^ (Jaxi rszen sobot, 1 * praznikov. _ j jgfly except ^l^y, tod Holiday« PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški In uprsvntškl prostori: 2557 South Lawndale Ave. ' Office of Publication: 1057 South Lawndale Am Telephone. Rockwell 4004 -YEAR XXXVIII ————————— —^— , wmmmmm——— ——— ■ llata le »6.00 ffiit r£ft S Sl^tUST CHICAGO S3, 1LU PETEK. 6. SEPTEMBRA (SEPT. S), 1846 Subecripiion $6.00 Yearly fiTEV.—NUMBER 173 = ivdaokrcala ameriškega mika v Argentini Acceptance for mailing at »peci«! rete of postage provided frvr In section 1103, Act of Oct. 3. 1917, authorised on June 4, Tois Iba izjave o neiz-ti vojne med f Ameriko in Rusijo ^ERSMITH ZA-KA OBDOL2ITEV 5. sept.—Pravda, gla-komunistične stranke, je lila po G. S. Messersmithu, giikemu poslaniku v Argen-ker je baje v svojem govo- i banketu postojanke !Ame-t legije v Buenos Airesu iz« , da je vojna med Ameriko tusijo neizbežna. Naglasila je poslanik v svojem goli izrazil mnenje ameriške-vnega departmenta. Mes-tha je označila za politič-gangeža in vojnega huj- Messersmith ni nova ali ne-čJlna oseba v državnem de-taentu," pravi Pravda. "Zaje dejstvo, ker uradni ntanti državnega depart-ita niso zanikali in ne potr-Messersmithove deklaracije, aianje je: Ali je državni de-toient odgovoren za deklara-Mi mislimo, da je." ivda je citirala poročilo ritke časniške agenture Felted Press, ki pošilja vesti nkim listom, da je Messer-govoril o neizbežnosti voj-»ed Ameriko in Rusijo. V govoru je tudi apeliral latinske republike, naj pod-Združene države. Dejal bo Amerika, ki poseduje ko bombo. reSifa svet pred tretje svetovne vojne." Nekateri diplomati si prisva-tako svobodo govora, da ne 'jo tekmovati z njimi niti ii v službi Hearstovih li-pravi Pravda. "Messer-j« vpil o ekspanziji Sov-unije in nevarnosti kotoma po vsem svetu. V svo-fovoru je poudarjal, da iz-«Ul'šce državnega depart-1 Rekel je tudi, da je on državnemu departmen-mj zavzame odločno stališče f Rusiji," IjO Iti Aires. Argentina, 5. ■—Poslanik Messersmith je rmiraI državni department, jvojem govoru ni dejal, da *>)"> med Ameriko in Rusi- »»bežna. Odločno je zani- obdolžitev, da je pripo- ■ državam /apadne hemisfe- 80 Pripravijo za vojno »Rusiji. ameriiki < asnikar ni na banketu postojan-»riike legije, na katerem w*rsmith govoril. Časni-p* kj bili pozneje informi-J* nudnik izjavil, da * med Ameriko in Rusi- Haškevu načelnik so-* »snikarske agenture P P^lal dojgo poročilo o govoru ru-»*toikom na pariški mi-^'ferenci v Moskvi. Le-l « io se udeležili banki i' da je po- > >' ./.bežnoati J Ameriko in Rusijo. *»m i,ni d« je atom-"kiju/ no naša po-iT L M' ^nmith. "Do-fZ nam ne bo J' Nikdar niaem ' tretje sv«- ih i < h svetovnih [Irve V* /rtht*vali ogrom-»br/ :"!Jl gvHovni voj-• • proti sile L " ■ Britanije in b ' "kra"J ^ Ikn , . ' 'n njertih > Prli^T V ^ Ni v i v ^tva ^ veri, •, i . ,, . i na n a _ _ h £ .' nozvali genera lisima Kaišcka, naj takoj i/da povelje za prenehanje strelja nja, Poziv pomeni, da se Je si tuacija |>oslal)šala G e n e r a I George C. Marshall, posebni od poslanec predsednika Trumane, se še trudi v prizadevanjih za končanje konflikta med central no vlado in komunisti. Marshall Je ponovno konferi tal s komunističnim generalom Enlajem, načelnikom pogajalne* ga odbora, toda rezultat nI znan Ameriški poslanik J. L. Htuart je obnovil pritisk za pogajanja, ki npj bi omogočila spravo in končanje civilne vojne na Kitaj skern Ustanovitev bele garde ' ideja Škofa Roimana POBIJANJE SLOVENCEV RAZKRITO Ljubljana,— (Tanjug) -- General Leon Rupn.ik je na obravnavi pred vojaškim sod iščem četrte armade priznal, da je kriv vsega, kar mu očita obtožnica. On je bil predsednik pokrajinske uprave v Ljubljani v času okupacije in je sodeloval z Italijani in Nemci. Rupnik je izjavil, da je šel v službo okupatorjev brez pritiska. Glede organiziranja armade hrvaških ustnšev po okupaciji st« Jo Hupnik zagovarjal, da je naredil le uslugo dvema hrvaškima polkovni^Q^ia, ki sla gu prosila, naj aeatavi načrt za formiranje ustaških bataljonov. Sestal Ne je z njima v Zagrebu, potem pa Je odpotoval v LJubljano. Stike z nemškimi gestapov-ei je navezal na Štajerskem. Po prihodu v Ljubljano je sodeloval z Italijani. Kot predsednik pokrajinske uprave v Ljubljani je Rupnik izdal letak s pozivom na meščane, naj kooperirajo z okupatorjem, S tem v zvezi Je Izjavil, dn so zdaj sramuje svojega dela. Predsednik stališča je potom prečital Rupnlkov načrt za uničevanje partizanov, ki je bil poslan italijanskemu generalu Ho- botiju. Rdpnlk je povedal generalu, da so jugoslovanski častniki in podčastniki potrebni kot boi i tel j i v. akcijah proti partizanom. Obtoženec Je omenil detajle glede organiziranja bele garde. Idejo za organiziranje bele gardu je dal ljubljanski škof dr, Gregorij Rožman. Njegov škofij* Nkl dvorec Je bil središče tzdaj-niškiii aktivnosti kvlzlinšklh elementov ves čas sovražnikove okupacije Slovenije. Hupnik ju dejal pred sodiščem, da g« jo škof Rožman 28. aprila I. 1U44 opozoril na potre-bo ustanovitve vrhovnega poveljstva formacij bele garde. Na piitisk škofa je Hupnik podpisal poziv za splošno mobilizacij. Prej je bij ustanovljen posebni odbor |hh! vodstvom Rož-mana. Odbor Je odredil lov na Hlovenee, ki so so upirali okupatorju. Več tiaoč Slovencev jo bilo pobitih v navalih. Prof iti s prodajanjem ameriških avtov Wellington, Nova Zelandije, ft sept Zdaj Je bilo razkrjto, da novozelandska vlada dela profite s piodajanjcm ameriških tovornih avtov In motornih vo zli, ketrre Je kupila za vsoto IftOOOO Dobila je ^anje čez $300,000, Prodala Jih Je trgovcem, ki bodo tudi želi dobiček. Trinajst aretiranih zaradi rasnih izgredov Athens, Ala,, 5. nept.