fjgn ■■ Uredništvo: Sehillerjeva cesta Stev. 3, dvorišču, I. nadstropje. . * * Rokopisi se ne vračajo. * a List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. DNEVNIK Upravništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K mesečno ... K 2'10 Za Nemčije: celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Štev. 79. Telefonska številka 65. Cel|ev v soboto* 9. aprila 1910. Čekovni raCun 18.817. | LetO Ht Od poraza do poraza. Nikdo mi ne bode oporekal, da tiči jeden glavnih vzrokov sedanje politične moči, katero si je pridobil klerikalizem na Slovenskem, na eni strani v mali pol. izobrazbi ogromne večine volilstva na Slovenskem, na drugi pa v dobičkaželjnosti in lahko-* mišljenosti onih, ki sicer vidijo politično malo dalje in so zmožni nekoliko temeljitejšega presojanja važnih političnih dogodkov. Mnogi, katerim se hoče časti in gmotnih dobičkov, so postali danes politični proseliti in drže s klerikalci; za mandat ali kako si-nekuro jih vidimo, kako teptajo vedoma svoja prejšnja, z izkušnjo in učenjem pridobljena načela v blato in se drenajo okrog iarovžev in še kolikor toliko vernega kmečkega ljudstva, kateremu se dostikrat niti ne sanja, kako ga taki ptiči na merodajnih mestih na ljubo svojim žepom opeharjajo za tisoče in miljo-ne. Mnogo je pa tudi takih, ki mislijo samo od dne do dne in verujejo bobnečim frazam klerikalnega časopisja, misleč, morda pa vendarle kaj store za napredek slovenskega ljudstva. Mnogo je končno takih, ki so sicer prepričani o šodljivosti klerikalizma, a so preleni, da bi spravili vse politične dogodke v sklad, prevdarili vse njih škodljive posledice in začeli potem na temelju tega premišljevanja politično izobraževalno delo med narodom. K tem vrsticam me je napotilo včerajšnje poročilo »Slovenčevo«, kako zavlačuje ogerska vlada gradnjo takozvane dalmatinske železnice. Kratko se je te malo smešne pritožbe prevaranega in ogoljufanega spomnil »Nar. Dnevnik« že včeraj. Ne bo-dem na tem mestu ponavljal in našteval vseh izgovorov, katere navajajo premeteni Madžari za zavlačevanje omenjene gradnje. Dejstvo je, da danes, po dobrih dveh letih, še ni storjen niti jeden resen korak za železnično zvezo monarhije z Dalmacijo. Treba je, da se spomnimo nekoliko na jesensko zasedanje drž. zbora 1. 1907. in na okolščine, pod katerimi je došlo do sedaj veljavne gospodarske nagod-be z Ogersko. Klerikalci so bili takrat v vlad. večini in so zvesto podpirali Becka, tega izvanredno spretnega političnega mešetarja. Navzlic svojim obljubam na volilnih shodih, navzlic protestom merodajnih kmetijskih organizacij — spominjamo tu na štaj. kmetijsko družbo — so klerikalci glasovali za na-godbo in se v svojem časopisju potem izgovarjali, da se bo v odškodnino zidala takozvana dalmatinska železnica, ki bode Belo Krajino zvezala s svetom, povzdignila in znatno oživila promet v sloven. prestolnici, beli Ljubljani in nas sploh tesneje zvezala s slovanskim jugom. Naši štajerski klerikalci so namigovali volilcem na vzhodni strani Štajerja; glejte, transverzalka čez Slovenske gorice in dalje čez Rogatec, Brežice v Novo mesto je le še vprašanje časa. In dobri kmetje so jim verjeli — saj so jim gospodje v prvi vrsti poroki za to, da bi jim brez-verski liberalci ne podrli cerkev in vzeli svete vere! Nota bene, isti kmetje, ki so bili prepričani o škodljivosti hrvaško-ogerske konkurence pri vinski trgovi- ni! Toda nikdo jim ni razložil, kake posledice ima nagodba med obema državnima polovicama za to trgovino, le malo kdo je vedel, da je nagodba prvi in glavni vzrok slabih vinskih cen ob meji. Pritožbe se glase sicer zdaj od ene, zdaj od druge strani; spominjamo na članek v ranjki »Domovini«, na predloge podružnic štaj. kmetijske družbe in na še-le včeraj priobčen članek zadruž. strokovnjaka g. Stiblerja. Toda iz teh pritožb ni znal in ne zna še danes nikdo napraviti velike in obsežne akcije, ne zna kmetu predočiti, kako ga oškodujejo lastni »kmečki« zastopniki na ljubo svojim voditeljem v rdečem talarju in na ljubo visokim krogom na Dunaju, ki seveda nimajo istih interesov ko naš ubogi in brezpravni narod. Imenovali smo poprej sedanje kričanje »Slovenčevo« po pomoči izvanredno vplivnega kranjskega dež. odbora in najvplivnejšega »Slov. kluba« smešno. To je ravno isto, kakor če si kdo prisoli za storjene neumnosti sam krepko zaušnico. Spominja nas sedanje vpitje na znani glasoviti protest kranjskega dežel, odbora in klerikalnih poslancev proti nemškemu šolskemu nadzorniku na Kranjskem, ker niso vsi ti gospodje niti vedeli, da je postavka za tega prepo-trebnega uradnika bila že v proračunskem provizo-riju, katerega so brez posebnega odpora odobrili. Tako