štev 253
SLOVANSKI NAR O D- dnc 5. novembra 19^4.
Suan 3
Brezvesfiio postopanje sedanje vlade.
V petek dne 31. oktobra so bili delavci v artiljerijski radionici nenadoma obveščeni, da odslej nimajo več posla, odnosno da ni za njihovo plačo razpoložljivega kredita. Niso bili sicer odpuščeni, brez dela in brez plače naj seveda čakajo, dokler se ne iztakne kje v vojnem ministrstvu kak kredit ali preostanek.
2e maja meseca je bilo v isti delavnici reduciranih nad sto delavcev; z ozirom na oženjene večinoma neporočenih. Ostalemu osobju pa so zagotovili, da so definitrvni.
Udarec tik pred zimo se z redukcijo v maju niti ne da primerjati in odkriva vso gnilobo političnih strank, ki armadi ne dajo niti najnujnejšega. Artilerijska radionica v Ljubljani je po splošnem mnenju strokovnjakov naj-vzornejša in bi po proračunu in po naraščajočih potrebah morala zaposlovati najmanj 300 delavcev. Zadnje število Je bilo minimalno in je z nabavo materi-jala in z zaposlenjem minimalnega števila delavcev stalo državo trimesečno samo 500.000 dinarjev.
Gre torej samo za to malenkostno svoto, da se delo v delavnici nadaljuje m se strokovno delavstvo pridrži in plača za tri mesece. Pripominjamo še, da je dela v delavnici čez glavo; zadnje Število delavcev b! komaj izvršilo že pričeta dela v treh mesecih. Med tem časom bi ne bila vraČunjena nova naročila- Ce so bila v drugih vojaških delavnicah tudi take, je za armado katastrofalnega pomena; kajti po izjavah merodajnih faktorjev Ce sedanji vojaški transportni materijal skoro neuporaben in nujno potreben separator.
V kolikor Je delavstvo dobilo do danes informacij na merodajnem mestu. ki t vso energijo skuša rešiti krizo arzenalskega delavstva, je za nekaj ča-S3 izključeno misliti na plačo ali odpravnino delavcev, še manj pa na kako državno brezposelno podporo. De-
lavstvo samo je deprimirano in hoče dela in za delo plačila. Pač Žalostno, da mora nad 50 družinskih očetov, vsak ima povprečno 5 otrok, stati tik pred zimo na cesti in čakati milosti, obljub in zagotovil.
Včeraj so imeli delavci zaupen sestanek^ Na tem so čisto stvarno proučili položaj. Posebna deputacija se je oglasila pri upravi »Artiljeriske radionice Dravske divizijske oblasti«, kjer se je prepričala, da upravo ne zadene ni-kaka krivda. Za tem se je napotila k »Delavski zbornici za Slovenijo«. Ta bo od svoje strani ukrenila vse potrebno. Deputacija je končno šla še k velikemu županu dr. Špornu. Vodil jo Je predsednik delavske zbornice, bivši soc. poslanec Kopač. Veliki župan je de-putaciio sprejel in položaj po referatih takoj razumel.
Sedaj gre za to-Ie: L. Delo ▼ artilje-rljskl radionici se absolutno ne sme in iz vojaško tehničnih ozirov ne more opustiti. (Podrobnosti ne smemo zapisati, ker bi utegnili škodovati interesu obrambe naše domovine.) II. Delavstvo pa ni odpuščeno, temveč poslano na nekakšen »dopust«, dokler uprava ne dobi potrebnih kreditov. Vsled tega ne more dobiti niti tiste brezposelne podpore, katero bi po zakonu o zaščiti delavcev moralo prejemati od državne borze rada. Zato bodo skušale vse Intervencije doseči svoje: prvič, kar Je glavno, dobiti dovolj visoke kredite, da se zajamči stalno delo v tem vojaškem arzenalu, II. da dobe delavci za časa brezposelnosti vsaj tiste podpore, ki pripadajo pravim brezposelnim.
Tako postopa z delavstvom vlada »dela. zakona In pravice«, v kateri sede kar štirje slovenski klerikalni ministri!
Vkljub temu pa bodo tudi pri prihodnjih volitvah delavci šli zopet v ogenj za klerikalce! Kdaj bodo spregledali?