-TrlnaJst belopolti ev Je bilo aretiranih tm obtožbo, da ser provoclrall rasne izgrede v tem mestecu, v katerih Je bilo več oseb ranjenih vsi ihmio postavljeni pred sodišče. Serif M. G. (iarrett Je napovedal nadaljnje aretacije. Reorganiziran je vladne komisije se obeta Washington, D, C, 5. sept.— Predsednik Truman je naznanil, da bo u|x>4teval sugestije svojih svetovalcev Klede ^reorganizira nja komisije za kontrolo atom ake energije, Odločitev bo naj-brit* padla prihodnji teden. General Eisenhower zaniha obdolUtve Boston, Mass., 5. sept.—General Elsenhower, ief generalnega Maba, je zanikal obdolžit ve, da je skušala airnada dobiti kontrolo nad ekonomijo v vojnem če* su, Obdolžilve je Izrekel Donald ' M, Nelson, bivši načelnik odbo-1 re za vojno produkcijo. ^lomov i na&iiL rnuudb PROSVETA the enlightenment 0LA8IL0 m LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and publiabed by Slovana National Benefit Society — Amerikanski Slovenec prenehal Zadnji torek, 3. sept., je izšla zadnja izdaja Amerikanikega Slovenca, najstarejšega slovenskega lista v Ameriki. Prva številka je izšla 3. sept. 1891 v Chicagu, zadnja pa 55 let pozneje istotam. Njegov ustanovitelj je bil Anton Murnik, ki pa je list par mesecev pozneje prodal znanemu misijonarju F. J. Buhu, ki ga je preselil v Tower, Minn., kjer je izhajal do konca leta 1809. Iz Minne-sote se je list preselil v Joliet, kjer je izhajal do leta 1924, ko se je preselil v Chicago in postal dnevnik. Kot dnevnik je izhajal do maja 1943, nakar je postal dvotednik. Zadnjih 22 let ga je urejeval John Jerich, glavni in kolikor nam je znano tudi edini lastnik tiskovne družbe Edinost, ki je list uradno izdajala. Prej so ga urejevali večinoma duhovniki, vsaj pa izključno do leta 1910. A. S. je bil na lep način položen v grob. Kupila ga je namreč KSKJ—v kakšen namen, nam ni točno znano. Njegov urednik in izdajatelj Jerich sicer pravi, da ga bo KSKJ "izdajala v bodoče kot svoje uradno glasilo." To je morda rečeno le radi "lepšega," kajti kolikor nam je znano, KSKJ Ameriškega Slovenca ne bo držala pri življenjutfkftr'ima že svoje Glasilo. Možno sicer je, da ga bo "združila" z Glasilom, kar pa bo le formalnost. O tej kupčiji smo slišali že pred več meseci—če se pravilno spominjamo, že lani, ko je pričel nastajati odprt boj med klerikalno kliko okrog Ameriške Domovine in Jerichevim listom. Takrat so nastale govorice, da v Clevelandu in tudi v Jolietu "tuhtajo," kako bi, bodisi "spametovali" ali pa "likvidirali" Ameriškega Slovenca, ker ni hotel metati blata na osvobodilno gibanje v starem kraju, marveč dajal prostor rev. Trunku, svojemu glavnemu sotrudniku. Trunkov smrtni greh pa je, da je rad ^pohujševal" katoliške ovči-ce s svojim panslavizmom in rusofilstvom ter gledal z razumeva-jočimi In na splošno s simpatičnimi očmi tudi na Tita, na osvobodilno borbo in na novo Jugoslavijo. S Trunkovlml nazori je bil pri urejevanju lista več ali manj prežet tudi John Jerich, ki je napram novi Jugoslaviji zasledoval strpne smernice in svojih čitateljev ni od izdaje do izdaje strašil s komunističnim bavbavom. Vsled tega je zadnja leta povzročil tudi politični razkol med slovenskimi katoličani v tej deželi, oziroma preprečil ljudem okrog Ameriške Domovine, da med katoličani niso mogli povsem v kalnem ribariti in so lahko slišali vsaj Trunkov zvon glede Rusije in Jugoslavije. Z likvidacijo Ameriškega Slovenca sfr bodo najbolj zasmejala temna srca ljudi okrog Ameriške Domovine, kajti med katoliškimi lajlki bodo zdaj imeli odprto pot pri širjenju svojega političnega strupa v obliki zlobne pa lažnjive propagande. Iz tega razloga je prenehanje Ameriškega Slovenca velika škoda za vso ameriško Slovenijo, kajti A. D. ima zdaj odprto pot med katoličani. • Ta perspektiva je gotovo igrala glavno vlogo pri likvldiranju Amerikanslfega Slovenca—kako se Izneblti med katoličani naj važnejšega lista, ki zadnja leta ni hotel korakati po totalitarskih smernicah vrhovne komande političnega klerlkallzma, katera je zbrana okrog Ameriške Domovine, svojega glavnega političnega glasila. Ta naloga je bila odkazana KSKJ, ki je v tem primeru postala le golo orodje te zlonamerne klike, kateri je pošten katoliški list postal velik trn v peti. Zato je Jerich imel zadnjih paf let tudi velike težave pri izdajanju svojega lista, kajti razen rev Trunka so mu vsi metali polena pod noge. In raje kot bi se skoraj osamljen boril proti močni, brezvestni klerikalni kliki, zbrani okrog A. D., je sprejel ponudbo za "lep" pokop Ameriškega Slovenca z mislijo, da se umakne v pokoj. . Tako je zatonil najstarejši slovenski list v Ameriki kot žrtev notranjih intrig, ker ni hotel služiti onim klerikalnim silam, ki dan za dnem bruhajo ogenj in žveplo na novo Jugoslavijo Rusijo. Mačkova "misija" v Ameriki Zadnjo nedeljo In pondeljek so se v Shermanovem hotelu v Chicagu zbrali na "saboru" isti hrvataki elementi, ki so