UDK 21.163.6'255:27-243.63:929Küzmiö M.
Jožef Smej
Nadškofijski ordinariat v Mariboru
KÜZMIČEVI SKRITI PREVODI PSALMOV
v KNIGI MOLITVENI 1783
V pričujoči razpravi avtor objavlja nekatere vrstice iz psalmov, ki so skrite med drugim besedilom v Knigi molitveni 1783 Mikloša KUzmiča. Ta jih je prevedel na podlagi madžarske predloge. KUzmičev prevod se v razpravi primerja s prevodom Šandorja Terplana in z drugimi prevodi.
Ključne besede: Mikloš KUzmič, Kniga molitvena, vrstice iz psalmov, Šandor Terplan, Vulgata
In the article, the author publishes verses from the Psalms that are hidden inside other text in the prayer book Kniga molitvena (1783) by Miklos KUzmič. KUzmič translated them on the basis of the Hungarian template. His translation is compared to the translations of Sandor Terplan and some others.
Keywords: Miklos KUzmič, Kniga molitvena, verses from the Psalms, Sandor Terplan, Vulgate
Leta 2013 je izšel faksimile Knige molitvene iz leta 1783. To je že peta knjiga Mikloša Küzmiča (1737-1804), ki je izšla za časa njegovega življenja. Naslovnica: »Kniga MOLITVENA v-steroj sze nahajajo RÄZLOCSNE PONIZNE molitvi, z-dvojim pridavekom na haszek SZLOVENSZKOGA naroda SZ-POBO'SNIM SZTROSKOM nikih plemenitih dobro csinitelov na jzvetlojzt dana. STAMPANA, V-SOPRONI PRI Siess Josef Janosi vu leti 1783.«
Besede, ki so tu navedene z velikimi črkami, so v naslovnici namerno natisnjene rdeče. S tem je M. Küzmič med drugim hotel dati priznanje »dobročiniteljem«. Med te sodi tudi tiskar Josef Siess, ker se je potrudil določene besede natisniti rdeče. Pri njem v Sopronu se je namreč Küzmič mudil zaradi korekture tudi po teden dni. K fa-ksimilu Knige molitvene (KM) sem napisal spremno besedo pod naslovom Faksimilu KNIGE MOLITVENE 1783 na pot.
Dva psalma iz KM sta že bila obravnavana v posebni razpravi.1 Tu bodo navedene in razložene nekatere vrstice iz psalmov, skrite med drugim besedilom KM, ne da bi bilo to kakor koli označeno, da so vzete iz psalmov. Avtor pričujoče razprave jih je moral z nemajhnim trudom poiskati, nato pa jih je primerjal s prevodom Vulgate, s prevodom Šandorja Terplana in drugimi prevodi. KM je priredba molitvenega besedila ustreznega madžarskega molitvenika.
1 Jožef Smej, O prevodih psalmov v prekmurščino od Martjanske pesmarice II do Pusztaijove pesmarice 1893, Slavistična revija 53/2 (2005) 2, 220-21.
Štirje primerki
•	(KüzMic 1783: 2): »Boug! Boug moj! K-tebi zdihavam vu etom ranom vrejme-ni. Tebe 'seja düsa moja«.
Vulgata: »Deus, Deus meus ad te de luce vigilo, sitivit in te anima mea« (Ps 62,2).
(Terplan 1848: 49): »Bog moj Bog. Zaütra te iscsem, 'zija tebe düsa moja«.
•	(KüzMic 1783: 2): »Boug jzrcza mojega! i naj bougsi tao moj, Boug na veke«. »Deus cordis mei, et pars mea Deus in aeternum« (Ps 72,26).
(Terplan 1848: 59): »ti szi Bog na veke szrcza mojega trost, i moj tal.«
•	(KüzMic 1783: 2): »Kakkoli 'seden jelen setüje k-mrzlomi jztüdenczi, tak ravno 'selej düsa moja k-tebi«.
»Quemadmodum desiderat cervus ad fontes aquarum: ita desiderat anima mea ad te« (Ps 41,2)
Šandor Terplan (1848: 34) prevaja to vrstico psalma (gotovo po Lutru): » Kak jelen letza za hladnov vodov; tak düsa moja kricsi k tebi« (50 schreit meine Seele zu dir).