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani
DRAMA. Začetek ob osmih zvečer. Torek, 4. novembri: Zaprto. 5reda. .5. novemirt: »Zora. d»n. no£*. (Tre-
mijera.) Irren. Četrtek. 6. novembra: Zaprto. Petek, 7. novembra: »Firma P. B.*. Red E. Sobota, 8. novembra: »Šestero oseb išče av« tnr" e« Red AOPERA.
Začetek ob pol osmtfi zvečer. Torek. 4. novembra: »Pikova demte. Gosto«
je tenorist g. Mario Šimenc. Red F. Sreda. 5. novembra: Zaprto. Četrtek. 6. novembra: »Pikova dama«. Go»
stuje tenorist g. Mario Šimenc. Red D. Petek. 7. novembra: »Majska noč«. Red B.
SiHnfa. S. novembra: »Rusalka«. Red G • *
•
— VttskJ Poljaka a Slenklewlczevth
slavnostl. Izvestno bo zanimalo — piše Vladislav Merze] — češkoslova-ško javnost poročilo o vtisklh kakršne so napravili Slen-klewlczeve slavnostl v Cehoslovakih ra Poljaka, pripadnika naroda, iz Interesa je i2.Se! veliki mrtvec. 2e daljšo dobe bivam v Pragi In \To«J sem marsikatero prireditev in ms>nrtstncIJo za sporazum c'ish nar>d:>v. Kakor štrdent sem bil o£ t in aktivei rve-dok velikih majskih slavnostl 1.	Bile
S3 mr»ceCn*. alt nas Poljakov, niso niti c-d-daleka tako genlle kakor Slenklewlczu Izkazana čast. Peljal sem se naproti poljski delegaciji do Slgmundherberga. pet ali Sest postaj od granice. Poldrugo uro je Sel vlak po avstrijskem ozemlju. Nihče nI ničesar opazil. Nobena postaja ni bila okrašena, nihče ni položil šopka cvetlic na pisateljevo rakev. Zadnja avstrijska postaja Crmind, a potem — Češke Velenice. Iz hladnega sveta ie prlplhal vlak v deželo bratskega naroda. Skozi okno vidi poljska delegacija H-
sočglave množice, dekleta v slikovitih nošah, Sokolstvo prapore, delegacije ln mladino. Zlasti mladine je bilo mnogo na vseh postajah. Vsepovsod govori, topli, prisrčni, odkriti po bratovski ljubezni dehteči govori. Qenijtv Je bil govor drobneea deteta, ki Je pošiljalo pozdrav velenišklh otrok poljski deci. katerim je sreča toll mila, da bodo pozdravili v svobodni domovini svojega velikana. topU govor ministrskega svetnika drja Splška, nagovor deklice v narodnem kroja itd- itd. 2e tu na prv! postaji vidi častno poljsko spremstvo vso bratsko odkrito Jjubav. Vse, kar nas Je doslej delilo, je v tem hipu izginilo. Na naizapadnejšem slovanskem otoku, kjer se s treh strani neprestano zaganja razljučeno morje nemštva — kakor je lepo povedal v svojem proslervu poslanec Viktor Dyk — so se poljski delegate srečali s prvimi solzami udeležnikov. Vesten opazovalec ie videl, kako so si tudi oni skrivaj otirail oči- Prvi vtisk je bil pretresljiv. Nadaljnja vožnja ga je Še stopnjevala. Povsod, tudi tam. kjer se vlak ni ustavil, Je bilo zbrano na tisoče občinstva, v dežju, v nočni temi ter ob ranih jutranjih urah. Koliko Jih je prihitelo celo iz daljnih vasi, da so se poklonili zemsktm ostankom pesnikovim. Potem pa vse tiste luči po hišah ob železnici, ki so jih prižgali Čehi pokojniku v Čast! V Istlni, vseskoz sama triumfalna vožnja. A kaj šele Praga. Nepregledna množica češkoslovaškega naroda vseh slojev, od vladnih zastopnikov do zadnjega težaka več ko sto tisoč ljudi je počastilo nmr-leea z morjem cvetja in vencev. Neki član poljske delesraclje je bil do solz jtloboko ginjen. Neprestano si je solze otiral ter dejal v pretrganlh besedah: Mail more Potiska kal več napraviti? Ali more lepše, dostoj-neje. prisrčne je ta odkritosrčne je pozdravi« Slenklewlczeve ostanke kakor je napravil češkoslovaški narod! Pač zanimive besede. Ves vtisk je bil, kakor sem rekel, pretresljiv. Sam nisem v Pragi še nič doživel, kar bi zapustilo tako globoko sled v poljskih srcih. To bodo moji najkrasnejš! spomini Iz
slovanske Prage in vsekakor izmed najlepših v Življenju!