vsa medvojna leta "reševali" svojo staro domovino na svoj karakterističen način in se po nem&kem in italijanskem vdoru v Jugoslavijo več ali manj oddahnili, ko je kriminalec vseh kriminalcev Ante Pavelič proglasil "nezavisno Hrvatsko" In se okliral za'Hltlerjevega in Mussoll nijevega glavnega "vodjo" na Balkanu. Zbrali so se, da v svoji sredi pozdravijo prihod dr. Vladimlrja Mačka v Ameriko, si vsaj v duhu podajo roke s fotičevci in pričnejo z organizirano kampanjo proti novi Jugoslaviji. Ta "sabor" je sklicala "Hrvatska seljačka stranka u Amerld 1 Kanadi." Mi smo upali, da je zadnja vojna med ameriškimi in kanadskimi Hrvati pokopala to seljačko" stranko, kajti velika večl-ns izmed njih si ne služI kruha na hrvatskih kmetijah, marveč v ameriških jeklarnah in rudnikih in tovarnah. Mialill smo tudi, da je radnja vojna tudi med ameriškimi in kanadskimi Hrvati pokopala blazni šovinizem, ki je gorel za "nezaviano Hrvatsko" in jih tiral, da so se blazno kosali, kdo bo večji naclonallat. Ampak smo m- motil h Ha/voj zadnjih meeecrv je |>okasal, da ae Je hrvataki šovinizem med vojno v Ameriki Nt Kanadi le potuhnil. Potuhnili so se rad|-čevcl in paveličevei, med katerimi po razglasitvi "nezavisne Hr vauke" spomladi leta 1941 sicer ni bilo razlike Prisiljeni so bili postati—"dobri patrioti," seveda ameriški In kanadski Potem ao se par let navduševali za Tita In partizane, po pobegu dr. Vladi mirja Mačka v Pariz pa ao se nekateri sopet sprevrgli v svoj atari element In zopet privlekli na dan—"seljačko stranko" . . . Pod to firmo se J« zadnje čaat začela zbirati hrvataka reakcija, ki Je zadnja dni zborovala v Chicagu. V Ameriko Je zdaj dobila VTISI IN SPOMINI NA 13. REDNO KONVENCIJO • Cleveland. O. — V naslednjih izčrpkih želim podati moje spomine in vtise s 13. redne konvencije SNPJ. Clevelandska delegacija se je odpeljala s postaje Union z enoumo zamudo. Odpeljali smo se namreč ob 12.20 popoldne mesto ob 11.25 dopoldne. Vozili smo »e z železnico New York Central, s katero smo naredili pogodbo za vožnjo od Clevelanda do Eve-letha, Minn., ter nazaj. Vse Je šlo prav po sreči, razen enour-ne zamude. Naša družba je bi la povsem veselo razpoložena Smeha in šal ni manjkalo. V Chicago smo se pripeljali uro pozneje, ob 5.45, zato je moral na nas čakati poseben vlak ki je bil najet za delegacijo SNPJ. Lahko si mislite kako je bilo treba hiteti s postaje La Salle rta postajo North Western Rečem vam, kakor sem napisa v Enakopravnosti, tisti prevoz s postaje na postajo je bil od muh in vraga. Treba je bilo stopiti Da prste v pol temi. po raznih stopnicah, a v obeh ro kah pa težko prtljago. Poleg tega pa je bila še velika gnje ča, ljudje drveč in se mešajoč vse križem kražem. To je bilo za ženske še bolj mučno. Tud takozvani posebni izvoščki so od muh. Ko te po velikem cin canju pripeljajo na mesto, ti povedo, da je tvoj vlak že skora' napolnjen in pripravljen za oh hod. V našem slučaju je bilo malo drugače, ker smo imeli poseben vlak. Končno smo se vseeno srečno ukrcali v tisti cintarski vlak, ka teri nas je res zelo cincarsko pe ljal, da bi bilo lahko sram železniško družbo North Western O tem sem že pisal v Enakopravnosti, v Prosveti bom pa pozneje. Plačaš pošteno in še vnaprej, obljubijo, da ti bodo dali vsaj prilično postrežbo, pa 4obiš za pošteno plačilo vsake vrste smolo. Na vlaku smo se nato posedli, pozdravljali z brati delegati in delegatinjami in predstavljali. V Eveleth se je peljalo tudi mnogo gostov. Družba v splošnem je bila vesela in zabavna, zato se nismo preveč brigali za razne neugodnosti in slabo postrežbo. Za te stvari sem se bolj zanimal, ko sem se vozil domov brez domače družbe. V Eveleth smo dospeli po zelo cincarskl vožnji v nedeljo okrog poldne alt malo pozneje. Dospeč tja smo zagledali veliko množico naših in drugih ljudi, ki so čakali na nas. Med njimi so bili tudi glavni odborniki SNPJ ter posebni odbori, ki so prišli v Eveleth nekaj dni prej. Med njimi sem zagledal In se j>ozdra-vil tudi z gl. predsednikom ABZ Rog 1 jem, gl. tajnikom Zbašni-kom In urednikom Nove dobe Terbovcem. Oni so namreč l meli tedaj v Elyju polletno zborovanje. Potem smo oddali našo prtlja go v Mestni avditorij, kjer sm? se registrirali za stanovanje. Do tega poslopja nas je vse skupa spremila mestna godba. Naj o-menim, da so bile vse glavne ulice in poslopja lepo okrašena delegaciji v počaat. Mesto Eve leth menda še nI bilo Uko lepo okrašeno kot to pot, vsaj tako sem slišal. Kje sem stanoval začaaa kon| vencije? Z drugim dvema delegatoma so me odpeljali na na, slov družine John Agnich. 716 Park ave. Imel sem zelo lepo stanovanje poleg parka, kjer je bil lep razgled. Družina Je bila zelo prijazna In gostoljubna. MoJa sostanovalca sta bila delegat Frank Erzar Iz Elvja. Mlnn., In John Valetlch, delegat dru štva 271 iz Garyja, Ind. Slednji rje imel avto in Je naju vozil na jborovanje vsako jutro. Naše stanovanje je bilo namreč oddaljeno kakih 20 minut hoda. Delegatu Valetichu najlepša bivala. On je izvrsten dečko v vsem, posebno v pogovoru. Z družino John Agnich smo se prav imenitno razumeli, radi tega jo želim malo opisati. John Agnich se je rodil blizu Črnomlja v Beli krajini. V Ameriko je odšel 1. 