca» sovni prislov.
	■t	2	
	3		
IT"			7"!
v			
\7			
p			
\9			
Navpično: 1. Celina. 2. Menjava bi» vališ ča. 4. Hrastov plod. 5. Predlog.
Anica:
Pridna učenka
Sosedova Pavlika, ki je danes velika gospa, je bila nekdaj zelo razburita m poredna punčka. Najraje se je lovila, stopicala bosa po trškem potoku, se podila z manjšimi paglavci okrog in si sproti izmišljevala in počenjala nove hudobije in neumnosti.
Šola ji ni bila po volji, zlasti ročna dela so se ji silno upirala in doma so imeli z njo radi tega mnogo sitnosti in nevolje.
Cela tri Šolska leta je pletla eno samo belo nogavico, ki je postala tekom časa črna in umazana kot kuhinjska cunja in razvlečena kakor star žakelj. Gospodični Linči, ki je učila ženska ročna dela, je bila ta nogavična zadeva končno vendar že preneumna in ukazala je Pavli, naj prinese prihodnjo uro šivan-ko, sukanec, škarjice in belo platno, češ, da se bo učila šivat srajco. Pavlika je res prinesla platno, a namenoma je pozabila na ostalo, tako, da je zamudila spet eno uro z iskanjem sukanca, šivan-ke in — škarjic. Prihodnjo uro se je prav za nalašč vščenila s škarjicami v nos, da je kapala rdeča kri na belo platno in so jo morali doma oprati.
A — vse to ne bi nič pomagalo in Pavlika bi se morala naučiti tudi šivanja, ko ne bi prišli tedaj nenadoma vojaki, ki so se nastanili v šoli in pripomogli otrokom do izrednih počitnic.
Gospodična Linči je dejala: »Vsa ročna dela pospravite in odnesite domov!«
Tudi Pavhka je pospravila svojo vk roj en o srajčko v škatljo, a mesto domov, jo je položila skrivaj v šolsko omaro in vojaki, ki so pretaknili vse, so našli tudi Pavlikino nadlogo in jo takoj raztrgali v pripravne In dobrodošle cunje za ovijanje nog.
Doma je zvalila vso krivdo na vojake, a končno se je resnica vendarle izkazala in Pavlika je vjela svoje plačilo že takrat, veliko lepše pa še pozneje, ko si je sama pripravljala balo.
Rešitev novoletne križaljke
Vodoravno: 1. slon, 3. ne, 4. on, 6. ki, 7. val, 9. uho, 11 oko, 12. Rab, 13 lak, 14. ali, 15. ena, 16. os, 17, ta, 18. tako.
Navpično: 1. se, 2. Novo leto, 3. ni« halo, 5. nakana, 6. kura, 8. loka, 10. obist
ŠALE ZA MALE
Mati je večkrat učila malega Lojzka, da dobro vzgojeni človek ne zija v krožnik sosedu, kadar j6. Starši so z Lojzkom povabljeni na kosilo pri sosedu. Ko so načeli torto, nareže gospodinja za Lojzka ogromen kos in mu ga da na krožnik.
»Nikar, gospa,« brani mati, »ne toliko, da mu ne bo škodilo.«
In Lojzek, resnfc in odločno: »Kako, mama, saj vendar vedno praviš, da ni lepo,
gledati sosedu na krožnik.«
•
Mali Franeek si pere noge.
»Kako pa delaš?« Saj imaš še nogavice na nogah !<
»Seveda, ker je voda bila premrzla.« *
Mati kaznuje Tončka, ker Je pojedel sk®-ro vse bonbone iz škatle.
»Kaj bi rekel ti,« ga krega mati,« če b( jaz storila kaj takega?«
»Jaz bi ti rekel: »Draga mama I ker n
že začela, pa tudi končaj!«
•
Mojka se približa bratcu, ki Sita »Mlado Jutro«: »Ko prebereš »Mlado Jutro«, ga boš dal meni; dam ti svojo potico.«
»Pa kaj boš z njim?«
»Nada mi je rekla, da je izredno zanimivo. Pa bi ga rada shranila.«
»Naj bo! A kaj ti pomaga, ko ne znaž brati?«
»Ravno zato bi ga rada shranila, da ga
bom brala, ko bom velika.«
*
Mati pošlje Nevenko k teti, ki stanuje nasproti, da ji nese božično potico pokusiti.
»Prav lepa hvala,« reče teta in poboža Nevenko. »Pa povej mami, da si prav lepo odpravila, kakor ti je bilo naročeno.«
»Da, tetka, in povedala bom tudi, da te nisem ničesar prosila, niti za košček čokolade ne.«
Rešitev igre z užlgaflcam!
/~7\
(Iz novoletne številke/J;
S
Hišica Janka in Metke
Izreži iz lepenke poljubno veliko hi* šico, kot ti kaže slika 1 in jo zlepi Ko se zleplene stranice posušijo, prevleči
/ \
	w '	
		
	•	1 —. t i \ % • • • •
		
vso hišico z beljakom ali s kakim Ie» pilom in jo potrosi z raznobarvnim kristalnim sladkorjem. Lahko tudi iz* režeš iz pisanega papirja srčke, pol«
kroge, četverokotnike itd. m jih pole«
piš po hišici. Tako lahko z malim tru» dom napraviš ljudko igračo za. svojo ,;hno setrico ali za malega bratca. (Slika 2.)
Granata
zberite drobce in sestavite iz njih obris granatel