—	Dr. Rudolf AndreIka: Kropa tn Kasna gorica. Krajepisno zgodovinski polskus S šestimi lesorezi Vladislava Benescha; strani 36. Cena Din 15, se prodaja v vseh knjigarnah in pri Tourist offflce, Aleksandrova cesta. Založnik Je pisec »am, tiskala Je lične brošurico Delniška tiskarna v Ljubljani. — Pisec brošurlce hoče vzbuditi s svojim delom zanimanje za naSe lepe ln zanimive kraje. Dočim so bili v 15. stoletju slovenski kmetje odvisni od tujih mogotcev, ao bili Kropa rji in Kamnogoričani svobodni in neodvisni od tuje gospode. Prvi naseljenci, ki so dali inicljativo za železno industrijo v Kropi lo Kamni gorici, so bili skoraj gotovo Italijan!, Id pa so se pomešali s slovenskimi okolinaši in poslovenili. Slovenci so bili delodajalci, kakor tudi vsi delavci. To sklepamo Iz dejstva, da povdarja baron Žiga Zois sam, da ga Je naučila slovenščine mati, ki Je bila hči stare kamno-goriške fužinarske rodbine. Kakor so ostal! delodajalci neodvisni od tuje gospode, tako ni vplival na delavce v okolici naseljen! nemški kmet in rokodelec. Bogati fožlnarjl so pošiljali svoje sinove študirat v Ljubljano in na visoke šole na Dunaj, od koder so se po večini zopet vrnili v domovino in bili ugledni uradniki In dosti pripomogli k gospodarski samostojnosti domačih krajev. Pisec se Je dotaknil tudi kroparskih In kamnoEoriških običajev in pa tudi slovenske umetnosti, ki se Je razvijala v tem delo naše slovenske domovine. Slikar Matevž Langus .dober prijatelj svojega gorenjskega soseda Franceta Prešerna, In pa pesnik Lovro Toman, nama pričata, kake umetniško je bilo čutenje KamnogorlČanov. Razmeroma malo razpravlja pisee o zanimivih narodnih pesmih, po katerih se zlasti odlikujeta Kropa In Kamno gorica, kakor tudi o narodni oblikujoči umetnostL V to mu je bH obseg brošurice pač premajhen, ker bi razprava o tem lahko sama napolnila knjigo. Spretno se je dotakni! pravljic, na katerih sta Kropa In Kamna gorica Izredno bogati. Le žal, obžalovati je le, da se je mnogo teh pripovedk fe izgubila Blagostanje Kropariev In Kamnogorlčanov je trajalo do približno 1870. leta. Ko so jell v Industrijske svrhe Izrabljati več vodne sfle, so prenesli železno Industrijo v Bohinj, končno pa na Jesenice, domača industrija v Kropi In Kamni gorici pa je Jela padati. Delavec se Je po večini Izselil, šel je s trebuhom za kruhom, nekdaj tako Imenitne fužinarske družine pa so tudi polagoma Izumirale druga za drugo. Ostanek delavcev, ki Je ljubil svoje rodne kraje fn se nI V*o-tel izseliti se Je poskušal rešiti In ustanovi*! sn »Zrebliarsko zadrugo«, ki pa vsled tuie konkurence in posebno radi oddaljenosti od železnice le prav težko izhaja. Pisec nas prav spretno vodi po navedenih" krr.jfh in nam slika lepo preteklost Krjpc in Kamne gorice. DMm-o bi bilo, da bi njegovo vešče pero opisalo Se druge zanimive kraje naše domovine.
—	Razstava fugosloveneklh slikarjev DobrovlČa In PopovIČa v Praži- V petek Je bila otvorjena v dvorani »Manesa« razstava slik naših dveh jugoslovenskih umetnikov Petra Dobroviča In Branka PopovIČa. Pri otvoritvi so bili zastopniki vlade, umetniških in literarnih krogov, poslaništva SHS in iugoslovenske kolonije. Oba umetnika se predstavljata kot borca novih moči v jueo-slovenskem slikarstvu, osvobojenih od starega akademizma. V razstavi Je 62 slik. »Češkoslovaška Republika« priobčuje v podlistku razgovor s Popovičem o jugoslo-venski umetnosti. List prinaša tudi sliko Branka Popovi ča. ki le profesor na beo-gradski univerzi.