1897 in se naselil Calutnetu, Mich. Tedaj mu je bilo 17 let. Tam se je oženil i 16-letno tu rojeno Angelo Jer se in manovo. Leta 1910 pa sta preselila v Eveleth, kjer sta vodila mnogo let gostilno, pozneje pa je služil mr. Agnieh okrog 18 let kot mestni policist. V za konu sta vzgojila štiri otroke dva sinova in dye hčeri. Naj starejši sin je učitelj na srednj mestni šoli v Evelethu. On je član SNPJ. Tudi drugi sin ima dobro službo. Starejša hči je poročena, mlajša, stara 21 let, je pa še svobodna in začasno po maga svoji mami. Mrs. Agnich ima že živečo ma ter, katera še vedno stanuje Calumetu. Stara je 87 let. Ko je prišla v Ameriko, ji je bilo 27 let. Oče pa je ujnrl še pred leti. Imela sta več otrok in če se ne motim, je mrs. Agnich naj starejša. V Calumetu se je na selilo največ rojakov iz okolice Črnomlja, Semiča in Metlike Tudi v Evelethu jih je še prece; John Agnich mi je pripovedova o sosedih Šokcih, o katerih sem slišal že prej. Njegovo pripovedovanje me je zelo zanimalo Najlepše se zahvaljujem družini Agnich za postrežbo in vljuc nost, kakor tudi otrokoip, ki so bili tako preprosti in dostojn ves čas mojega bivanja pri njih! Ako je kakšna majhna pomota v tem spisu, naj mi družina Agnich oprosti, če pa nas bo pot Še kdaj skupaj, pripeljala, se bomo pa i^et lepo in prijateljsko pogovorili. Na tem mestu se lepo zahva-jujem in prijateljsko pozdrav-jam tudi moja sostanovalca de-egata Franka Erzarja in Johna Valeticha. Vsi skupaj ostanite zdravi in žitajte moje konvenč-ne spomine in drug? dopise, tako da ne,.boste pozabili "večnega popotnika" Antona Janko-vicha, delegata društva 147 iz Clevelanda. Tisto nedeljo popoldne, ko smo prišli v Eveleth, smo se odpeljali na zelo prijazen pikniški prostor, kjer se je zbrala velika množica ljudi iz vseh krajev Amerike in Kanade. Dan je bil lep, kakor nalašč za piknik. V tej množici sem spoznal mnogo mojih starih prijateljev in znancev, s katerimi sem se pozdravil po mlnogih letih. Z nekaterimi se nisem videl že 26 let, od časa, ko sem še potoval po zapa-du. Pozdravljanja in rokovanja ni bilo ne konca ne kraja. Gotovi ljudje, ki so to videli, so me vprašali, če vse poznam. Vsi smo bili najbolje razpoloženi, škod« le, da ni bilo skoraj nič piva na pikniku. Sicer pa "železne" ni manjkalo in tudi sladke pijače ne. Dovolj za danes, prihodnjič bom pa nadaljeval. Anton Jankovich. HRABRI VOJAK ODLIKOVAN North Chicago, 111.—Robert E. Zakovsek, sin družine John Za-kovsek, se je junaško izkazal, ko bil v službi Strica Sama na otoku Borneu. Ko so eksplodirali gasolinski sodčki na ujeti ;aponski ladji v pristanišču Ba ikpapan, Borneo, ter je ogenj ogražal ladjo Liberty, je R. Za-kovšek šel na japonsko ladjo in dobil ogenj pod kontrolo, da ni ogražal drugih ladij v bližini. Robert je bil v službi Strica Sama nad štiri leta, sedaj pa je v službi v mestu Providence, R. 1. Pred opisanim junaškim činom je bil odlikovan z medaljo škrla-stega srca. Njegova mati je tajnica društva št. 14 SNPJ. Poročevalec. Sovjetska Rusija v povojni dol -Spisat Victor Manuel Villasenor- Z avtorjevim dovoljenjem prestavil V. žebre iz Meh I (Nadaljevanje) Idoč po ulicah Moskve in dobro vedoč, da v Rusiji ni bilo mogoče nagromaditi milijone vojnih prof i tov, kot so si jih "domoljubi" v demokratičnih za-padnih deželah, sem vprašal mlado dekle pred univerzo Moskvo, če so med vojno gotovi ljudje obogateli s prekupčevanjem, kot je to poštena navada v Ameriki. "Ne!" je bil odgovor. "Nikdo ni mogel tega niti poskusiti, če pa bi kdo hotel tako kupčijo podpreti, bi ga na mestu ustrelili!" Rusija je bila edina dežela, v kateri niso Iz; človeške krvi in POPRAVEK Chicago.—V seznamu prispevkov za politično akcijo SANSa, ki je bil objavljen v Prosveti 30, avgusta, je bilo označeno, da je John M. Wirant, delegat druš-. M k tva štev. 6 SNPJ, prispeval mi\)™\?V\'r Pravilno bi se moralo glasiti, da Jte P**letnlU in politikaši. V sta omenjeno vsoto darovala oba ** m pnvstnh tovarn in do- bički se merju delegata omenjenega društva skupno, brat Wirant in Julius I s premo cicr Lesjak, zakar se obema tajništvo ITam ni bogaboječih SANSa iskreno zahvaljuje. Mirko G. Kuhal, tajnik SANSa. NAD SVETOM SE ZOPET ZBIRAJO ČRNI OBLAKI Port Arthur, Texas.—Leto dni je že minilo, odkar so bombe dokončale svoje razdiralno delo. Mesta, v katerih je nekdaj vladalo veselje, so danes v razvalinah. Veselje naroda se je spremenilo v tugo in žalost. Tisti, ki so preživeli to strahotno vojno, le vedno slišijo in vidijo pred Seboj svoje drage, ki so v trpljenju in mukah sklenili svoja živ- ljenja. Danes, po enoletnem premir-1 hišice za delavce, ki imajo še no- ne grmadijo v soraz prelito človeško krvjo! in patriotič-nih monopolistov, ki bi trgovali in Bogateli na račun suhih delavcev in lačnih otrok. Ruski narod se je kot celota boril, stradal in krvavel! Epopeja Leningrada Ne morem vam v kratkem času opisati vseh junaških činov kateri so se dogodili v Stalin-gradu in Leningradu, vendar hočem podati vsaj glavne moje vtise o teh dveh slavnih mestih Leningrad me spominja na široke, veličastne ulice, krasne mostove, ki vežejo oba bregova Neve, dalje me spominja na starinske gradove in na prijazne jii, Če sploh moremo pisati o miru, še tu in tam zapoje smrtno pesem strojnica ter upihne luč vo lice. Najbolj pa se mi je vtis nil v spomin moj prvi obisk v palači Petra Velikega. V ogrom nem vrtu, ki