36, štev.
V Kranja, dne 3. septembra 1915.
XVI. leto.
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši itev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavosiav Novak. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserat! se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, rekla-macije, osnanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Rusko bojišče.
A ko bi bil kdo pred nekaj tedni pravil, da bodo Rusi tako naglo izgubili Variavo in Brest-Litovsk, kakor se je to sedaj zgodilo, bi bil lahko kdo rekel, da se mu meša. Rusi se hitro umikajo nazaj, kakor bi jim bilo narejeno. Brest-Litovsk so tako-le izgubili: Po tedenskem obleganju je Sesti avstrijski zbor dne 25. avgusta po-poldne z naskokom vzel dve utrdbi na zahodu, en pruski rezervni zbor je pa zasedel tri utrdbe na severu, med temi tudi utrdbo „Grof Berg", ki je služila v obrambo železniškega mostu čez Bug. Po noči so potem vdrli Prusi v glavno trdnjavo, ležečo na nekem otoku Buga. Rusi so prostovoljno zapustili ostale utrdbe in so odpeljali topove in drugi vojni materijah Izpraznjevati so začeli Rusi Brest-Litovsk že takrat, ko je padla trdnjava Kovno, in so ga požgali, predno so ga zavzeli Nemci, utrdbe in mostove pa razdrli.
Dne 25. avgusta sta nadvojvoda Jožef Ferdinand in general Koves vrgla Ruse čez Ljesno in sta zasledovala btžečega sovražnika. Od Ko-vela je pritisnila na Ruse naša konjenica in jih je gnala do Višna, ob železnici, ki drži proti severu.
Nemci napredujejo proti Grodnu. Tudi Hin-denburgova armada je dne 25. avgusta dosegla lep uspeh, ko je zasedla Bialistok, važno prometno središče. Dalje proti severu prodira armada generala Eichhorna ob cesti od Avgustova proti Grodnu. Ta armada je premagala Ruse na cesti od Sejnija, vzhodno od Suvalkov, proti Mereču in se je prikazala pred trdnjavo Olito na Njemenu. Bojna fronta armade Belowa se razširja. Bili so boji pri Bovsku ob iztoku reke Njemenke.
Nemško brodovje v Severnem morju je obstreljevalo rusko signalno postajo na otoku Dagoe
pri vhodu v Finski zaliv. Rusi so se ustrašili, ker so s tem Nemci skoraj že potrkali na vrata Petrograda. Ruske vojne ladje se niso prikazale.
Od juga se bližajo močne avstrijske in nemške čete Kobrinu in Rusi imajo le eno železniško črto, po kateri se umikajo proti Minsku. Druga dvotirna železniška črta drži proti Homelu in obe se zjedinita v Moskvi. Do Minska je 330 km in do Homela 500 km. Na obeh straneh je svet močvirnat. Glavna točka za naš pohod je Minsk, ki je oddaljen od Vilne 160 km. V Minsku se bodo Avstrijci združili z Nemci. Da se v močvirnatih krajih z velikimi armadami ni lahko bojevati, je umevno.
Rusi so zapustili malo, a močno trdnjavo Olito, ležečo na Njemenu, južno od Kovna. Iz Olita lahko Nemci naglo zasedejo glavno želec-niško črto, ki drži iz Varšave v Petrograd. Južno od Olita je Scholtzova armada premagala Ruse pri Berezovki. Rusi so se umaknili na celi črti do pragozda Bialovice. Tako utegne priti do velike bitke na Bobru. Gallwitzeva armada je vzela Rusom v dveh dneh zopet 3.500 mož in Belowa armada pri Mitavi 2450 mož in 4 topove.
Dne 27. avgusta so n«Se armade zmagale v Galiciji na Zlati Lipi in na več krajih prodrle rufko fronto. Prišli so naši v tiste kraje, kjer leži že eno leto pokopanih mnogo slovenskih sinov, namreč do vasij Premišlani in Gologori. Tu so sedaj naši zasedli ruske postojanke v šir-javi 30 km. Rusi so pustili 600 vjetnikov in zastonj poizkušali s protinapadi dobiti izgubljene postojanke nazaj. Tudi vzhodno od Vladimira Volinskega je prišlo do bojev večjega obsega. Armada generala Puchalla je vrgla Ruse v smeri proti Lucku, kjer sta tudi trdnjavi Dubnc in
Rovno. Severno od močvirja pri Pjati se bližajo Nemci mestu Kobrinu.
Pri Kamenjecu - Litovskem so avstrijske čete vrgle Ruse nazaj pod nadvojvodo Jožefom Ferdinandom. Umikanje Rusov naznanja povsod goreče vasi in uničenje naselbin.
Čete generala kavalerije barona Pflanzer-Baltina, ki stoje na Dnjestru, so zopet pokazale svojo hrabrost, posebno hrvaški polki in pešpolk 52. V armadi generala Bodmerja, ki prodira čez Pod-hajec, so nemški in avstrijski polki pomešani. Mesto Zlotov so Rusi zažgali, potem ga je pa zasedel general Bohm- Ermolli. Rusi bodo pri-morani kmalu zapustiti zadnji kos Galicije. Močnejše ruske postojanke so le še za Tarnopolom in na Seretu; potem pa do meje za naše čete ni nobenih ovir več. Rusi so na Zlati Lipi spravili skupaj z vso naglico rezerve, pa jim vse to ni pomagalo in so se morali začeti umikati
Dne 30. avgusta so bili Rusi vrženi severno od Lučka proti jugu. V naših rokah je ostalo 12 častnikov, nad 1500 mož, pet strojnih pušk, pet železniških strojev, dva vlaka in veliko vojnega materijala. Naše čete so prisilile Ruse tudi na črti Svinjuhi—Orehov— Radzjehov in pri Tur-zih, da so nadaljevali umikanje. Ob Stripi se bojujejo za prehode močne ruske čete in zadržujejo na nekaterih točkah zasledovanje z ljutimi protisunki. Severno od Kobrina se bojujejo naše vojne sile ob Zgornjem Muhovjecu.
V bojih severovzhodno od Banska in SchOn-berga so zmagali Nemci in vjeli 2000 Rusov ter dobili dva topa in devet strojnih pušk. Proti nekaterim delom nemške armade pri RadziviliSki so prodirali Rusi, pa so bili odbiti. Od Kovna gre naprej general Eichhorn. Nemci so zasedli mesto Narev.
PObLISTEK.
Rusinski giozclo.
Spisal vojni kurat J. Hafner.