—	Izložba slikarja Hansena v Beogradu. Pod pokroviteljstvom »Jadranske Straže« je bila otvorjena 1. tm. v Beogradu izložba slik e. Alekseja Hansena. Otvorjena ostane do 16. tm.
—	Meštrovlćeva Izložba v Ameriki. Te dni otvori naš veliki mojster g. Ivan Me-štrnvić svojo izložbo v Newyorku. Prirejena bo v velikem »Broklyu muzeju«. Me-štrovič ima, kakor v Evropi tako tndi v Amerkil dober sloves In občinstvo Je pozorno na njegovo izložbo, številni prijatelji pa mu pomorejo. da se razstava Iz Newyorka prenese še v druga velika mesta, tako da spozna stanje naše umetnosti vsa Amerika. O njegovi izložbi pišejo obširne vsi ugledni ln vplivni ameriški listi.
—	»Jtucoslavenska Njive« br. 9. «d t. novembra donosi na prvotne mjeatu flanak F. IleSiča o značenjn H. Slenklewlcza, Dr. P. Skok javlja se esejem o nedavno umr-lom franeuskom književnika A. Francen. Dr. B. Adžlja izvješčuje o medjunarodnom kon-
gresu za socljalno politiku o Pragn. Dr. Vi. DvornikoviČ prikazuje literaturu o Budhi. Beletrističkim prinosima javljaj« se Stanko Tomašić (nastavak romana) te Fran Alfire-vić i llija Mamuzić (pjesme). U pregledu Imade članaka od N. Fedorova. A. Barca, Bože Lovriča. dra. M. Preloga, dra. P. Skoka. dra. V. nešiča, M. Radeke itd. o razllči-tim knüievnim, naučnim i političklm proble-mlma.
Pozor! €litni Kino Jltalica
vodeči kino v L'ubljani, Vam prinaša vedno le najnovejše svetovne atrakcije.
Julijska Krajina.
—	Slovenski otroški vrtci na Tržaškem so prenapolnjeni. »Šolsko društvo«. ki Jih vzdržuje, potrebuje darežljivih rok dobrotnikov, da pomagajo in sicer je potrebno takojšnje prispevanje. Pred božičem se rado pobira v dobrodelne namene, naj bi se torej posebno v tem času številni dobrotniki spominjali potrebnih vrtcev.
—	Zlata kolajna za Gorico. V zadnji seji goriškega občinskega sveta ie mestni Župan Giorgio Bombig britko potožil, da goriško mesto še sedaj nima zaslužne zlate kolajne, dasi je bila obljubljena že pred sedmimi leti pod takratnim vojaškim komisarjem Sestil-lijem. On je predlagal, da mora dobiti goriško mesto za svoje trpljenje primerno odlikovanje, toda tega odlikovanja doslej še vedno ni. Gorica pa baje silno hrepeni po obljubljeni zlati kolajni. Sprejeta Je bila resolucija, ki spominja vlado in vojaško oblast na dano cbijubo, glede katere pričaktje, da se sedaj nemudoma izpolni. Kaj bo počela Gorica z zlato kolajno? Ali mislilo mestni očetje, da morJi s tem pomorejo mestu in mu pričarajo nazaj dobro življenje. Gorica ima naslov »sveta« in sedaj ji manjka samo še zlata kolajna. Potem bo menda ... pravi pravcati invalid.
Sokolstvo.
— Sokolsko gledališče v Radovljici
vprizori kot proslavo Meškove petdesetletnice v nedeljo, dne 9. t. m. ob polštlrih popoldne narodno Igro »Na smrt obsojeni?« Dejanje Igre se vrši v predvojni dobi na slovenskem Koroškem In nam kaže boj našega ljudstva za svoj narodni obstanek. Da bodo scene Izvedene tem naravneje, sodeluje pri t} predstavi okrog 60 JludL Igra, ki se vprizori samo enkrat, se vrši radi tega popoldne, da Je dana prilika tudi zunanjim srostom. da jo posetilo.	284/n
Tunstika in snort,
PRAVILNIK SPD ZA ZIMSKI OBISK KOČ.