obdaja to palačo trpin, pa" tavaš s po- sem se neke nedelje prvič se bešeno glavo, ti, kj si bil nekdaj znanil z ruskim ljudstvom v ve- cvet slovenskega Aartida. Tvoja hiša je porušena in požgana in tam, kjer so rgstle nekdaj cvetlice, je danes pepel In grob tvojih dragih. Strašna slika te spremlja in he moreš verjeti resnici. Sam sebe hočeš prepričati, da so to le strašne sanje—zravnaš se in hočeš proč od pogorišča, a ne moreš! Truden si, želiš si počitka, omagaš in se nasloniš na jabljan, nato se zgrudiš in za-spiš In glej te strašne sanje! Ne želim, da bi se še kdaj povrnile! Veselje me je prevzelo, ko je ta prikazen Izginila iz mojih mož-gan. Veter je pihal na levo in desno in nosil pepel njegovih dragih po njegovem smehljajočem se obrazu! To nI povest o zakleti kraljič-nl, to je trpka resnica. Križev pot Kristusa je malenkost v pri meri s trpljenjem naših bratov in sester v stari domovini! Pisma, ki jih Čitamo v Prosveti, jasno pričajo kaj vse je prestal tvoj in moj brat, tvoja in moja sestra v tej strašni vojni. Vse kaže, da trpljenja in pre livanja krvi še ne bo konec. Pravijo, da v Parižu na mirov ni konferenci delajo za mir, to-1 vereno državo tele po mnogih da to je samo lepa fraza, kajti letih, toda ne iz ljubezni do nje, iftČE ROJAKA Johnstown, Pa,—Rad bi izvedel za naslov rojaka Janeza Ovs- ca, ki je bil rojen v Zalogu pri Ljubljani. Po poročilu moje sestre je Av-sec živel pred vojno v Clevelandu. O. Star je okoli 63 let. Če kdo ve, kje se nahaja, ali če bi sam čital te vrstice, prosim, da bi se glasil na moj naslov, R. D. 2, Box 117. Johnstown. Pa. i Ignats Groenlk. selju. Zbrald se je tisoče mla dih ljudi. Nekateri so peli, dru gi plesali, se šalili med seboj in razgovarjali se v večjih skupi nah .o vsemogočih predmetih Vsi 90 se obnašali kot da bi bili člani ene same velike družine in smeh, petje, veselje je odmevalo povsod. Ob tej priliki sem se spomnil na dolga poročila meščanskih časopisov, ki trdijo, da je ruski narod čemern, žalosten in nezaupljiv. Veselje se je še mene oprijelo in čutil sem kot da bi bil tudi jaz del tega veselja. Mnogo dežel sem že prepotoval, ali takega zadovoljstva in razkošnega pa prešernega hrupa in radosti nisem nikjer drugje, srečal kot v teh košatih vrtovih Petra Velikega. Leningrad se je v predvojnih letih spreminjal v mesto, o katerem je sanjal nesmrtni Lenin. Mesto je posedovalo 60 visokih šol, 120 tehničnih, 500 srednjih in nižjih šol, dalje 22 ogromnih prostorov za mladinske igre, 95 modernih bolnišnic in 340 postojank za prve potrebe Rdečega križa. Leningrad je bil na svojo kulturo in indl V tem mestu so ustvarjal velika dela Musorgski. I ski, Čajkovski in drugi Iz leningradskih tova šli prvi traktorji na rui jane. Meseca novembra e Hitler v svojem govoru nakovem omenil nemškei rodu sledeče: "Leningrad del—se bo predal, drug porušimo do tal! Ni je svetu, da bi ga rešila! lezni obroč, s katerim oklenili, je nepredrljiv! grad pogine od lakote!" Hitler je poginil, ali grad stoji! Sodeč z vo stališča, je imel Hitler česar on ni jemal v poi bila junaška srca mož, otrok in starcev, ki so svoje mesto. Ruski nar šil Leningrad, narod, o pišajo reakcionarni listi, bežal pred Nemci do ro Obleganje Leningrada pričelo meseca avgusta Obkolilo ga je 52 nemških ri finske divizije z vsem nim orožjem, s tanki, o( mi topovi, letala pa so g bardirala noč in dan. Pi stvo je bilo odločeno na zmago. Proti Nemcem s nili 350 kilometrov bete zidovja, izkopali 450 km in zgradili v mestu 40 ki kad. Prišla je zima, er hujših v zadnjih desetlet sije, ženske so čistile snq in pazile na odvodne kai bi se ne vgnezdile kužne ni. Te ženske niso pozru da, stale so ob strojnic pravljale vse, kar so r« nemške granate, in prod ter debel led na Nevi, da šle do vode. Moški so delali dan in 200 gramih črnega kruhl no—to je bilo vse, kar so Sole so bile odprte in ol pisali s svinčniki, kajti 6 zamrznilo. Za božič ni o ti en pes ali maček živ mestu. Otroci so vozili kah telesa svojih mrtvih in mater na pokopališča, secu februarju 1. 1942 naredili pot, izhod iz m zamrznjenem jezeru la po tej poti je pričela prva pomoč. Od 3,500,000 valcev jih je 1,000.000 življenje, toda dne 9. m so nemški in finski topo hali ogenj na mesto, so telji Leningrada prisoitv veliki filharmonični dvori ran ju Šostakovičeve sedfl fonije, katero je sloviti nik in skladatelj uglasil hrabrim braniteljem W da! Obleganje je trajalo nuarja 1. 1944, potem pričela velika ofenziva rd made. Hitler je Igro iz* (Dalje prihodnjič. svoj prihod v Ameriko kot jugoslovanski veleposlanik Sava Ko-sanovtč ...) Ta "kmetaki sabor" si je zopet zapissl na svoj prapor zahtevo za—"nezavisno Hrvatsko" . . , R,izume se. da je bilo tudi veliko udrihanja po Titu in novi Jugoslaviji. Kar ameriškim in kanadskim Hrvatom manjka, je še—zloglasni PaveliČ. Toda ker živimo v dobi velikih kontradikcij, ko Je belo črno in črno belo, ae lahko zgodi, da se bo dr Mačku pridružil na naši svobodni zemlji tudi velekvizling Ante Pavelič in potem bosta ----.