•	(KüzMic 1783: 2): »Gotovo je jzrcze moje Goszpodne, gotova je düsa moja«. »Paratum cor meum, Deus, paratum cor meum« (Ps 56,8; 107,2). (Terplan 1848: 45, 91): »Gotovo je szrcze moje, o Bog, gotovo je szrcze moje.«
Drugi primerki
(KüzMic 1783: 3): »ar jzi ti jzrcza, i ob^szt zbrojavajoucsi Boug«.
»scrutans corda et renes Deus« (Ps 7,10). V pridevniku »zbrojavajouči« je
ključna beseda »broj«, zastareli izraz za »število«.2 Besedo »broj« uporabi tudi
Gregorčič: »ki bitij si rodil brez broja.«
(Terplan 1848: 6): »szrcza i ob^szti zgrüntavajocsi Bog.«
(KüzMic 1783: 4): »Naj bode nyegova hvala vszigdar vu moji vüsztaj«.
»Semper laus eius in ore meo« (Ps 33,2).
(KüzMic 1783: 27): »Obramba najja oh Boug pogledni na nasz. I zgledni jze na licze tvojega Krisztujja«.
»Protector noster aspice Deus: et respice in faciem Christi tui« (Ps 83,10). Pazimo na besedi: »aspice - respice«, »pogledni - zgledni«; mojstrski prevod! (Terplan 1848: 69): »Bog, zaszloba nasa, vidi i zgledni sze na obraz Poszve-csenoga tvojega;« po Lutru:« Gott, unser Schild, schaue doch: siehe an das Antlitz deines Gesalbten!
(KüzMic 1783: 27): »jzka'si nam Goszpodne tvojo miloscso. I tvojega zvelicjitela daj nam«.
»Ostende nobis Domine misericordiam tuam: et salutare tuum da nobis« (Ps 84,8).
(Terplan 1848: 70): »Szka'zi nam, Goszpodne, miloscso tvojo: i daj nam zveli-csanye tvoje.«
2 prim. Slovenski pravopis 2001: 393.
(KüzMic 1783: 27): »Goszpoud Boug vszejh jakojzt povrni nasz: Poka'si nam tvoje l^cze, i zvelicsani bomo«.
»Domine Deus virtutam converte nos: et ostende faciem tuam, et salvi eri-mus« (Ps 79,20).
(Terplan 1848: 66) po Lutru: »O Bo'ze, Zebaoth trostaj nasz, i daj nam szvetiti l^cze tvoje, da sze zdr'z^mo.« - »Herr Gott Sebaoth, tröste uns; lass dein Antlitz leuchten, so genesen wir.«
(Terplan 1848: 83): »Hvali Goszpodna, düsa moja, i ka je vu meni, nyegovo szveto ime.«
(KüzMic 1783: 43): »Blagojzlavlaj düja moja Gojzpodna. I vjza, jtera jzo vu men^, nyegovo jz. Ime«.
»Benedic anima mea Domino: et omnia, quae intra me sunt, nomini sancto eius« (Ps 102,1).
(KüzMic 1783: 43): »Pomoucs najja vu Imeni Gojzpodovom. K^ je jztvouro Nebo, i zemlo«.
»Adiutorium nostrum in nomine Domini, qui fecit caelum et terram« (Ps 123,8).
(KüzMic 1783: 43): »Gojzpodne pojzlüjhni mojo molitev. I glajz moj naj k-tebi pr^de«.
»Domine exaudi orationem meam: et clamor meus ad te veniat« (Ps 101,2). (Terplan 1848: 82) »Goszpodne, poszlühni molitev mojo, i zezavanye moje pridi pred tebe«.
(KüzMic 1789: 99): »Bojdi nam Goszpodne krepkoszti türen; Pred l^czom ne-priatela«.
»Quia factus es spes mea: Turris fortitudinis a facie inimici« (Ps 60,4). (Terplan 1848: 48): »Är szi t^ vüpazen moja, mocsen grad pred nepriatelom mojim« (prim. madž.: »Mert lettel nekem remenysegem, es erös torony az el-lenseg ellen;« »remenysegem« = »vüpazen moja« = »upanje moje«; »erös torony« = »krepkoszti türen« (Küzmiö), Terplan pa »mocsen grad«. (KÜZMIČ 1789: 99): »Naj ne vzeme moucji nepriateo nad nami; I jzin jalnosz-ti naj nam nemre skouditi«.