Bos in razkrit, z dolgimi, ušesa pokrivajočimi črnimi lasmi, ki so naokoli enakomerno pristriženi, odet v bele platnene hlače in ravnotako srajco, prepasan z usnjatim pasom, v katerem tiči nož in tobak (ako nima čez ramo posebne pisane torbice v ta namen obešene), morebiti tudi nekaj denarja — tak gleda rusinski gazda z nedolžnimi modrimi očmi (nebeške oči) v pisani svet. In takega gleda pri najrazličnejših opravilih vojaštvo vseh narodnosti osrednjih velevlasti. Malo jih je, ki ga razumejo, malo, ki bi ž njim sočustvovali: vsak ga po svoje sodi, in ni jih malo, ki ga imajo vrednega samo — smrti na vešalih. Kdor pa se osmeli, da ga izkuša zagovarjati, velja za posebneža ter ostane osamel ali celo sumljiv s svojo sodbo. Da, da, težko se je privaditi učenju in samolastnemu opazovanju množici inteligentov kulturnih zemelj, ki so navajeni misliti s tujimi možgani, še težje je pravično in pametno presojati in ocenjevati ljudi in dežele, o katerih so brali samo judovske basni in pripovedke, katerih jezika in kulturnih enot ne razumejo. Na podlagi krščanske in narodne pravičnosti hočem opisati življenje rusinskega kmeta, kakor ga vidim že več mesecev razvijati se v vojnem ozemlju, pa nekatere njegovih duševnih potez, v kolikor se zrcalijo v njega razmerju do vojaštva.
Sedim zvečer na zidu pod kapom borne hišice, okoli katere se suče naše življenje v zadnjih tednih, in povabim našega gazdo, moža naivno-spretnih kretenj, ki ga nagajivo imenujejo tovariši .Oberkellner vom kalten Buffet", na razgovor. Ima hišico iz blata iz* slame ter druge gospodarske stavbe. Obdeluje po letu zemljo, ki mu daje toliko koruze in krompirja, da se preživi. Je leto in dan jedi iz koruzne moke in krompirja, tu in tam tudi grah, repo in zelje, bob ali fižol. Vse to uživa nezabeljeno, z mlekom, ako ga ima, kava in čaj sta nepoznano razkošje, mesa večina teh ljudi ne okusi niti enkrat v letu, mnogi celo življenje ne. Pač priredi dva do tri prešiče čez leto, včasih tudi kako tele, za kar dobi do 200 K letno. Dnine pri bogatem veleposestniku (Judu, poljskem šlahčiču ali banki, po 80 v (!) do 2 K v jeseni, ko je največja zadrega in bi imel doma delati ob svojem, mu nekoliko zvišajo denarni dohodek. Od tega plača 50 ali več kron davka, kupi obutal in nekaj obleke, da okoli 50 K za drva (navadno Judu), ker sarn nima gozda (mnogi suše za kurjavo kravje blato), kupi sol in tobak, plača krst in pogreb, popravi kako orodje ali poslopje i. t. d. Po par mesecev nima krajcarja v žepu. Kadar gre v mesto na semenj, nese jed seboj, vina in piva mnogi ne okusijo celo življenje. Tako on, tako drugi, tako vsi. Vasi s čez tisoč duš nimajo nobene gostilne. Šol še mnogo manjka; a kjer tudi so, sem med otroci, ki so po tri, štiri leta hodili v šolo, našel malo takih, ki znajo citati, še manj pa pisati. Voditelji se večinoma malo brigajo, da bi zboljšali te razmere, zadovolje se.
ako dobe od ljudstva, kar jim gre na dajatvah. Misliti kmet mnogo ne more, ker ne zna, pa tudi ne sme. Tisti, ki ob njegovi neumnosti žive, se znajo dobro boriti proti njegovemu vstajenju iz teme in bede, ker trgovskega talenta in šol nima, trgovino in obrt vodi Jud. K Judu hodijo ljudje vpraševat po ceni stvari, ki jih prodajajo navadno tudi Judu. Ni čuda, da kdor more in zna, beži v Ameriko; in ni čuda, če so se dali mnogi teh revežev zapeljati k prepovedanim dejanjem v prid sovražniku, ki Juda preganja in zna lagati o svobodi in pomoči. A da je smatrati rusinskega kmeta otrokom in ga po tem soditi, vzgojiti, a ne obsoditi, o tem naj pričajo naslednje do-godbice. — V času, ko so ljudje že stradali, jedli gnil kromper in repo, prodajali za žakelj koruze štiri voze sena in plačevali za vojaško štruco komisa po 70 do 80 krajcarjev, sem kupoval jajca za velikor oč in koštrune. Postaren gazda mi ponuja koštruna izredne obsežnosti za 20 kron. Iz navade začnem glihati in ponudim 16 K. Mož pa me žalostno pogleda in pravi: .Gospod, nisem Žid, da bi lagal in glihal. Če rečem 20 kron, rečem zato, ker je po moji vesti žival res toliko vredna." Naš človek, ki ima nekaj trgovinskega duha, bi z ozirom na razmere po pravici zahteval za koštruna vsaj 40 kron.
Vsa razburjena prisopiha žena k polkovnemu štabu in nekaj hitro pripoveduje. Pokličejo me za tolmača. Začuden poslušam: .Bila sem v vasi na gori, kjer sem imela še nekaj živine, da jo odženem na varno. Pri tem pa sem z grozo opazila, da naši lastni topovi silno zadevajo v lastne vrste. Za božjo voljo, prosim, brž sporočite
Za Rusko-Poljsko so Nemci postavili posebnega nemškega guvernerja. Ta je general Be-seler, ki ima svoj sedež v Varšavi. On je gospodar vse ruske Poljske.
Vojna skupina generala Hindenburga se še bojuje za utrdbe južno od Friedricbstadte. Vzhodno od Njemena so 31. avgusta prodrle nemške čete proti Železnici Grodno—Vilna in so vjele 2600 Rusov. Pri trdnjavi Grodno so dosegle
Novi Dvor in Kusnico. Pri Grodku so Rusi popustili pred našim napadom svoje postojanke pri Bjalostoškem gozdu. Zasledovanje nemških in avstrijskih čet severno od Brezanov je bilo mestoma ustavljeno s protisunkom močnih ruskih sil.
Rusi so izgubili od 2. majnika do 2. septembra 1,400.000 mož in 12 trdnjav so morali izprazniti, med temi je bilo 1,100.000 Rusov vjetih, 300.000 jih je pa padlo mrtvih in ranjenih.
Italijansko bojišče.
Kupi italijanskih mrličev so že večkrat pokrivali ozemlje ob bojni črti. Deset dni so Italijani brez uspeha obstreljevali avstrijske postojanke v okolici Lavarone na južnem Tirolskem. Dne 24. avgusta po polnoči so italijanski pešci, kakor bi bili zbesneli, delali divje napade z mnogimi polki. Podpirali so jih nekateri bataljoni gorskih čet. Samo pri žičnih ovirah je obležalo mrtvih 200 Italijanov. Na naši strani je bilo le malo Izgub.