------------ --------------skupaj "reševala** Hrvatako in Hrvate, kakor sta jih več ali manj tudi svojega voditelja Marka. Irl bo "reševal" HVvatako in Hrvate tudi pod MuSaolinljem in Hitlerjem Tragično je, da vsi Hrvatje na svoj tradicionalni neČm (On menda nI imel toliko sitnosti za | tega ne vidijo, v resnici kujejo tretjo svetovno vojno, če pride do nje, potem bo zopet zavladala smrtna pesem in pokončala vse, ki so še ostali pri življenju. Poglejmo nazaj v prvo svetovno vojno. Tudi tedaj Je bila Nemčija sovražnica Amerike, toda . kmalu po porazu jo je Atnerika priznala, nemški denar pa je dobil vrednost v zlati valuti, katero so podprli ameriški kapitalisti, da so lahko uvažali vojni material in priprsve za drugo svetovno vojno. S sigurnostjo lahko zapišem, ako bi Hitler najprvo napadel Rusijo in ne Francije, bi bil danes okrašen z vsemi ameriškimi odlikovanji. Tudi papež mu bi podelil križec. Če pomislimo, da je bila Rusija v prvi in drugi - svetovni vojni zaveznica Amerike in ae z njo skupno bojevala rama ob rami, ae ne moremo nafuditi. da jo Je Amerika priznaja kot su- temveč ker jo je v to prisilila Hitlerjeva vojna mašina, zavedajoč se, da brez aovjetske pomoči ni mogoče poraziti Hitlerja. Danes, po enoletnem premirju, sklicavamo mirovne konference in aklepamo mirovne pogodbe. V kapitalističnih listih in po rad u dnevno naznanjajo, da so za mir, za pravičen mir in demokracijo, zaeno pa podpirajo reakcionarne vlade, katere s pomočjo angleških, bajonetov vsiljujejo narodom. Ali je to tista opevana ameriška demokracija? Dragi ameriški Slovenci! Zopet se zbirajo oblaki nadMugo-slavijo. Zadnji čas je, da spregovorimo tudi ml In zahtevamo pojasnitev o celi aferi, ki se je zgodila v Jugoslaviji. Kdo je zakrivil tista nesrečo? Ako je Amerika imela dovoljenje od jugoslovanske vlade, da so njem aeroplani pluli nad Jugoslovan skim ozemljem, potem je tisti i nesrečen incident zakr* goslavija, če pa ni imjj« Ijenjs, potem p. J« va. Samo v Cleveland" 40,000 Slovencev mi da stopijo v vrsto. d.J* Ne smemo i več moramo vpiti na fllajj 'bodo slišal' v WS*** Nekateri na* roja^ «oke službe, na primer] . I h,vil župan rmH ga mesta ^ governer držat* čan sem. J* bo stoni ivojo ~Ja ,z katerega ** Datum * (Sept. 30. Naročnina sa Zdrušene drftave (laven Chicaga) in.Kanado M-06 na leto. $9.00 sa pol leta, $1.$0 sa četrt leta; sa CMcego In okolico Cook Co., $7.60 sa ealo leto, $3.7$ sa pol lata; sa iaosemslvo $9.00. Subscription rates: for the United Stales (except Chicago) and Canada St40 per rear. Chicago aad Cook County S7J$ per rear, foreign countries S9.00 per reer. Cene oglasov po dogovoru^-Rokopisl dopisov la aenaroteaih člankov sa ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtice, poveeti, drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju to v slučaju, še Je pHtošU Advertising rates on agreement,—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other maauseripis, such as stories, plays, poems, etc« will be returned to sender oaly when accompanied by self- addressed and stamped envelope. Naslov na vse, kar lata stik s listom; PROSVETA 2657-59 So, Lawndale A ve., Chicago 23, Illinois IZ UBADA Slovenskega ameriškega narodnega svita ,935 W. »tk Strait m. prispevki v sklad otroške i bolnice SEZNAM ŠTEVILKA 9 V skladu dne 31. julija 194«..........................................92,678.76 «"> in 1946: lORADO Zapadna »lovaaska ivtu, Denver, 8100.00. - j Nowowiejiki, Denver, $10.00, skupaj..............._...................... 110.00 ■USOIS: Moški ptnki sbor 'Trance Prešeren." Chicago. ST piknika z dne 28. julija........................................................ štev 115 SNPJ, Joliet, $25; društvo Planinsfcuraj $17. 117.80 ^ J. družina Jacob More, Jacoh Skala in žena, ter Anton Irk Po $5: John Gerl in žena, Frank Sterniša in žena, Mike Hik Frank Crotty in žena, Joe Malnar, Mike Dernulovetz y»n Adsnnch Martin Planinšek, John Skrabec, Anna Glavan, Jr G|lha i„ žena, Leo Adamich, Jean Težak, Louis Urbančič, Uiina Frances Malnar, neimenovana, Rose Kodrič, Rudy Sile tna Peter Mandel, Fred Ferliruin Joe Jagodnik; dve osebi 1 j, Enajst po $2, enainsedemdeset po $1, sedem po 50c in tapo 25c Nabiralci so bili: Frank Sterniša, John Russ, John url Rudy Sile in Anton Žetko. Poslala Helen Sterniša, tajni-društva št. 115 SNPJ, skupaj......................................................... 290.00 PODRUŽNICA ŠTEV. 49 SANS, La Salle: Po $100: Frank, ajde io sens. Slovenski narodni demr društvo štev. 98 SNPJ 25 Po $20: George Verderbar in Katarina Verderbar, za žrtve «e sestre. Po $15: Henry Bruder in John Novak ml. Po 410 Louis Kosem in žena, Anton Piletic st., Costello Bros., Frank jjkovič in žen«, Mike Zokal in žena, Frances in Anton Soto-*k Jennie Bruder, Frank Bratkovich in žena, Frank J. Bru-Znn žena, društvo št. 124 ABZ, društvo št. 387 SNPJ, La Salle btional Bank, moški klub, odsek Slov. nar. doma, gospodinjski lub. odsek Slov. nar, doma. Po, $8: Math Vogrich in Mary ZaT Cvec; George Bizjak $7. Po $5: Charles Shimkus in žena, fonk Ravnikar in žena, Stanley Kofkosky in žena, John Hri-mik. družina Kobal, Joe Mauser, Mary Livek, Frank Udvanc liena, Louis Gnidovec in žena, Frank Setinc in žena, John Ura-skh in žena, Frank Spitzmiller ml. in Žena, Joe Jakše, Caroline Irovat, Joe Majcen in žena, Joe Bregapt in žena, Louis Speliclj I it na, Martin Novlan in Žena, John Pohar in žena, Paul Fe-ntchak in žena, Henry Lushina in žena, Joe Miklavčič in žena, «dvig Lushina in žena, Antonia Rccel, Rudolph Lushina in Theresa Streli, Anton Knafelc