»Nihil proficiet inimicus in eo, et filius iniquitatis non apponet nocere ei« (Ps 88,23).
(KüzMic 1789: 99): »Goszpodne ne vcs^ni znami pouleg najji grejhov. Niti nam pouleg najje krivicze ne povrni«.
»(Domine) non secundum peccata nostra fecit nobis: neque secundum iniqui-tates nostras retribuit nobis« (Ps 102,10).
(Terplan 1848: 83): »Necsin^ on z nami poleg grehov nasi: nepovracsüje nam poleg nepravdenoszt nasi«.
(KüzMic 1783: 110): Ne jzpoumeni jze Gospodne z najji prvi grejhov, i naj hitro prevzeme nasz tvoja miloscsa; ar jzmo jako nevolni gratali. Pomagaj nam zvelicjiteo Boug nass, i odpüszti nam grejhe najje za tvoje jzveto Ime. Ne memineris iniquitatum nostrarum antiquarum, cito anticipent nos mise-ricordiae tuae, quia pauperes facti sumus nimis. Adiuva nos Deus salutaris noster: et propitius esto peccatis nostris, propter nomen tuum (Ps 78,8-9).
(Terplan 1848: 66): »Neszpomeni sze z prvesi grehov nasi; szmilüj sze hitro nad nami; ar szmo vra'zeni jako. Pomagaj nam, o Bo'ze, zvelicsitel nas, za volo d^ke imena tvojega, i ftisaj grehe nase, za volo imena tvojega.«
Vse kaže, da se glede »vra'zeni« Terplan naslanja na madžarsko predlogo vrstice tega psalma: »mert igen megnyomorodtunk«, tj. ker smo postali duhovno zelo bedni«. V. Novak navaja Terplana v zvezi z besedo »vra'zeni«; glagol »vraziti«, tj. raniti«,3 torej smo postali duhovno »ranjeni«, »nevolni«, bedni, revni. Zanimiv je Terplanov izraz: »ftisaj«, ki ne ustreza nemški predlogi »vergibt uns«, ampak prej madžarski predlogi: »legy kegyelmes« = »bodi milostljiv«; prim. lat.« propitius esto«.
V. Novak navaja tri pomene za glagol »ftišati«: 1. povzročiti, da postane kaj tiho, tišje; 2. pomiriti, umiriti; 3. povzročiti, da postane kaj manj izrazito. V Pleteršniko-vem slovarju je drug za drugim glagol »vraziti«; prvi je razložen takole: »einritzen«, večkrat vrezati; drugi pa »knarren«, škripati. Nobeden torej ni v prekmurskem pomenu »raniti«.
(KüzMic 1783: 118): »Spoumeni jze znasz Gojzpodne pouleg tvoje jz. voule. Ne jzpozabi jze jz. tvojega jzpraviscsa, jtero jzi jzpravo od zacsetka (^) i blago-szlovi tvojo örocs^no.«
»Memento nostri Domine in beneplacito populi tui (Ps 105, 4).« »Memor esto congregationis tuae, quam possedisti ab initio (Ps 73, 2).« »Et benedic hereditati tuae (Ps 27, 9).«
(Terplan 1848: 87): »Szpomeni sze z mene, Goszpodne, poleg miloszcse^« (Terplan 1848: 59): »Szpomeni sze z csrede tvoje, stero szi szebi ad davnya szpravo.«
(Terplan 1848: 21). »i blagoszlovi örok tvoj.«
M. Küzmič latinsko besedo »congregatio« sloveni s »spravišče«. »Spravišče« ima trojen pomen: 1. zbor, zborovanje; 2. skupščina in 3. skupnost, občestvo.4
Terplan pa pravi, naj se Gospod spomni svoje »črede«. Tu se Terplan nasloni na latinski prevod: »con-greg-atio«. V tej besedi se na sredini skriva izraz »grex, gre-gis«, ki pomeni »čreda«. Küzmič navaja besedo »örocs^no«, tj. »dediščina« ,5 Terplan pa kar ohrani madžarski izraz za dediščino: »örok«. Madžarska oblika »örök« je starinski izraz za »örökseg« (dediščina).6 Tu je treba pritrditi Marku Jesenšku: »Vpliv madžarskega besedja v prekmurskem jeziku je opazen, vendar pa se Küzmič (Mi-kloš, op. J. S.) v svoji zbirki besed ni zapisal nobene tujke ali nepodomačene besede, ampak je madžarske besede glasovno, pisno, pravopisno, naglasno in oblikoslovno prilagajal.« (Jesenšek 2013: 215)
3	prim. NovAK 2006: 848.