V dneh 27. in 28. avgusta so bili trdi boji ob Soči. Na Dobrdobski planoti in utrdbe pri Tolminu so Italijani napadli z velikimi silami. Prišlo je do bojev z bajoneti. Italijani so bili odbiti. Med Bovcem in Rajbljem so napadi trajali več dnij predno so naši Italijane prisilili, da so prenehali. Pri Gorici hočejo Italijani naprej priti pod zemljo. Ondi so boji, kakor pri kaki trdnjavi. Avstrijski topovi pa vedno uničujejo delo Italijanov.
Ob Soči dne 30. avgusta ni bilo hujših bojev. Dva sovražna sunka sta bila pri Sv. Martinu, dalje po eden na južni del tolminskih utrdb in na postojanko v dolini pri Bovcu, a vsi so bili odbiti.
Bovec je trg v zgornji soški dolini, kjer so doslej bivali jako izobraženi Slovenci. Okolica je krasna. Okoli Bovca so imenitni izleti na Kanin, Krn, Triglav, Rombon, Mangart, v Trento in k izviru Soče. — Dobrdob, ki se sedaj tolikokrat imenuje, je čisto slovenska občina blizu Tržiča (Monfalcone). Pri Dobrdobu je 11/| km dolgo in pol km široko jezero. Okoli njega so izvrstni studenci. _
Z bojišča ob spodnji Soči.
Miško piše:
Nedelja je zopet. Seveda tu ne poznamo nič razločka med nedeljo in delavnikom. Ako bi ne imeli koledarjev, bi ne vedeli, kdaj je nedelja.
Nocoj po noči je bila grozna nevihta. Treskalo je in bliskalo se je na vseh straneh. O pol-
noči sem šel v službo na opazovališče. Rekviriral sem v vasi pod nami en, ne ravno preveč dober dežnik, katerega so vaščani pri odhodu iz vasi popustili.
Sedel sem pri velikem daljnogledu, ki 15 krat vse poveča, in sem v jedni roki držal dežnik, v drugi pa telefonski aparat. S tem aparatom je ob nevihti križ. Pri vsakem blisku sem dobil na uho pošteno klofuto, ker je aparat postajal premočno električen. Burja ali bora je pa tulila in šibila grmovje okoli mene, ko sem stal visoko na griču. Pod menoj je bilo življenje. In kakšno! V črti, nad 20 km dolgi, lete iz vseh strelskih jarkov rakete druga za drugo visoko v zrak ter razsvetljujejo z zelenkasto lučjo vso okolico. Vmes pa neprenehoma blisk in grom na grom. Nočni svetilniki, naši in nasprotni, delujejo z mrzlično naglico ter švigajoče iščejo premikanje sovražnika. Posebno jeden svetilnik mi je všeč, ker mi gotove čase vedno posveti, da pogledam na uro. Ta svetilnik stoji ravna pod menoj. Tega reveža so vso noč obdelovale sovražne granate, tudi med nevihto in bliskom.
Ko se zakadi strel v skalo, se napravi ponoči taka slika, kakor če kovač z mehom podraži žerjavico. V veliki množini lete iskre na vse strani, precej nato se začuje razstrelba, da bi človek kmalu oglusii, in dolgo potem šele prifrče posamezni kamenčki in vrše kakor dež po grmovju. Mislite si lahko, da sem se razveselil, ko se je končno začelo daniti.
Okoli 3. ure zjutraj so Italijani naenkrat začeli streljati iz jarkov. Naši pridni črnovojniki seveda niso spali, marveč so prav pridno odgovarjali. Mi se s topovi nismo spustili vmes; ni se nam zdelo vredno. Posežemo vmes šele tedaj, če Lahoni prilezejo iz jarkov; tačas jim pa zakurimo, da se kmalu zopet poizgube.
Krasno je gledati streljanje po noči. Iz vsake luknjice se svetlikajo mali bliski, obe bojni vrsti pa izgledata kot dve dolgi, tenki kači. Vmes pa naši železni junaki spuščajo rakete v medprostor,
h kanonom, naj nikar več tja ne streljajo, če ne, bodo vse naše pobili." Tiste dni sem tolmačil še parkrat podobna sporočila teh ljudij.
Moj sluga je šel po vasi kupovat jajca. Našel je žensko, ki je imela dvoje jajec. Dal ji je desetico in hotel iti. Toda ženska ga popade za rokav in mu pove, da mu mora za ta denar dati tri jajca, sicer ima greh. Sluga izjavi, da neče treh, ampak da hoče za dve jajci dati desetico. Ženska pa ne odneha preje, dokler sluga ne izjavi, da bo sprejel tri, na kar gre ona iskat okoli sosed tretje jajce na posodo in ne miruje, dokler ga ne izroči vojaku. — Mnogo ti ljudje trpe vsled svoje nerodnosti in neizobraženosti, ki je pa niso sami krivi, zlasti v vojni. Naravno je, da vsak vojak, kadar rabi domačina, želi in hoče, da ga ta razume, kaj bi rad. Zlasti če je zadeva važna, človek težko potrpi in razume, kako je mogoče, da ti ljudje, ki morajo to in ono vedeti in gotovo tudi vedo, pa vendar ni mogoče ničesar pametnega iz njih spraviti. Ljubim to ubogo, zapuščeno in trpeče ljudstvo, skušam mu pomagati, kolikor morem, pa se vendar sam vsak dan nekaterikrati jezim, dasi nisern nervoz-nosti podvržen, nad nerodnostjo in okornostjo teh ljudi v rabi možgan, jezika in rok. Dasi n. pr. do zadnje črke natančno včasih kak stavek izgovorim, le poudarek ali kak samoglasnik je malo drugače pobarvan, kakor to sami izgovarjajo, pa že ne razume nobeden, ali celo odgovori, da ne zna po nemško. — Tu ali tam vsled napak in slabosti svojih predstojnikov in svetnih ali duhovnih poglavarjev ljudstvo precej trpi. Pa prideš in mu poveš, da hočeš pomagati, to in ono v red spraviti ter prosiš, da naj ti torej raz-
loži in zaupa, kaj ni prav, kje je napaka. Morebiti ti je sam kaj pojamral, pozabavljal; kakor hitro pa sluti, da bi utegnilo iz tvojega izpraševanja kaj biti, se zboji in taji, olepšuje in izgovarja. .Kako bi se jaz neuki mogel drzniti in soditi takega gospoda 1 Kje mi je taka pravica ? Če tako dela, že ve, da je tako prav, saj je učen. Kaj bomo mi, kmetje, ki se nismo ničesar učili. Če bi ne bilo vse prav tako, bi že višji naredili red." Ako pripomniš, da višji o tem ne vedo, odgovori: ,0, oni so učeni, oni vse vedo . . .* Tako je. Velik otrok, ki se ne zaveda ne svojih pravic, ne dolžnosti, ki to stori, kar mu gospodje ukažejo, ki ne upa niti zakričati, kadar ga kaj zaboli — to je rusinski kmet. Kaj bode, to je odvisno od volje njegovih gospodarjev.