SPD. dovoljuje, da uporabljajo turisti tn zimski športniki njega planinske postojanke izven poletne sezone. V ta namen da društvo napraviti od vseh svojih planinskih zavetišč, ki prihajajo za turistiko In šport v poštev, po več ključev In sicer za vse koče v Triglavskem pogorju po 3 ključe, za ostale koče pa po dva ključa. Po en ključ od vsake koče bo spravljen v društveni pisarni SPD. po en ključ pa pri zaupniku, oziroma oskrbniku koče. Pri kočah, ki so dostopne iz raznih Izhodišč, kakor n. pr. Triglavske koče, bo spravljen po en ključ Triglavskih koč v Bohinju, po en ključ pa v MoJstranL
Zhnski turisti In športniki smejo pose-Čatl koče po zimi le pod vodstvom odbornika Osrednjega odbora, ali avtorlziranega vodnika ali v to posebej pooblaščenega za-npnfka.
Vsak zimski Izlet se mora najmanje 3 dni pred odhodom prijaviti v društven! pisarni- Hranitelj ključev, tj. pisarna Osrednjega odbora, kakor tudi zauoniki na deželi, moraje voditi točno evidenco posetnikov koč po zimi. V ta namen morajo vpisati v posebno knjigo vse Izletnike imenoma, navesti dan odhoda In smer Izleta.
Hranitelj! ključev smejo izročiti ključe od koč vodjem izleta samo proti pismenemu dovoljenju društvenega predsednika ter proti plačflu za zimski poset posebej doto-Cetilh pristojbin.
Vodja izleta mora tudi podpisati possben reverz, v katerem Jamči osebno za vso
eventualno škodo, povzročeno od njegove družbe. Zavezati se mora dalje, da bo skrbel v koči za popolen red in snago ter da bo štedil s kurivom. Vodja izleta mora tudi društvu sporočiti v kakšnem stanju se je koča nahajala, naznaniti mora eventuelle poškodbe vsled vloma, naznaniti zalogo drv itd.
Pristojbina za zimski poset koče znaša za člana SFT» 20 Din za nečlana pa 40 Dla za dan, za dijake po 10 Din. To pristojbino mora za celo dobo Izleta za vsakega po-setnika pobrati hranitelj ključa od vodje izleta pred izročitvijo ključa. Takoj po končanem Izletu mora vodja ključe vrniti, ker se sicer zaračunajo pristojbine za vsakera člana za normalno bivanje v kočah. Za plačilo pristojbin je društvu osebno odgovoren vodja Izleta.
Pristojbina se mora plačati ra vse dneve Izleta, odšteje se samo dan Izročitve ln dan vrnitve ključa. V vsakem slučaju pa se mora plačati pristojbina najman za en dan.
Osrednji odbor SPD.
STANJE PRVENSTVENE TABELE V SLOVENIJI.
Ilirija 6	6 0 0	1?
Tadran 5	3 11	10:7	T
Rapid 5	3 0 2	Л:!2	6
Primorje 6	2 7 2	11:19	e
Hermes 6	3 13	10:13	H
Maribor 6 114	0:14	%
Celje 6	0 1 5	8:19	!
Imata se Še	zaključiti prvenstveni	tekmi Jadran-Rapid (v Ljubljani)	in HermesCelle, ki }e bila	anulirana.
STANJE	PRVENSTVA	NA DUNAJU.
(I.	profesljonalna liga.)
Simmering	7	4 1 2	15	U
Wacker	6	3 3 0	0	4
Rapid	5	3 1 S	16	13
Amateure	4	3 0 1	6	4
Hakoah	6	2 2 2	9	9
Vienna	5	3 1 2	7	6
Ađmira	5	2 1?	9	џ
Sportklub	6	3 13	9	9
WAC	5	113	П	0
Slovan	5	113	8	13
RudolfshOgel	5	10 4	6	li
NEKATERE NO G 0*4 ETNE TEKME.
Pariz : London 3:1 (0:1).
Belgija : London 2:2.
Južna Afrika : Severna Holandska 1:2.
Južna Alrlka : Južna Holandska 2:1.
Iz Koroške.