4	prim. NovAK 2006: 687.
5	NovAK 2006: 403.
6	prim. Magyar ertelmezö keziszötär, Budimpešta, 1972, 1057 (Madžarski razlagalni priročni slovar). Na kratko Magyar.
(KüzMic 1783: 137): »Poka'ji meni milosztivno tvoje l^cze, i zvelicsan' bo-dem.«
»Ostende faciem tuam et salvi erimus«. (Ps 79, 4., 8., 20.).
M. Küzmiö v molitvi Priprävlanye k-jzpouvedi navaja 4. 8. in 20. vrstico 80. psal-ma v edninski obliki: »zvelicsan' bodem«. Znak ' na koncu pomeni, da v pogovornem jeziku Prekmurci uporabljajo določno obliko: »zveličani bodem«. Npr.: »Csi szam zvelicsani (zvelicsana), tvoja vrejdnoszt to je« (PusztAi 1893: 323).
Terplan namesto »poka'ji meni milosztivno tvoje l^cze, i zvelicsan' bodem«, prevaja po Lutru (Terplan 1848: 66-67): »daj nam szvetiti licze tvoje, ^ zdr'zimo sze« (lass dein Antlitz leuchten, so genesen wir; v madžarski predlogi, ki je tudi po Vulgati in Lutru: »megszabadulunk«; ozdravljeni, rešeni, osvobojeni, razbremenjeni bomo).
(KüzMic 1783: 141): »Od moji jzkrivni grejhov me ocjijzti Gojzpodne, i lüczke hüdoube odpüjzti tvojemi jzlugi. Z-krivicze moje mladojzti, i nevejdnojzti ne jzpoumeni jze oh Bo'se! i vsze moje grejhe milojztivno doli zbrijji.« »Ab occultis meis munda me: et ab aliensis parce servo tuo« (Ps 18,13-14). »Delicta iuventutis meae, et ignorantias meas ne memineris (Ps 24,7). (Terplan 1848: 15): »Odpüszti mi i te szkrivne grehe, obari szlugo tvojega i od ti zviseni.« Terplan sledi tu Lutrovemu prevodu: »Verzeihe mir die verborgenen Fehle, bewahre auch deinen Knecht vor den Stolzen.« Küzmič pa prevaja po Vulgati: »ab alienis«, se pravi »od lücke hüdoube«, to je »od tuje hudobije«. »Lücki« je pridevnik in tudi samostalnik, se pravi »tuj« in »tuji«.7 Namesto »Z-krivicze moje mladojzti, i nevejdnojzti«, ima Terplan (Terplan1848: 19): »Z grehov mladoszti moje, i presztoplenya mojega«.
(KüzMic 1783: 182-83): »Jaj meni! ka jze je moje 'salarsztvo podu'salo. Hodi Goszpodne, i ne müdi jze! i jzpelaj me vö z-ete telovne vouze! Poka'si mi tvoje l^cze, i zvelicsan' bodem.«
»Heu mihi, quia incolatus meus prolongatus est: habitavi cum habitantibus Cedar« (Ps 119,5). »(Veni) Domine ne moreris« (Ps 69,8). »Educ de custodia animam meam« (Ps 141,8). »Ostende faciem tuam, et salvi erimus« (Ps 79, 4., 8., 20.). (Terplan 1948: 105): »Jaj meni, ka szem tühenecz med Mesekom, i ka prebivati morem med Kedar hütami. Mojoj düsi je predugo preb^vati med temi _«
Terplan tu sledi Lutrovemu prevodu: »Wehe mir, dass ich ein Fremdling bin unter Mesech; ich muss wohnen unter den Hütten Kedars. Es wird meiner Seele lang, zu wohnen bei denen^« V psalmih Vulgate, po kateri je Küzmič prevajal, ni imena Mesech (Mesech je kraj v Mali Aziji; Kedar je nomadsko pleme iz Arabije. Zdi se nam čudno, da Küzmič ni v duhu Vulgate izraza »incolatus« prevedel kot »tühin-stvo«, »žalarstvo« je sicer po smislu isto kot »tühinstvo«; »žalarstvo« je po V. Novaku »kočarstvo, kajžarstvo«8; madžarska beseda pa pove še več: »zseller« je tlačan,