In če smem tebi, gorenjski kmet, ki to bereš, kaj reči, poslušaj. Tudi tvoji očetje so živeli v sličnih razmerah; živeli bi še danes tako, ako bi te ne bili vzbudili, vzdignili, podučili in za roko k napredku v vseh tvojih potrebah peljali tvoji — duhovnikT. Tisti, ki jih hudobni svet imenuje nazadnjake in zmerja s škodljivci ljudstva, so te spravili za sto let pred rusinskega kmeta v izobrazbi, v politični prostosti in v premoženju. Ne živiš v izobilju in ne brez trpljenja, a si vendar velik gospod in učenjak nasproti rusin-skemu kmetu, ki v celem življenju še ni mesa jedel, ki niti na pratiko ne razume in ki za 80 v na dnino hodi. Naj te vojska na novo prepriča, kdo je tvoj pravi prijatelj in rešenik, če so te v gnilem miru motili izkušnjavci. Tistim, ki so iz tebe vstali in se iz ljubezni do tebe, da bi tebi pomagali, odrekli samim sebi, tistim boš tudi v bodoče smel izročiti mirne vesti svojo usodo.
da vidijo, če se kaka sovražna mrcina hoče splaziti naprej. Svetloba raket je tolika, da se lahko razloči vsak grmiček in kamen.
Strelske jarke so naši pešci napravili res moderno. V tla kopati se tu ne da, zato so narejeni zidovi, in ti so vsi obloženi z vrečami, napolnjenimi s prstjo in peskom. Vsak vojak je za svoj prostor sam odgovoren, da ga dobro zavaruje. Zato jih opazujem vsak dan, kako nosijo iz doline na ramah vreče k jarku. Eni stoje na straži in drugi nosijo. Po zadnjem boju sem šel z g. nadporočnikom ogledat jarke. Res prave trdnjave so na teh gričih. Pod jarki je razpeta petvrstna mreža. Kdo naj potem pride noter I V jarkih vsak četrti ali peti vojak stoji na straži, drugi pa čepe kakor miške na svojih prostorih. Svet mir je tu, govori se prav malo in še to le tiho. Kaj delajo vojaki v jarkih? Veliko sem jih videl z molitvenimi knjižicami ali rožnim vencem v roki. Drugi zopet drži v roki kos komisa ali steklenico vina, tretji piše in četrti dremlje. Večinoma so tu sami priletni in osiveli možje, po narodnosti Ogri in Hrvatje. Vsakemu pa že leži puška v luknjici, da je vedno pripravljena za streljanje.
Pod njimi je dolinica, v sredi ograjen prostor, na vogalih stoje količi in od jednega do druzega je žična ograja. Tu leže junaki, padli za domovino. Nekateri grobiči so že nekoliko poraščeni, vsak ima svoj leseni križ z malo tablico in napisom.
Vsa okolica je polna železnih drobcev in razpočenih krogelj, tako da sem skoraj vsak drugi korak brcnil v kak kos železa ali svinca. MaMh svinčenih krogljic iz šrapnelov je toliko, da sem jih po več imel med prsti, če sem le nekoliko pobrskal po zemlji.
Razorani griči pričajo najbolj, kako grozovito moč imajo ekrazitne granate.
Drži se me mala črna mačica, katero sem našel v zapuščeni vasi. Ž njo se igram, kadar utegnem.
Nemčija v bojih na zahodu,
Skoro dan za dnevom prihaja od najvišjega vodstva iz Berlina poročilo, da v bojih na zahodu ni nobenih posebnih dogodkov.
Pred Dardanelami.
Turški listi hvalijo junaStvo onih turških čet, ki se bijejo pred Dardanelami. Zadnje tri dni minulega tedna so baje izgubili Angleži in Francozi 20.000 mrtvih in ranjenih in še nekoliko več vjetnikov.
Pred Dardanele so dospele prve italijanske čete.
Lahi v Tripolisu.
Kmalu bodo morali Lahi z zadnjim vojakom zapustiti svojo kolonijo v Afriki. Domačini Lahe sovražijo in sedaj, ko se je proglasila proti njim sveta vojna, bodo Senusi z Lahi kar pomedli. Lahom je že žal, da so se vtaknili v sedanjo vojno. Italijanska kolonija v Tripolisu je zapustila mesto in se je vkrcala na prevozne ladje, ki jo prepeljejo v Katanijo.
Amerika in Nemčija.
Torpedirana je bila ladja .Arabic" in se je potopila. Ž njo se je potopilo tudi nekaj ameri-kanskih podanikov. Ladja je vozila veliko streliva in drugega vojnega materijala. Predsednik Wilson bode zaradi tega zopet godrnjal, noče pa odstopiti od načela, da smejo na bojišča Amerikanci pošiljati strelivo, kolikor se jim ljubi. Kardinal Gibbons je izjavil, da zaradi potopa te ladje ni prav nič treba vojne z Nemčijo, in da ni prav, Če se Amerikanci vozijo na ladjah, na katerih se prevaža strelivo.
Rusija.
Včeraj se je vršil v Petrogradu pod carjevim predsedstvom izredni kronski svet.
Perzija.
V Perziji je upor, ki je naperjen proti če-tverozvezi. V Buširju so sklenili spoditi Angleže iz mesta; 40 mož je obstreljevalo ruski konzulat. Na pomoč je prišel oddelek indijskih čet kozakom, ki so branili konzulat.
Vsem županstvom naznanjamo, da se dobe „ Po trdila o istovetnosti - Identitätsbescheinigung" v tiskarni »Tiskovnega društva" v Kranju, po 3 vinarje komad.
Sad vojne.
Izmed dobrih stvarij, ki jih prinese nedobra vojna, bo veliko večje medsebojno spoznanje narodov.
Na bojišču stoje silne trume vojakov, skoro vse moško ljudstvo, ki ponese iz vojne izkušnje v družine in občine. Te ogromne čete se zelo, zelo zanimajo za svoje nasprotnike. Skušajo kar najgloblje prepoznati one, ki jim stoje nasproti. Kdo se je prej zmenil za ruski Božič in njihovo Velikonoč? Pravoslavne praznike in njihove verske navade je študiral k večjemu kak učenjak. Zdaj premišlja nekaj milijonov naših in nemških vojakov, ne bi li bil ta in ta ruski verski dan ugoden za napad. Istotako se nasprotniki zanimajo za nas.
Razen tega imajo neštevilni vojaki vsak dan priliko opazovati značaj in voljo svojih tekmecev. Pripovedovati vedo o njihovi hrabrosti in strašljivosti, o usmiljenosti napram ranjenim in vjetim oziroma odurnosti in trdosrčnosti. Po končani vojni bo tako pripovedovanje še vse bolj resnično stopilo na dan.