in žena, Darwin Zevnik, joe Ojsteršel, Mary Dolanc, mrs. Frank Gregorlč, August Brate tfna, Anton Predanich in žena, Frank Martinjak in žena, ire Obid'in žena, Frances Gende, Frank Gregorich in žena, k Ajster in žena, Lawrence Pirc in žena, Anton Kopač in žena, Novak in žena, Fred Malgai in žena, Anton Remenih in Ihu. Tom Kralj in Joe Vogrinc, dve osebi po $3, 31 oseb po $2, ii $1.50, 58 po $1, 7 po 50 centov in 3 po 25 centov, skupaj 75: iz blagajne dodano $194.90. Darovalci iz Oglesby: Po društvo štev. 95 SNPJ, Louis Gregorich in žena, Anton ivich in žena, mrs. Slogar in družina. Po $10: Joh. in Mary groc, John in Milka Hotko ter Louis ViŠnikar st. Po $5: An- 1 Grdin in žena, Frank Nadvesnik in žena, Frank Luskovich lena, Anton Jereb in žena, Mary Esca, John Dušak in žena, fichad Šimenc in žena, Mary Meglich, Frank Yerle in žena, mk Tominšek in žena, mrs. M. Kožel, društvo štev. 155 NPJ, Joe Senica in žena, John Rančigaj in žena, Joe Koiel in i, Frank Senica in žena, George Mišjak in žena, Frank Hajk in žena, Louis Skoporc in žena, Martin Kotar in žena, pdy Hauptman in žena, Frank Grubar in žena, ter podružnica v. 89 SŽZ, tri osebe po $3, 13 po $2, 28 po $1, 4 po 50 centov 2 majhna otroka 35c, skupaj $310.35. Nabiralka Christina dvesnik, tajnica podružnice štev. 49 SANSa. Darovalci 1« kpue: Podružnica št. 85 SŽZ $16. Po $10: društvo Št. 59 PJ, Louis Žiokar, Peter Banich, Jack Vozel in Ilaj ZlOkas. btt: Vincent Omahen in John Slatner st. Po $7: Anton Retel Frank Kovacevich; John Zugich $6.50. Po $6: John Resetich rMary Kuhar in hčere. Po $5: društvo št. 130 ABZ, Ignac «k.še, John Spolar st., Martin Novak, Martin Perhne, Bias 'ilemk, Anna Zoran in Anton Horzen; eden $4, trije po $3, »et po $2. eden $1.50, dvanajst po $1 in dva po 50c. Nabiral-Itfac Brnkše in John Zugich. Skupno nabrana in odposlana u Depue $200. Iz vseh treh naselbin skupaj....................... 1,540.00 OroiANA: Podružnica štev. 61 SANS, Indianapolis: Slovenki narodni dom $60, ostali prispevki $110, skupaj........................ 170.00 MICHIGAN: Podružnica štev. 108 SANS, Detroit: Prebitek trnka $418.35; darovali na zabavi: Peter Benedik in žena $10; Platt m žena, Bostanic in 'žena, J. Cveroff in žena, Fred Person. A Anžiček in žena, Espia in žena (Toledo, O.) ter iwa m žena (Toledo, O.); darovi v manjših zneskih $23.80. JPJj $68 50. Nabralti Dorothy Kapel. Na seji podr. št. 108 Uito darovali: Joe Kotar in žena $10; po $5: Peter Puhek ■m. John Lamut in žena in Mary Rant; en dar $2, en pa - »kupaj nabrano na seji $28. Skupni .prispevki znašajo "H. manj stroški 15c, poslano po John Kraly............................ 514.70 MINNESOTA: Društvo štev. 338 SNPJ, Virginia, $10; po Jotin Matko in žena, Mirko Rudman in žena. John Schnel-» tens te, Matt Tavchar in žena; štirje darovi pa $1. Sku- u : 337.00 L.""} ,,J Luzerne................................... ANS' Pittsburgh. Rev Math F Kebe * W Ahqu,pp* George Smrekar ■e .. >>ruštvo m« BNDi a "štvo štev. 302 SNPJ. Issaquah, $5 Prank AutxM, John Kramer «4. Na- Vin- t , '••>,,m nuwi, jonn ivramer vm- Che:ne. John Burkelca, Pavel Blaaich, •,n" V.I Itn Frank k« flia. A«nir-h m m, I Ert*1' Prank Taucher in Julia Agnich; K vinotHu 1 Skup*j L tl7 A:/)ru*i1stalo nikoli na to, da bi nam naši za vezniki kratili pravico, za kutero je padlo toliko Žrtev. Iz Med vod proti Skofji Loki >o stali po polju kmetje, ki go za trenutek pustili delo na polju In pomahali z roko v pozdrav delegaciji, ki se bo borila v Parizu za pra vice avojega ljudstva. V ftkofJi Loki so prihiteli na kolodvor kmetje v delovnih o blekah s šopki cvetlic,' mladini* In pionirji. Želje ftkofjeločanov je povedal pionir, ki so ga rno rali vzdigniti k oknu, da je lahko Izročil šopek podpredsedniku vlade tov. Kardelju. Med igra nJem godbe In vgklikanjem množice je vlak odpeljal proti Kranju. Vsaka Še tako majhna vasica ae je poslavljala od svojih predstavnikov. V Kranju aa je zbrala na ko lodvoru večtisočglava množica, ki Ja prihitela lam z zastavami, napisi in cvetjem Iz Tržiča in vgeh vasi okoli Kranja. Ko ji-prispel vlak na postajo, se je v»a množica zlila v en aam klic: "ilvljenia dama—Trata na da-mol" Vzklika nje vodji delegacije tov, Kdvardu Kardelju in članom nI in nI hotglu preneha ti. Delegacijo je posdravll predsednik okrajnega Ljudskega od bora tov. Fran Ho/man z bese dami; "Pozdravljam vaa v imenu go-renjikega ljudstva In va« pro aim, vztrajajte na stališču, mu zaupuli, Nobenegu dvoma ni o tem, du je užival /.aupatije tudi domu med svojimi tuvurišl boljševiki, Posvetil se je murk*i/mu že v starosti 17 let in je moral že v rani mladosti bežati v zahod no Evropo, kjer se Je pridruži) Leninu. Pozneje se Je vrnil v Husljo, u je morul zopet bežati. iJS. Tako js v Moskvi nastslo pirpričunje, (Ja gre za mednarodno zaroto proti Sovjetski u-nljl in Litvlnov je bil odpuščen. Ko so nacisti Adurili na Bu-»lio, Je bil poslan Litvlnov v Vvushington, Uu prosi pomoči od /uhodnegu sveKa.'" "Toda njegova mlslju, ki naj bi omogočila "drugo fronto" žf letu I »42 ali pa nujpo/ndje 11*43, ko je bila Ru-•iju v resnični nevsrnostirse je irjslovils, tako da Je bil avgu-ts 104.1 po/v nt) nazaj v Moskvo. Poznejši dogodki so pokazali, da Je bil v pravem. Toda v politiki je uspeh edino merilo nezmotljivosti. Ko je nastala