7	Prim NovAK, 2006: 229.
8	NovAK 2006: 935.
ki nima ne zemljišča ne svoje koče,9 in je potemtakem »tühenec«, se pravi »tujec«10 na zemlji.
Namesto »jzpelaj me vö z-ete telovne vouze« (Küzmič), ima Terplan (Terplan 1848: 116): »Vöpelaj z temnicze düso mojo.«
Sklepne misli
Kot da bi M. Küzmič slutil velik pomen, ki jo bo imela njegova KM, ji ni dal naslova Knjižica molitvena (v pismu škofu Szilyju jo namreč imenuje Libellus precato-rius, tj. knjižica molitvena) (prim. Škafar 1975: 277), ampak KNIGA MOLITVENA. Bolj po formatu 14 x 8,50 cm, kot po številu strani 302, bi zaslužila le naziv knjižica. Tudi v tej svoji knjigi čisti svoj materni jezik raznih kajkavizmov. Najdemo jih kar nekaj v prvi znani prekmurski knjigi, v Malem Katechismusu Franca Temlina 1715: »pak, koteri, kakove, takovi, ovako, bejje, vucjeniczi, Otecz, Oczi.« V istem katekizmu pa je Temlin ohranil očenaš iz starega predreformacijskega izročila: »Ocsa nas kijzi v Nebejzajh^«, se pravi »Ocsa«, ne Otecz«. Sicer pa ne gre prezreti njegovega truda ob prevajanju Lutrovega Malega katekizma; prevajal ga je z veliko pažnjo: »jztakjov pajzkov, zkakjov jzem naibole mogau, (sem ga) na cs^jzti j zlovenj zki jezik preloj o« (Temlin 1715: 9).
Skrb za čisto prekmurščino odseva tudi pričujoči prevod posameznih vrstic psal-mov. Glede tega se trudita oba, tako M. Küzmič kot Šandor Terplan. Oba je vezal gorički govor, velik del prekmurskega narečja; M. Küzmič je bil doma v kraju Dolnji Slaveči, Terplan pa v Ivanovcih. Oba kraja sta bila daleč od kajkavščine (hrvaščine), zato v njunih prevodih ni sledu tega kajkavsko-hrvaškega jezika, ohranjenega predvsem v starejši Martjanski pesmarici iz 17. stoletja (čeprav so seveda v njej tudi tipični prekmurski izrazi). M. Küzmič je v pismu z dne 1. novembra 1771 škofu Janosu Szilyju naglasil, »da se zelo moti tisti, ki si je pred nedavnim drznil zatrjevati vam, gospod škof, da mi in naše ljudstvo natančno razumemo Hrvaški evangelij (Croati-cum evangelium) (prim. Smej 1997: 537).
M. Küzmič je kot vice-ešpereš (dekan) zahteval od medmurskih varaždinskih patrov frančiškanov izpit iz prekmurščine, preden so bili nastavljeni kot dušni pastirji v njegovi dekaniji.
Psalmi so bili takrat del vsakdanjega bogoslužja (brevir, misal). V misalu so vrstice iz psalmov v introitu (vstopni spev), po berilu kot napotek v vzklik aleluja, pri aleluji, v gradualu (stopniški spev), v ofertoriju (darovanjski spev) in v komuniju (obhajilni spev).
v. Novak (1976: 73) glede Terplanovega pisanja ugotavlja: »V pravopisu je ou nadomestil z o, ej z e (_). Opustil je dolgi j (^). Terplanovo najpomembnejše delo je prevod psalmov v prekmurščino (^). Prevod je terjal močno besedno ustvarjalnost.«
Glede dolgega j M. Küzmič ni enoten. Včasih piše »Gojpodne,« nato pa »Gosz-podne« (Küzmic 1783: 118). Za črko »ž« uporablja M. Küzmič »'s« ali »'j«, medtem ko Terplan ima za »ž« »'z«.