Že navaden prostak pozna zdaj povprečen značaj bojujočega se naroda. Gleda ga pri napadih, opazuje pri obrambi. Če je njegova obrambna sila večja, ali napadalna, ali je morebiti obojna velika, spoznava ob mnogih prilikah.
Kolika pozornost spremlja to proučevanje, pozornost, ki voli neprestano med življenjem in smrtjo 1 Tega živega zanimanja ne bi spravilo v dušo nobeno predavanje, nobena knjiga.
Pokrajine, ki so bile ljudem prej deveta dežela, zrejo zdaj cela ljudstva z lastnimi očmi. Ruskih in francoskih vasij, sel in mest, njihovih tovaren in graščin in pridelkov po ruskih, poljskih in belgijskih deželah naš Slovenec v tisočerem številu ne bi bil šel občudovat. Zdaj pa jih potuje par stotisoč sempatja po Evropi v najčudo-dovitejših razmerah.
Še bolj natanko kot bojevniki imajo priliko spoznavati tujino številni vjetniki. Tako je, kakor bi se celi rodovi preselili v druge kraje. V kakem ogromnem številu okušajo vjetništvo samo Rusi pri nas in na Nemškem I In če od naših edinole Slovence štejemo, vračali se bodo od Urala in iz Sibirije, čez srbsko Drino in po cestah, koder bi sedaj radi Italijani prišli k nam. Tudi Francosko bo pregledal kateri in celo iz Japonske jih bomo dobili.
Ti vsi imajo več ali manj priliko spoznavati ondotne razmere. Zanima jih družinsko življenje na tujem, kako ondi vzgajajo in uče svoje otroke, kakšno je razmerje teh družin do Boga, kako izpolnjujejo zahteve svoje vere, ali so po značaju boljši ali morebiti slabši, kakor mi. Saj se je neki naš fant v pismu zgražal, da naši vjetniki (nad polovico) pohujšujejo tamošnje ljudstvo s kvantanjem in verskomrzlim življenjem.
Drugi vjetniki pomagajo v tujini pri kmetijstvu in obrtih, grade ceste in železnice. Ti bodo vedeli povedati, kako so delali na posestvih poljskih in ruskih grofov in pri navadnih kmečkih družinah, kako Rusi prodajajo svoje pridelke, kaj se vse vidi na ruskih semnjih. Saj smo že slišali iz pisem vjetnikov o sibirskih konjih in o trgovini na mongolski meji.
Čisto jim ne uide tudi javno življenje v tujini. V svojih srcih presojajo gosposke in njih poslovanje, če modro in pravično postopajo napram narodu, če ljudstvo ljubi svoje oblasti in jim zaupa. Morda presodijo tudi občinsko upravo, čeprav tekom vojne iz večine ne more na svetlo v pravi luči.
Kar je največ vredno, vjetniki spoznavajo vrline tujih ljudstev in njihove grehe. Vse to lahko obračajo nase in bodo obračali po vojni.
Sad vojne bo torej medsebojno spoznanje ljudstev, kakor ga še ni bilo na zemlji.
Še dolgo časa po nevihti bodo romala pisma od enega konca Evrope do drugega. Tolmačila bodo hvaležnost in občudovanje do dobrotnikov v daljni zemlji, s katerimi jih je vojna seznanila. Ta in oni bo prinesel spomin seboj ali bo na ročil iz kraja svojega vjetništva blago, ki mu je bilo všeč.
Spoznanje bo rodilo nove gospodarske in trgovinske zveze in s tem se bo vplivalo tudi na naše gospodarsko življenje. Premenjene raz* mere bodo skušale zasukati domačo in zunanjo politiko.
Nastala bo vsekako tudi nova smer v germanskem, romanskem in slovanskem gibanju.
Pri vsem nastalem gibanju pa bodeta v splošnem odločevali dve svrhi. Čim višje duševne zadeve bodo prizadete, tembolj se bo to videlo. Oni, ki jih bo to vase vzelo, bodo hodili ali sebično ali pa idealno smer. — Sebična smer bo zase grabila iz razmer tvarne koristi, idealna bo uveljavljala v novih tokovih kulture božjo voljo in krščanska načela. Ena bo napeljavala, kakor dczdaj, vodo na svoj mlin, druga si bo prizadevala zajemati nove dobrine z zajemalko katoliških misli in osrečiti z njimi narod, domovino, državo, človeško družbo.
V teh dveh smereh se bo reševala tudi sreča in nesreča Slovanov.
POLITIČNI PREGLED,
Jugoslovani v Londonu. Pobegnili so iz Dalmacije in bivajo v Londonu nekateri prenapeti Jugoslovani, ki bi radi ustanovili jugoslovansko kraljestvo s pomočjo Angleške, Avstrijska vlada je napela proti njim pravdo radi veleizdaje in je zasegla vse njihovo premoženje. Dalmatinski uradni list naznanja, da so ti možje: dr. Trumbič, dr. Anton Biankini, dr. de Giulli, dr. Julij Gazzari, dr. Micič in Ivan Meštrovič. Samo Gazzarijevo premoženje, katero je zasegla vlada, znaša nad 100.000 kron.
Mesto Videm na Italijanskem. To mesto je bilo zadnji čas pravo gnezdo iredente. Sredi mesta stoji na griču star grad kakor v Ljubljani. Mesto šteje okoli 38.000 prebivalcev brez vojaštva, minulo soboto so avstrijski letalci obiskali Videm ter metali na mesto bombe in pšice.
Ne bo še vojne konec. List »Rusko Slovo" poroča, da so zavezniki naročili v Ameriki za dve miljardi rubljev vojnih potrebščin.
NOVIČAR.
Goriški nadškof si je izbral za bivališče svoj rojstni kraj, Cirkno, ker so ga granate prepodile iz Gorice.
V Kropi je županstvo priredilo veselico, katere čisti dobiček znaša 100 kron. Dobiček se je obrnil v korist oslepelih vojakov.
Pretirane zahteve cen pri prodaji žita. Pred c. kr. okrajno sodnijov Kranju se je moralo nedavno več oseb zagovarjati, ker so brez oblastvenega dovoljenja prodajale žito, ki je bilo pod zaporo, in pri tem zahtevale pretirane cene. Obsojenih je bilo mnogo oseb iz Poženka, Cerkelj in Šmartina pri Cerkljah na več dni zapora in občutne denarne globe.
Promenadni koncert priredi tukajšnja godba prostovoljne požarne brambe v nedeljo dne 5. t. m. ob 11. uri dopoldne na glavnem trgu.
Iz Dupelj. Topničar Fr. Štular iz Sp. Dupelj je dobil srebrno svetinjo II. vrste, Jakob Šter iz Spodnjih Dupelj in Peter Kuhar iz Zadrage sta pisala iz ruskega vjetništva. G. Kolničar, Al. Šter in Ant. Kuhar se pogrešajo.
