Še enkrat: ,,Nove šolske postave in potrebe kmečkega Ijudstva". Veselilo me je sicer, da je g. Kovšca v poslednjem ,,Tov." pretresal moj spis pod zgor omenjenira naslovom, ker se na ta način um bistri,- ter vzbuja duševno delovanje; z druge strani pa to obžaljujem, ker iz tega pretresovanja spoznam, da g. K. ni razumel mojih misli in da tudi ne razume novib šolskih postav, in da mi očita nevednost o potrebah kmečkega ljudstva. G. K. ni posnel glavne misli iz spisa, ki je povdarjal veliko važnost nauka o kmetijstvu v nkmečkih" (ne v mestnib) ljudskih šolah nasproti novim šolskim po&tavani, ktere poslednje o tej zadevi nič odločnega in morda veljavnega ne izrekujejo. Ker morda g. K. tej resnici ni mogel ugovarjati, izvolil si je pobijati drugo mnenje, ki je v onein spisu izgovorjeno, namreč to: Da je za kmečko šolsko mladino koristnejši in potrebnejši nauk v gospodarstvu in kmetijstvu, kakor pa nauk v pisanji in čitanji. Da je oboje dobro, koristno in tudi potrebno, to je se ve da labko razumeti. Ktero pa zasluži prednost in večo pazljivost, to vprašanje bode težko rešiti. Poglejmo, kaj je namen Ijudskih šol na kmetih. Sploh se pripoznava, da njib naloga je: kniečko mladino vzrejati in podučevati tako, da si bode pridobila za praktično življenje tistih naukov, kterib bode najbolj potrebovala. Iz kmečke šolske mladine pa postane naj več zopet kmečko ljudstvo, to je večji ali manjši kmetijski posestniki, kmečki gostači, kmečki blapci, dekle, dninarji itd. Tem vsem pa vednosti o kmetijstvu bolj koristijo, kakor druge znanosti. Da boderao še bolj sprevideli, kteremu nauku gre prednost, ali kmetijskeniu ali onemu o pisanji in čitanji, mislimo si dve idealni kmečki šoli: v eni se podučuje samo kmetijstvo in gospodarstvo, toda izverstno (pisati in čitati otroci ne znajo in se tudi ne učijo), v drugi se podučuje v samem branji in pisanji tako, kakor se to izveršuje v sedanjib šolah. Iz obeh šol došla bode se ve da enostransko izobražena mladina. Prašam pa: Ktera niladina bode bolj porabljiva za kmečki stan? ktere znanosti so za kmeta veče veljave? ktere mu bodo pri gospodarstvu, pri poljedelstvu, živinoreji, sadjereji, vinoreji itd. bolj hasnile? Moje innenje je, da kmetijske znanosti mu morejo naj bolje tekniti. V kmečki ljudski šoli bi se tedaj moralo bolj ozirati na te nauke, kakor na pisanje in čitanje. S teiii pa nisem terdil, da branje in pisanje ne koristi; tudi nisem rekel, da naj se že sedaj, po teb okoliščinah, ali na vseb šolah tako ravna, kakor je razumel g. K., ki napačno meni, da šolski nauk v kmetijstvu malo hasne, da učenci to zabijo. Ker je g. K. meni nevednost o kmečkih potrebah in razmerah zavoljo tega javno očital, ker sem z vprašanjem: ,,Kolikokrat na teden, mesec, na leto treba je kmetu čitati, pisati?" dokazaval, da se kmet s tem manj peča, kakor z obdelovanjem polja, njive, gozda, z rejo živine, sadja, vina, čbel itd.; naj pa tu jaz pokažem, da je pa g. K. veči tujec med §§. šolskih postav, kot pisatelj članka o potrebah kmečkega ljudstva, iz kterega je izrastel, in s kterim tudi vedno rad in večkrat občuje. G. K. raeni, da §. 13. šolske postave od 20. avg. 1. 1870 govori, koliko naj se mladina uči o kinetijstvu, braaji, čitanje itd. To je zinota. G. K. berite, in videli bote, da oni §. govori o dolžnostih v šolo boditi, ne pa o učnih smotrih, kakor je g. K. v svojem smislu §. 13. razlagal. V smislu §, 13. sem jaz nasvetoval, da naj se v nedeljskih in večernih šolah 12 —14 let stara kmečka mladina podučuje v gospodarstvu, kmetijstvu in obertnijstvu. To pa je g. K. popolnoma prezerl. Treba je tedaj dobro premisliti, predno se hoče komu kaj očitati. L.