— Iz vetrlnjske okolice nam piše bivši državni uslužbenec: Ker so bili vsi manjši poštni uradi pasivni. Iih Je poštna uprava ali ukinila alf pa izročila njih poslovanje občinskim uradom. Pri poštah pa, katere so ostale še nadalje v državnih rokah, je število uslužbencev znatno reducirano. Navadno Je pri poštnem uradu samo ena uradniška moč in pa sluga, ki prenaša pošto s kolodvora ln na kolodvor ter dostavila pisemske pošiljke samo v poštnem kraju. Iz vseh oko^ llških vasi In sellšč pa morajo ljudje po pošto hoditi sami. Da Je poštna uprava s tem precej zmanjšala Izdatke, je umevno camo ob sebi, a poštni promet pri vsem tem prav nič ne trpi, ker je preskrbljeno za dobre poštne zveze, kar je v poštnem prometu paC glavna reč. A ne samo pri osebju, ampak tudi pri pisarniških potrebščinah poštna uprava jako štedl, kar dokazujejo n. pr. tudi kuverti za uradno korespondenco, ki so tako napravljeni, da se lahko Šestkrat rabijo. Naslovna stran kuverte Je namreč razdeljena na šest polj, v katerem Je prostor za pečat (ŠtampiHo pošte) ter za besedo naslova po. Šte. Seveda taki kuverti so samo za uradno dopisovanje in v tem oziru popolnoma ustrezalo svoji porabnostl. — Da se je tudi pri železnici močno reduciralo osebje, ste gotovo fe čltall v časnikih. Kjer je le bilo mogoče, se je omejila nočna služba ter raztegnilo dnevno delo. Kar le sedaj železniškega personala. je sicer boli vpreženo, a tudi bolje plačano. Da so bili državni nameščenci z odslovltvijo občutno prizadeti. Je Jasno. Mnogi med njimi so odšli za zaslužkom in kruhom na Francosko ter v dalino Argenti-nijo in druge južnoameriške drŽave. — Letno smn imeli dobro, predvsem dnstl Je bHo sena. strn se je tudi še precej obnesla, sad-la le pa naravnost ogromno množino. — Zanimivo je dejstvo, da te vse, kar se uvaža Iz Itoliie, draco, a nasprotno iz Jugoslavije poceni. — Priznano lepi so nnši krali, ali še vse lepši bi nam bili. ko bf Živeli ml pod svobodnim solncem aH ko bi bili vsaj deloma deležni pravic, ki nam eredo po mirovni pojrodbl. Zal, da smo koroški Slovenci le danes brezpravna raja. Eccedolov!
B. Grlmshaw-G. Clavlgny:
66
Gospodična kapetan.
Ubogi kralj, kJ Je bil čedalje boli neodločen, je pošiljal vsak dan pomirjevalna darila obema zaročenkama, toda še vedno ni vedel, katero naj poroči. Njegovi svetovalci ga niso več videli. Umikal se je vsem ljudem.
Zapuščal je svojo palačo zgodaj zjutraj ln se zvečer v diru vračal. Vsak dan je vozil po isti poti, ko se je pripeljal iz gozda mimo koče. v kateri je prebivala Vajitl. Nikdar ni vrgel pogleda na to zapuščeno bivališče in vendar so se že več dni zaporedoma, ko se je začul ropot voza na cesti, svetile za listjem, ki je zakrivalo okno, črne oči, motreče kralja.
Bila je Vajiti
Nekega večera, ko se je kralj naglo peljal mimo, je Vajitl prižgala luč. sedla kraj svojega kov-
čeka in ga odprla.
Raztreseno je zmetala njegovo vsebino ven In kmalu je ležalo na tleh vse polno pisem, čipk, svetlih draguljev, nožev, naboji, nojevega perja in
drugih drobnarij.
Kovčeg ie bil še do polovice poln, ko je zadela z roko na predmet, ki ga Je iskala: na veliko ko-preno iz svile, vezeno z zlatom, krasen izdelek kitajske industrije, ki se je svetil kot jutranja zarja.
Ko jo je dolgo Časa obračala in ogledovala pri slabi luči borne svetiljke. Jo je spet lepo zložila. Nato je pa vzela iz svojega kovčka dolgo škatlo iz laka ln si stresla vsebino na kolena. Iz nje je padel kup fotografij.