Na kranjski gimnaziji se bode pouk redno pričel ako se bo dobilo po mestu dovolj šolskih sob. Naučni minister je tudi za prihodnje šolsko leto dodelil v službovanje na tukajšnji gimnaziji g. profesorja dr. Mateja Potočnika. Kdaj da se bo pričel pouk in če se bo sploh pričel, bo že pravočasno v listih objavljeno.
Na Bledu je umrl raziskovalec severnih pokrajin Julij pi. Payer. Udeležil se je ekspedicije na severni rtič, ki je odkrila Franc Jožefovo deželo.
Dva nova brzovlaka skozi Ljubljano.
Iz Ljubljane je začel odhajati brzovlak proti Trstu ob 6-5 uri zjutraj in proti Dunaju ob 12*18 uri ponoči.
Iz Rusije se je povrnil iz vjetništva prvi Slovenec invalid Jožef Škafer iz Gotovelj na Štajerskem.
Iz italijanskega vjetništva se je oglasil Jožef Zorman z Zgornjega Brnika pri Cerkljah. Granata mu je zelo ranila obe nogi in potem je bil vjet. V Cremoni v Zgornji Italiji se nahaja v vjetništvu več duhovnikov, učiteljev in županov iz Brd in Furlanije.
Cene za živine in meso. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je določila najvišje cene za klavno živino in meso. Ker v sosednjih deželah nimajo teh določb, prodajajo kmetje svojo živino rajši drugam. Odbor kranjske .Kmetijske družbe" je sklenil deželno vlado opozoriti na to posledico, in jo prositi, da naj naredbo v prid kmetovalcem in konsumentom izpremeni.
Grad Schrattenberg na Zgornjem Štajerskem, v katerem je bil nastanjen rekonvalescentni oddelek 17. pešpolka, je do tal pogorel. V gradu je bilo veliko umetnin in zgodovinskih spominkov. Krasna starinska oprava je bila v sobah, v katerih je pred sto leti bival Napoleon.
črnevojniki od 42. do 50. leta bodo vpoklicani pod orožje šele po 15. novembru.
Begunci s Primorskega. Na Kranjskem biva nekoliko beguncev s Primorskega. Svojih pol za podporo, nakazano jim zaradi vpoklicancev, nimajo v redu. Imeli so poprej svoje hiše, sedaj jih nimajo več in zato jim pristoja višja podpora. Za zboljšanje podpore naj vlože ti begunci prošnje pri c. kr. okrajnem glavarstvu. Glavarstvo bode poslalo prošnje na njihovo deželno komisijo za preživljanje, da se jim podpora zviša oziroma na novo nakaže, ako je doslej niso imeli. Goriški begunci na Kranjskem, ki hočejo uživati državno podporo 90 v na dan, se morajo preseliti v Lipnico.
Državna podpora za družine vpoklicancev znaša precej visoke svote. Izplačalo se je do konca junija 1915 po raznih avstrijskih deželah, brez Galicije in Bukovine, 513 milijonov kron. Od tega je prišlo na Štajerskem 21 milijonov, na Koroškem 7, na Kranjskem 10, na Primorskem 32 in v Dalmaciji 24 milijonov kron.
Umestna prepoved. Na Francoskem je izšel na župane odlok, s katerim se strogo prepoveduje prodaja alkohola ženam vpoklicanega vojaštva. Vsaka gostilna, ki da pijače ženam vojakov, se oblastveno zapre, žena pa, ki alkoholne pijače kupuje, izgubi podporo. — Tudi pri nas so nekatere žene, ki ne vedo, kam s podporo. Začele gledati po pijači, druge bi pa rade pokupile vse rute in ves sladkor v Kranju, otroke pa puščajo razcapane. Ko mož pride domov in bo to izvedel, bo hud, Bog je pa že hudi
Košček tržaške zgodovine. V .Reichs-posti" piše neki namestništveni svetovalec: .Nasilni časi vsemogočnega Raskovlcha in dr. Vene-ziana so ostali v žalostnem spominu. Vsak občinski uslužbenec, ki ni hotel biti iredeniisi, je moral iti. Star šolski ravnatelj, učen in domoljuben mož, mi je pripovedoval, da je pred kakimi 10. leti rajnki dr. Venezian v spremstvu bivšega rimskega Župana zloglasnega Nathana nadziral tržaške šole in pri tem je Nathan izjavil, da je popolnoma zadovoljen z napredkom učencev v laški literatur!. Ob drugi priliki je dr. Venezian obiskal tržaške šole v družbi profesorja dr. Cezarja Lombrosa in zgodovinarja Ferrerija. Oba-dva sta pobožno poslušala besede dr. Veneziana, kateri jima je razlagal narodne ideje učencev in je slikal tržaško mladino kot zavetišče italijanskih aspiracij. Posebno sta se gosta iz Italije veselila narodnega mišljenja, ki je vladalo na dekliškem liceju v Via Zelice Venezian. Moj izvestitelj mi je povedal, da je bilo takratnemu šolskemu nadzorniku naročeno, da naj ignorira ta nespodobna nadzorovanja, da bi se ja kje ne zadelo. Tržaška občina je šla še dalje, državnega ljudsko-šolskega zakona kratkomalo ni hotela priznati. Vlada pa je vse to mirno gledala radi ljubega miru in pa da ne žali občutljivosti sedanjega izdajalca. Zvesti avstrijski domoljubi pa so morali trpeti, da so mestni očetje uganjali te nasilnosti--"
Nabiranje volnenih in kavčukastih predmetov za vojaštvo. Sovražniki se z vso silo trudijo, da bi nas gospodarsko uničili. Ali, kakor se naše vojske na bojnih poljih bore. ravno tako se moramo tudi mi doma požrtvovalno boriti za blaginjo domovine in za potrebščine naših junakov. Naše hrabre vojake moramo dobro preskrbeti s toplo spodnjo obleko in armado sploh pa tudi še i gumijem ali kavčukom. Ker pa nam je sovražnik zaprl uvoz in ker domače izdelovanje ne zadostuje, zato moramo sami pomagati z nabiranjem volnenih in kavčukastih predmetov. Vojna uprava tedaj potrebuje volne, volnenih ostankov in odpadkov, bombaževim* in bombažnih ostankov, platnenih predmetov in sukanca, da iz njih napravi novo blago. Potrebuje pa tudi mnogo kavčuka. V vsakem gospodarstvu in v vsakom kotu in podstrešju je najti kaj nerabne obleke, perila, nogavic, rut, morebiti tudi kavčuka, kar vse bi se lahko pogrešalo. Zato je vojni preskrbovalni urad c. kr. vojnega ministrstva vpeljal patrijotično nabiranje volnenih in kavčukastih predmetov. Več o teb nabirkih šolske mladine je povedano v nabitih lepakih, na katere opozarjamo.