9	Magyar 1972: 1540.
10	Novak 2006: 775.
Pomen KM vidim tudi v tem, da je bila močna obramba pred madžarizacijo, in sicer že od leta 1874, posebej pa po letu 1894. Franc Ivanocy navaja norveškega pisatelja Bj0msona, ki pravi, da madžarski škofje kot tudi drugi svetni šovinisti do smrti stiskajo tiste, ki govore drug jezik. Nato Ivanocy z žalostjo ugotavlja, da se vsak slab človek čuti poklicanega, da »sub titulo« madžarizacije iztrga Prekmurcem najprej jezik, potem pa še vero. (prim. Smej 1975: 57-62)
Zakaj je bila ravno KM obramba pred madžarizacijo? Ker je bila »brevir«, vsak dan brana zjutraj in zvečer. Še vedno mi pozvanja v ušesih molitev moje babice po očetovi strani, Katarine Smej, roj. Horvat (roj. 1856 v majhni vasi Bukovnica, v šolo ni hodila, učila jo je brati in pisati neka žena iz Strehovcev, gotovo po ABC kni'siczi, ki jo je M. KUzmič izdal pred KM). Zvečer pred spanjem nam je otrokom na glas izlivala bolj v srce in dušo kot v ušesa: »Na poszteli le'secs \zi dobro premiszli, da more biti gori ne \ztänes, nego \ze mrtev najdes. Kama pa düsa? den je premino, ka \zi dobra ves^no? cji jzi hüdou 'liveo, i nemas voule escse tvoji grejhov osztaviti, kak \ze mores vüpati zvelicsanya? Prvle pa kaka zaszpis', ali cji jze v no-cji prebü-dis, navji jze etak zdihavati«. Šele pred kakimi 30 leti, ko sem začel preučevati KM 1783, sem opazil, da je omenjeno besedilo iz (Küzmic 1783: 175-76). Se pravi, da je babica znala to na pamet, saj smo imeli doma le 22. natis KUzmičeve KM 1783: MOLITVENA KNIGA, popravlena sztara szlovenszka [_], V Radgonji 1910. V tej pa ni omenjenega besedila; znamenje, da se je omenjeno besedilo širilo iz roda v rod. Stare Molitvene knige ali Knige molitvene so devali umrlim v krsto. Tudi ob smrti se niso mogli ločiti od njih.
Glede jezika M. KUzmiča tudi v prevodu vrstic iz psalmov moramo pritrditi Božidarju Raiču, ki je v slovenskem tisku kot prvi temeljiteje pisal o ogrskih Slovencih: »KUzmič Mikloš, svetoga Benedika fare duhovnik ino okrogline slovenske vi-ce-öspörös, je spisaval slovenske knjige in kakor sam veli, obračal na stari slovenski jezik [_]. Iz njegovih knjig se more prelepega jezika učiti ter njegovo draginjo in krasoto spoznavati učenjak, ki ni imel prilike občiti s tem narodičem. (Raič 1867: 70) Zanimivo: enako priznanje daje M. KUzmič svojemu soimenjaku Števanu KUzmiču: »knjigo (Nouvi zakon 1771, op. J. S.) z užitkom berejo (cujus cum lectione delecten-tur) zlasti tisti, ki drugega jezika ne razumejo [_]. V Ivanovskem dolu 1. novembra 1771.«" Glede na latinski tekst, bi morali dobesedno prevesti takole: »z branjem katere (namreč Nouvoga zakona 1771) naj se naslajajo itn.
Moj ure in ure trajajoči trud pri izluščevanju vrstic iz psalmov, skritih v KM, ne bo zaman, če se bo kak slavist lotil preučevanja »brevirja« na način, kot je to storil Marko Jesenšek ob ABC kni'siczi Mikloša KUzmiča.12
ViRi iN Literatura
Marko Jesenšek, 2013: Besedoslovne lastnosti prekmurskega jezika (na primeru KUzmičevega abecednika ABC kni'sicza na narodni soul haszek, 1790). Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika. Ur. M. Jesenšek. Bielsko Biala, Budimpešta, Kansas, Maribor, Praga: FF UM.