Vajiti je malomarno brskala po njih. našla ono, ki jo Je iskala in Jo dolgo gledala. Na nji Je bil podpis: Poročnik Thunder in njegov naslov v Sydney u. Spodaj pa melanholične besede: »Ali se nikoli več ne vidiva?«
Ali naj mu odgovori? Cez nekaj dni pride poštni parnik. ki vozi v Sydney. Ali vzame njeno pismo s seboj?
Dve poti sta vodili v tej url v njeno bodočnost: katero naj Izbere?
V svojem pustolovskem življenju je nekoč radi nekega ogledala malone izgubila življenje in v tej slovesni minuti je spet ogledalo odločilo njeno usodo. Dočim je premišljevala in se obotavljala, je namreč krasna slika naenkrat vzbudila njeno zanimanje. Zrcalo, prilepljeno na notranji strani pokrova njenega kovčka. jI Je kazalo lice s krasnimi potezami, njeno ponosno glavo, kraljevsko kronano z vencem iz cvetja. To je bilo njeno lastno lice, tako lepo, tako mirno, tako polno Življenja In izrazitosti.
Vajitine oči so se zaiskrile v sreči, nasmehljala se je svoji sliki, pustila pasti fotografijo, vzela kitajsko kopreno, ki je ležala zložena poleg nje in jo o vila okoli svojih las kot krono.
V	malem ognjišču je bila 5e žerjavica. Vajiti je počenila In vrgla nanjo prgišče suhega listja; ko se je plamen visoko dvignil, je vrgla vanj Thunderjevo fotografijo. Polagoma Je začela goreti, najprej v oglih, In kmalu nI ostalo drugega kot list lahnega, sivega pepela, ki se je zibal v plamenu. Nenadoma pa je Vajiti vrgla vse fotografije v ogenj in nato počasi legla na rogozniee, ki so ji služile kot postelja.
Ko so naslednji dan kraljevi konfi vozili mimo Vajitine koče, so se visoko vspeli in odskoČilL Kralj jih je komaj pomiril in ko jih je obvladal. Je pogledal, kaj jih je pravzaprav preplašilo. Kar je videl, je bilo tako nepričakovano, da se je sam silno začudil.
Ob robu ceste je klečala Izredno lepa ženska, v krasni roki, ki jo je krasila enostavna zlata verižica, mu je nudila kavo v Izrezljani lupini kokosovega oreha.
Ko jo je kralj opazil je sklonila glavo, prijela kupo z obema rokama in Jo dvignila visoko nad glavo, po svetem običaju, ki je v navadi na otoku. Tako ponujanega darila človek nikoli ne sme odkloniti.
Kralj je brez pomisleka stopil z voza, privezal konje k drevesu, da sprejme kupo iz rok te skrivnostne tujke, ki je tako dobro poznala običaje njegovega dvora.
V	dušku je izpü kavo, kot mora to storiti
kralj, potem pa je po običaju vrgel kupo daleč od sebe.
Sedaj si je Šele upal pogledati lepo tujko.
—	Kdo ste? Je vprašal nekoliko v zadregi.
Vajiti se je zravnala, kot je bila visoka in poglobila svoj pogled v njegove oči.
—	Jaz sem Vajiti. Je dejala, princesa otoka Atiu in hčerka velikega angleškega kapetana Sak-sona.
Kralj se je naravnost naslajal na krasoti to izredne ženske.
Princesa otoka Atiu! Takoj je razumeL kako visokega rodu je.
Atiu je bil zmanjšano kraljestvo fn podrejeno britanski kroni, toda vladarli so bili iz prastare rodbine in zelo slavni. Napoleon - Timotej - Paea III, je premagal svojo boječnost ln poda! Vajiti kot vrstnici svojo roko.
Ona mu je pa nI nudila kar po domače, temveč je pokleknila na eno koleno in po evropski Šegi spoštljivo poljubila kraljevo roko. Kralj je razumel vso ljubkost in pravilnost te časti. Njegov obraz Je kar žarel od veselja.
Noben podložnik se ni tako strogo držal dvorne etikete. AH ga ni pred nekaj dnevi Mahina udarila po bradi, ker se JI je hotel malo bolj pribtižad, da občuduje obliko njenih ust? Ali nI hotela Litija neki dan stopiti s konja, ko jo je srečal na cesti in hotel govoriti z njo?.