Nabirajte vreče! S tuk. odlokom z dne 19. 8. 1915 št. 1407/Mob poslal se je tam. županstvu poziv c. kr. deželnega predsednika na prebivalstvo, za nabavljanje in šivanje vreč. Ker je zadeva največje važnosti in skrajno nujna obračam se do Vas g. župani s povabilom, da zastavijo v prid te tako patrijotične akcije vse svoje moči in delujte na to, da se bo odposlalo kar največje število vreč. Vsakdo, kdor le more, naj pripomore k dosegi popolnega uspeha. Zato se naj, ako se to še ne bi storilo, takoj prične z nabiranjem in šivanjem, tako, da bo moglo županstvo že v najbližjem času odposlati prvo zbirko vreč. A ko odpošlje županstvo prvo zbirko, se z nabiranjem in šivanjem ne sme prenehati, ampak se bo moralo še naprej vedno in vedno nabirati in šivati, kajti potreba po teh vrečah ostane vedno enaka. O uspehu te prve zbirke naj g. župan najpozneje do konca avgusta sem poroča o uspehih nadalj-nih zbirk pa do 25. vsacega meseca. Ravnokar omenjeno poročilo naj poda g. župan točno in vestno. Preverjen v Vaši požrtvovalnosti, g. župani,
te nadejam, da boste storili vse kar je v Vaši moči v prid tej zbirki, ter z delom ne boste prenehali, dokler ni dosežen popolen uspeh. Pripomnim še enkrat, da je zadeva brezprimerne važnosti in skrajno nujna. — C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 28. avgusta 1915.
Razglas. Kakor so po naredbi ministrstva za notranje stvari in justičnega ministrstva za dne 25. julija 1914, drž. zak. št. 165, prepovedane vsakršne objave v časopisju o načrtu in smeri vojaških operacij naših čet, dalje o njih premikanju, moči in kraju, kjer so.postavljene, ali o legi in stanju utrdb, ravno tako je v smislu te prepovedi najstrožje prepovedano fotografiranje transportov čet in njih taborišč, dalje transportov ranjencev in utrdbenih naprav. Paziti je treba najstružje na table, postavljene v bližini utrdb, taborišč itd., a katerimi se prepoveduje fotografiranje in približanje in se brezpogojno pokoriti klicem in ukazom straž in žendarmerijskih patrul. — C. kr. okr. glav. v Kranju, 26. avgusta 1915.
Razglas, po § 5 cesarske naredbe z dne 21. junija 1915 drž. zak. št. 167 so posestniki v prid državi zaseženega žita dolžni one žitne množine, ki jim po tej cesarski naredbi ali pa na podlagi te naredbe izdanih posebnih predpisih niso prepuščeni v lastno vporabo, prodati za določeno prevzemno ceno koroisijonarjem vojnega prometnega zavoda za žito. Dotični posestniki žita se s tem prav odločno in resno poživljajo, brez vsakega obotavljanja zadostiti takoj naloženi jim postavni dolžnosti, ker se jim bodo sicer vse one množine ki jih na nedovoljen način zadržujejo, šiloma odvzele, odškodnina za odvzeto žito pa bo za 10 % nižja nego določena nakupna cena, (§§ 24 in 25 ces. naredbe), vrh tega se bodo dotičniki najstrožje kaznovali. — C. kr. okr. glavarstvo v Kranju, dne 28. avgusta 1915.
Cena slame. Na Kranjskem je od vlade določena najvišja cena slame za meterski stot 6 kron in za prešano slamo 7 kron.
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj, 1. septembra. Včeraj so Avstrijci vzeii Rusom trdnjavo Luck. Solnograški in zgornjeavstrijski pešpolk št. 55 je vrgel Ruse z bajonetom s kolodvora in iz utrjenega tabora severno od trdnjave ter vdrl v mesto, katero so Rusi izpraznili in se umaknili proti jugu. Pri Belem Kamenu v severovzhodni Galiciji je prodrla armada generala Böhm • Ermollija v širini 20 km v sovražno črlo. Dvakratni poraz je prisilil ruske čete, da so se umaknile za Stir. Danes zjutraj so se umaknile pred armado generala Bothmerja tudi pri Zborovu. Ob Stripi se Rusi še bojujejo. Pri Kozovi so potisnili včeraj Rusi eno nemško in eno avstrijsko brigado za nekaj kilometrov nazaj. Vsled našega sunka na krilo so se Rusi hitro umaknili na vzhodni breg Stripe. Tudi pri Bučaču je bilo odbitih več tuskih napadov z velikimi izgubami za sovražnika. — Naše in nemške čete, ki so pod avstrijskim poveljstvom, so meseca avgusta vjele 53.299 Rusov, ter dobile 34 topov in 123 strojnih pušk. V štirih mesecih so pa dobile 642.500 vjetnikov, 394 topov in 1275 strojnih pušk.
Berlin, 1. septembra. Nemci so prekoračili zgornji Narev. Severno od Bruzane so Rusi potisnjeni čez močvirno ozemlje. Trdnjava G rodno je pred padcem. V avgustu so nemške čete dobile 269.839 Rusov, 2200 topov in nad 500 strojnih pušk. Samo v Kovnu so dobile 20.000 vjetnikov in 827 topov, v Novo Georgijevsku 90000 vjetnikov, med njimi 15 generalov in nad tisoč drugih častnikov, potem 1200 topov in 150 strojnih pušk. Vseh vjetnikov so Nemci nabrali v zadnjih štirih mesecih precej nad en milijon.
Dunaj, 2. sept. Naše čete so prekoračile pri Lucku reko Strij. V široki fronti so armade Böhm-Ermollija dosegle Brody in šle čez državno mejo proti vzhodu. Severno krilo Bothmerjeve armade preganja po cestah cd Zborova proti Zalošču in Tarnopolu premagane Ruse. Ruska fronta, ki sega od Dnjestra do Sereta, je povsod omajana in sovražnik se povsod umika. — Nemci so vzeli pri Grodnu zunanje utrdbe.
Dunp;, 1. septembra. Na italijanskem bojišču je [oložaj neizpremenjen.
Dunij, 2. sept. Na mnogih luajih je artilerijski boj. Slabi laški napadi so bili odbiti. Naši razdirajo utrjevanja Lahov prav uspešno.
Dunaj, 1. septembre. Na Dunaj so se prišli cesarju poklonit ogrski in hrvaški veljaki. Bili so slovesno sprejeti od cesarja in ministrov. Dunaj je v zastavah.
Praga, 1. septembra. Masarvk bo odstavljen kot vseučiliški profesor, ker je zapustil svoje mesto in odšel v tujino.
Genf, 1. septembra. Srbija je pozvala pod orožje vse v inozemstvu bivajoče Srbe od 18. do 50. leta. Bolgarija je odklonila srbske ponudbe kot nezadostne. Pogajanja med Bolgarijo in Romunijo uspešno napredujejo.