11	Smej 1997: 537-38.
12	Jesenšek 2013: 208-17.
Mikloš KüzMic, 1783: Kniga molitvena [_] na haszek szlovenszkoga naroda [_] na \zvetlo\zt dana. Stampana, v-Soproni pri Siess Josef Janosi vu leti 1783.
vilko NovAK, 1976: Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov.
--, 2006: Slovar stare knjižne prekmurščine. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Jožef PuszTAi, 1893: Krscsanszko katholicsanszke cerkvene peszmi [_]. Budimpe-šta.
Božidar Raič, 1867: Črtice o Prekmurcih in o njihovem govoru. Narodni koledar in Letopis Matice Slovenske za leto 1868. Ljubljana: Matica Slovenska. 53-76.
Slovenski pravopis, 2001. Ur. J. Toporišič idr. Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
Jožef Smej, 1975: Pastoralna dejavnost Ivanocyjevega kroga. Maribor: Škofijski ordinariat. 57-62.
--, 1997: Se je Mikloš Küzmič v svojem prevodu Evangyeliomov res naslanjal na Štefana Küzmiča? Slavistična revija 45/3-4. 533-44.
Ivan Škafar,1975: Iz dopisovanja med škofom J. Szilyjem in Miklošem Küzmičem v zvezi s sedmimi Küzmičevi knjigami. Slavistična revija 23/1. 269-88.
Franc Temlin, 1715: Mali Katechismus, tou je tou kratki navuk vöre kerjchanjzke [_] na szlovenszki jezik prelojeni. Stampano v-Saxonii v-mejzti Halla imenuvanom po Zeitler Andrasi. Anno 1715.
Šandor Terplan, 1848: Knige 'zoltarszke. Szlovencsenepo Terplan Sandori. V Kösze-gi, 1848. Stampane z sztroskom i p^szkmi Reichard Karola i szinov.
Summary
The author first points out the facsimile publication of Miklos Küzmič's Kniga Molitvena (1783) from 2013. In its title, some words are intentionally printed in red. The author of the article wrote the introduction to the facsimile titled "Faksimilu KNIGE MOLITVENE 1783 na pot." Kniga molitvena (1783) is not a translation, but rather an adaptation of a corresponding Hungarian prayer book. Dispersed throughout prayer texts are numerous verses from the Psalms but without any reference to the corresponding psalms or numbers of the verses. Locating them in the prayer texts and determining their origin presented a great challenge for the author of the article. The core of the article is based on twenty-four psalm verses extracted from the prayer text. Miklos Küzmič translated them from Hungarian, with the translation from Vulgate in mind. He knew psalms in Latin by heart. In the breviary that was in use among clergy at the time, all 150 psalms were arranged so that clergy would get through them weekly in their prayers. Psalm verses were also used in the Missal, i.e., in the Introit (the opening chant), the offertory (offering chant), and the communion. The author compares Küzmič's translation of the Psalm verses to
the translation in Vulgate and the translation of Sandor Terplan, who used Luther's translation of the Psalms and their translations into Hungarian. Both M. Küzmič and Terplan had several translations at their disposal. However, they were independent in their translation, enriching the lexicon of their Slovene language—if necessary, by deriving new words and expressions. They had the Goričko subdialect—a large part of the Prekmurje dialect—in common: M. Küzmič was from Dolnji Slaveči, Terplan from Ivanovci. Both villages are far from the Croatian Kajkavian, therefore, there is hardly a trace of the Croatian dialect in their translations, unlike the older Martjan-ska pesmarica from the 17th century (although it also contains typically Prekmurje expressions).
In the conclusion, the author points out that Küzmič's Kniga Molitvena was a strong defense against Hungarian assimilation efforts. The author's hard work in locating the psalm verses and comparing them to other translations will not be in vain if some other Slavic scholar examines Kniga Molitvena in a way similar to Marko Jesenšek's treatment of Miklos Küzmič's ABC kni 'zicza.