politiku "trdega nastops proti Rusiji/' z namenom, da se prisili pivske iz Kremi)! na kolena, |e vpliv Litvinova popolnemu izginil. Sovjetski odgovor je bil neupogljivost— Byrnes in Bavin stu se srečala z Moiotovom in Višinskim. Tu ni bilo nabane-ga prostora več za Litvinova, Kadar je v preteklosti Litvlnov izginil, Je bil to vedno znak, du je položa) nevaren. Danes še rte vemo, ksj bo ruskmdgo-vor nu trdo politiko zahodnih lil v tem letu HMA, tods nad vse verjetno Je, ds se ne bodo upog> niiJ, —OKA. Listnica uredništva Ker poštni sekan prepovedale vsako oglašanje kakršnega bali srečkanla v llaiik, prosimo asa dopisnike, ki oglaAajo priredb« •volih društev alt drugih orga nlaacil. ali pa kaka druga skeiJo •a sbiraaje denarja, naj a svojih poročilih na omenja Je »račk ali arečksnjs, kabar tudi ne bartalb all tombulaklh sabav. a ko )a Sanja določena vstopnina, uprav« sahteva od na*, da vaa tabo oglašanje t« tlela, aimo dr šile sa t PROSVETA EPTEMBRA KUPITI ŽELIM 3 ali 4 vratne, novejšega Mervarje-vega izdelka harmonike. JOHN PILNY 2018 So. Lawndale Ave., Chicago 23, III SLUŽKINJA 4:30 PM do 8:30 PM—d dni, ponde-ljek, sredo, četrtek, petek in v soboto. Kuhati obede, streli, umiti posodo, umiti kopalnico ter kuhinjo; 7 v družini, Plača 815.00. Kličite REGENT 4848. for older woman! or laundry stay n^'J "maid 18 to 25 I Go or Stay . Resp r J General Housework! Phone: I regent 3736 finishers, opeiutorsI hand sewers STEADY WORK . gooD | Excellent working conditio] john HARPER and cd 222 W._Monrn» street 1 assem BLERS^BATTEm Light work; no experience j sary; 50 hour week; time J for over 40 hours. MR. OLlJ Commander Battery Mfg. Co., W. Kin/.i>- chef—woman ortm3 for Home Cooking. Good Pay 5 Days Week - 40 Hours helen's cafeteria 2620 W. Washington Blvd. will pay HIGHCASH pi for a dependable car, capabl pulling trailer on long trip. 1 CaI1 DORCHESTER 5853 r(^)t. 1. Ask for Tom. GRAJSKI PISAR Ta slika Flotefta LaGuardla. glavnega ravnatelja UNRRA. Ja bila anata v Berlinu, kjer |a kriiiairal politiko ameriških okupa iorsldk sil v svati a vprašanjem "brasdomcev" ia odstavil angleškega generala Morgana, ki Je Ml glavni šel UNRRA v Nemčiji. 4 »K If WANTED . . FOR GENERAL FACTORY N GOOD SALARY STEADY POSITION Food Processing Plant 44 hour week , Time and one half over 40 i Southland Products 2129 W. Pershing Row VIRGINIA S006 ALI GLEDATE ZA DOB PLAČO IN STABILNOST Telefon kompanlja ima a takih prilik 1117 N. FRANKLIN I Block South of Division Bt. ASSEMBLING SOLDERING SMALL ELECTRONIC DEVICES r' Experience unnecessary ■ Steady Work Tf (JANITRESSES) Takoj od sačetka plača uro. po treh mesecih 77 ^c ns ln po testih mesecih"po Mtt Razni maHoflasi MEN and GIRLS VARIOUS JOBS LIGHT WOWC rf , PLENTY OF OVERTIME 4638 W. Huron 8t?.,)r NIGHT JANITOR GOOD WAGES See « SUPERINTENDENT 537 S. Dearborn ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VI DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. postal profesor filozofije v vldemskem bogoslovju. Zaradi delavnoeti ln priljubljenosti ao ga izvolili v pokrajinski zbor v Vidmu in tu je zastopal koristi svojega ljudstva. Zdaj šivi upokojen v Trč-munu. V svojem dvajsetem letu je začel pisati v naše revije, kjer je priobčil nekaj lepih člankov o beneških Slovencih Pokazal je ostalim Slovencem svojo ošjo domovino, njene lepote in posebnosti, njeno narodno blago. O beneški Sloveniji je tudi pozneje večkrat pisal za naša glasila. Piaal je tudi lirične peami, ki se Je pod njimi včasih podpisoval a psevdonimom Zamejski. Po Gregorčičevem nasvetu je te peami izdal 1807 v Gorici Uspeha ni doeegel, vendar je cbtrka zanimiva, ker je iiva priča, kako ae Je Um aa mejo kljub po-italijančevanju vzdigoval slovenski človek in gledal na vzhod proti svojim bratom ter od alo- BeneŠki Slovenci ap po glasovanju leta 1866 pripadli Italiji. Da je prišlo do te odcepitve, je vzrok v takrat naprednih ln revolucionarnih K< N)ih Italijanskega meščanstva, ki je obetalo be-| neškim Slovencem ohraniti njihove starodavne demokratične svoboščine, medtem ko jim je nazadnjaška in abaolutiatična Avstrija te svoboščine kratila. Izbirajoč med revolucionarno Italijo In polfevdalno Avetrijo ao se beneški Slovenci izjavili za prvo toliko laže, ker Sloven-cl svojega lastnega demokratičnega gibanja Še nismo imeli in narodna zavest tega obrobnega ozemlja še ni bila prebujena. Ko pa si je italijansko meščanstvo ustvartlo svojo drtavo, so ae pri njem začele javljati čedalje bolj ostro šovinistične in imperialistične tendence, ki so stremele po nasilnem poitalijan-čenju beneških Slovencev. Ljudstvo beneške Slovenije Je čedalje močneje čutilo ta pritisk. Vedno bolj pa ao ga čutil! tudi redki tzobraiaaci med beneškimi Slovenci, v glavnem seveda duhovniki, ki ao ae morali s tvojimi akrotnaM močmi postavljati po robu naraščajočemu vpliva itelijenatva. Ivan Trinko aa je rodil trt leta pred plebiacitom in tako prav kmalu okuail sadove italijanske razna rodova I ne politike. Rodil ae Je namreč 2ft. januarja 1863 -torej Je naš najatarstfil fcveči knJMevnik. Iz Trčmuna J« še* Mattress STEADY WORK i>,u PLENTY OF OVERTIME* JF GOOD PAY - PAID VACATION INSURANCE and many other benefits Apply PROSVETA. SNPJ. 2887 So. Lawadale Ave. Chicago 28. DL Prllašsno pošiljam a list Prosvete «fi CL dndtva