Atene, 1. septembra. Četvorni sporazum je predložil Grški nove pogoje za nastop. Venizelos pa namerava ohraniti nevtralnost.
San Francisco, 1. septembra. Vlak, ki je vozil 7000 funtov dinamita je skočil s tira in di-namit je eksplodiral ter vlak popolnoma razdejal.
,,Svega po malo" fz vojne.
(Napisal vojni kurat J. Hafner.)
Pred par dnevi je prišel nov prapor (bataljon) k našemu polku. Morebiti koga zanima, kako se sprejemajo novodošli oddelki; zato bom danes to popisal. Obiskal sem zjutraj rano svoje bolnišnice po šupflh in bajtah, potem pa jo mahnil nazaj v dve uri oddaljeno vas, kjer je novi prapor nočeval. Ko prisopiham (treba je bilo iti dve uri gori in doli in težka zemlja ima v Galiciji posebno veliko privlačno silo, kadar jo dež premoči) na določeni prostor, že vidim nove tovariše v lepih vrstah sedeti pod altarjem, ki so ga postavili iz par kolov in desk, pokrili s šotorno plahto in obstavili z zelenimi vejami. Idealno! Še noben altar na prostem ni bil tako imeniten; pri prvi moji maši na polju je bila gola miza vse, kar je smatral poveljujoči krščeni Jud za potrebno. Je že čakal pri šotoru mož, ki je pred menoj šel tja s kapelinim zabojem. Kakor .Miklavž" ob ponedeljkih na kranjskem trgu, tako sem ta ponedeljek jaz odprl zaboj in razložil svojo masno opravo in opremo po altarju, se oblekel in maševal. Seveda sem tudi pridigal in nazadnje podelil vsem skupaj sveto odvezo (posebej jih spovedovati ni bilo mogoče). Nekaj ur nato, ko se je zvečerilo, so odšli v dve in pol ure oddaljene nove domove, v strelne jarke, in se spojili v eno z zredčenimi vrstami polka. Tako je; v veliki družbi prihajajo, v malih tropah pa odhajajo v bolnišnice in padajo v mastno zemljo.
Vojska sicer ne pozna po svoji naravi nobenega reda, saj ima namen, porušeni red nanovo upostaviti. Vendar pa se v glavnem zamore razločevati v življenju vojskujočih se čet nekak nered, ki je trovrsten. Ob vsakem prodiranju naprej, umikanju nazaj in pa ob dalje trajajočih bojih na enem mestu se namreč ponavljajo skoro vse razmere, v katerih se je nahajal vojak ob tovrstnem položaju že preje. Seveda drugačno ozemlje, vreme, številno razmerje med sovražnikoma vsakemu položaju vtisnejo svoj poseben značaj. Toda v glavnih potezah je vendar eno prodiranje kakor kakor drugo, en stalni boj v zakopih kakor drugi, eno umikanje kot drugo. Kadar napredujemo ali nazadujemo, vselej v redu nekoliko stradamo, na jedi, pijači, spanju, tobaku, počitku in po cel teden ne dobimo poŠte; tudi redno vsak rad zabavlja in se krega, pa vsak več in bolje ve kot drugi, kako bi moralo biti to in ono. To se pravi ob kratkem: vse je malo razburjeno všled negotovosti položaja in izida. Bolj na drobno pa ne kaže razlagati tega, ker lahko preoster svinčnik rani .Gorenjca", tako da bi mu dala gosposka belo obvezo čez usta.
Kadar se boji ustali, tako da ostajamo po več tednov ali kar cele mesece na enem mestu, tedaj se vrši skoro vse v redu; le malo več ali manj se strelja in kako manjše podjetje se včasih prične, da ne bi pozabili, da je vojna. Prihod aeroplana, topov aH par vietnikov, izostanek pošte, to so že velike novice za tak čas. Tisti pa, ki se držimo nekoliko zadaj, postanemo v takem času napol penzijonisti, ki dolgo leže, radi zijajo, so otročji in pasejo dolgčas.
Tako slišim, da celo v Kranju čujete grom topov. Mislite si, kako je nam tu pri duši, kadar ta reč poka okoli nas in med nas meče železne kosove, po več kil težke, do pol metra dolge in ostre kakor kosa. Takrat tudi mi od zadaj malo kam na stran stopimo in zamišljeni postanemo. Pred tremi dnevi sem bil ravno na obvezovališču 17. pp., ko začne Rus s težkimi granatami treskati na pot in na vodo, kjer mi je bilo iti domov. Žvižgale so kroglje ravno čez nas in posamezni kosovi so padali prav na obvezovališče, kjer so kleli Janezi Rusa in njegove kanone. Kadar je počilo okoli 300 m od nas, se je zemlja čutno stresla pod nogami. Nekoliko resni v obraz smo poslušali nadporočnika, ki je pripovedoval popolnoma verodostojno, kako mu je bilo pri srcu, ko so pri Porochyju padale .ta težke" komaj par korakov od njegove jame, in kako so kose brez določne oblike, od tovariša, ki ga je granata zadela na zemlji ležečega v hrbet, zbirali vojaki po tleh in po drevju daleč na okoli. (Dalje priti.)
Pozor, članice Marijinih družb!
Izšel je v naši tiskarni Bleiweisov družbeni molitvenik: .Hči Brezmadežne", ki obsega okrog 450 strani. Oblika je ista kakor pri .Tolažba dušam v vicah". V prvem delu je ponatisnjen stanovski pouk, katerega so v prvi izdaji Slovenke z velikim navdušenjem sprejele. V drugem, novem delu je bogat marijanski molitvenik, ki nudi poleg drugih posebno veliko obhajilnih molitev in vse za družbe potrebne molitve. Pesmi je nad 30. Velja pa molitvenik rdečeobrezan 250 K. Naroča se lahko takoj pri .Tiskovnem društvu" v Kranju.
P. ti.
Usojam si uljudno naznaniti, da zaCasifO opustim svojo
«r gostilno
na Klancu št. 41 pri Kranju.
Zahvaljujoč se za sedanjo naklonjenost bilježim z najodličnejšim spoštovanjem.
Ivan Graiser.
Klanec, 31. avgusta 1915.
Umetni zobje!
Ne da bi se izruvale zobne korenine, se ustavljajo
ametlkanslil umetni zobje
posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi
plombiralo zobje 21
vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehničnem ateljeju
O. Seydl, L|nbl|ana.
Stritarjeva ulica št. 7.
!►   Kupujte razno manulakturno iti galanterijsko blago vedno le pri «g
| ,Prvi gorenjski razpošiljalnici' Ivan Savnik, Kranj \
►   >.*v«    ki prodaja dobro In trpežno blago po najnižjih cenah. M
Kaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaah
i— 4s„i»   T:.i,ft.,«o„0 nmiiva" v Kraniu.