se dela pri nas tista politika, ki varuje naše narodne, in gospodarske koristi! Taki politični talenti tvorijo večino slov. državnozborske delegacije! Najprej se dado speljati Becku na led, najprej podpirajo Marcheta — pozneje pa protestirajo proti temu, kar sta ta dva zaveznika na ljubo državi in nemškemu narodu napravila! »Pridobitev« dalmatinske železnice, nemške gimnazije v Ljubljani, dveh novih nemških šolskih nadzornikov na Slovenskem, cele vrste sodnih in političnih uradnikov v čisto slovenskih krajih, in konečno sedanjega sistema, ki nas tlači kakor mora in o katerem ni upati, da bi ga bilo tako kmalu konec — to so le nekatere »zasluge« klerikalizma na Slovenskem. Teh »zaslug« se bode treba odslej sistematično in večkrat spominjati ne le v časopisju temveč tudi na shodih: morda se le temu ali onemu odprejo oči, da bode videl, da je politikujoč klerikalec natančno podoben navadnemu — goljufu. Poročilo o glavni skupščini južnošlajerskega Hmeljarskega društva v Žalcu, dne 4. 4.1910. Ob V2 4. uri popoldne pozdravil je društveni predsednik, g. dr. Bergmann, došle hmeljarje — približno 60 po številu — kateri so zastopali sledeče kraje: Žalec, Vrbje, Zg. Ložnica, Griže, Go-tovlje, Petrovče, Celje, Gorico, Pirešco, Št. Pavel, Groblo, Vransko, Braslovče, Gomilsko i. t. d. Po otvoritvi glavne skupščine ie podal društveni poslovodja naslednje poročilo o delovanju društva v minolem letu: Hmeljarsko društvo je imelo v minolem letu le 64 plačujočih udov. Društveno vodstvo imelo je 28 sej, pri katerih so se rešile tekoče reči in pri katerih se je sestavilo 14 poročil o vsakokratnem stanju hmeljske rastline, o tendenci trga, o cenah itd. Le-ta poročila objavila so se po vseh strokovnih časopisih avstrijskih in nemških in tudi v »Narodnem Dnevniku«. V navedenem časopisu pa so se objavila enaka poročila iz 126 krajev tu- in inozemskih hmeijskih okoliščev; za to zamudno delo se je izrekla društvenemu vodstvu zahvala in priznanje zlasti zaradi tega, ker se po poročilih o stanju hmeljske rastline v drugih krajih ravna vsako leto hmeljska cena pri nas. V hmeljski se-ziji t. j. od 15. 8. — 15. 11. so se objavila brzojavna tržna poročila iz Norimberka in Žateca na črni deski občinske hiše in tudi v »Narodnem Dnevniku". Vreme minolega leta ni kaj ugodno uplivalo na rast hmeljske rastline; meseca majnika je deloma slana, deloma pa so mrzle noči neugodno vplivale na hmelj. Začetkoma junija je postalo vreme v toliko ugodnejše, da je hmelj zrastel vže do srede drogov, vendar pa so ga ovirale v nadaljni rasti hladne noči sredi in proti koncu meseca junija ter v veliki množini se nahajajoči bolhači in pozneje še v večjem številu nastopivše hmeljske ušice. Začetkoma meseca julija je deževalo, nebo je bilo večinoma oblačno, noči pa hladne; sredi meseca julija postalo je ugodnejše vreme in tudi število škodljivcev je pojemalo. Koncem meseca julija postalo je vreme prav ugodno in škodljivci so zginili popolnoma. Začetkoma meseca avgusta je deževalo in sredi avgusta se je pričelo obiranje goldinga, kateremu je takoj sledilo obiranje poznega hmelja in sicer okoli 1. septembra ter trajalo do srede septembra. Kar se množine tiče, se lahko reče, da smo pridelali približno 25.000 starih stotov; tržna tendenca je bila vseskozi jako živahna, cene pa vedno rastoče. Nad 40 tujih kupcev nakupilo je v največji naglici naše vseskozi izborno blago ter plačalo zanj od 240 — 440 kron za 100 kg. Da se za obiranje hmelja preskrbi našemu okolišču zadostno število hmeijskih obiralcev, razglasilo je društveno vodstvo začetek obiranja v nad 100 občinah šmarskega, rogaškega, kozjanskega, sevniškega, brežiškega in laškega okraja. Obiralci obeh spolov, stari in mladi, pridejo vsako leto veselega srca k nam in nam pomagajo spravljati naš hmeljski pridelek. Med tem ko južna železniea tem ljudem dovoli na polovico znižano vožno ceno od in do vseh postaj med Brežicami in Mariborom, se državna železnica še vedno upira in ne dovoli bralcem enakih ugodnosti. Kakor znano, je občni zbor z dne 25. 3. 1908 v principu sklenil, da se ustanovi v Žalcu kot središču južnoštajerskega hmeljarstva javna, pod državnim nadzorstvom stoječa hmeljska zazna-movalnica in v to svrho določil poseben odsek, LISTEK. Oče Kondelik in ženin Vejvara. Češki spisal Ignžt Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. I. Naša rodbina. Mojster Kondelik ! Skoro cela Praga ve že davno, da je ta mož sobni slikar. Vendar ne kak popolnoma navaden mazač, ampak slikar, kateremu je mar njegovo poštenje, ki se ima za kos umetnika, ki pozna »sloge« — skratka slikar, ki zna nekaj naslikati! — Zgodovina rodbine Kondelikov je podobna zgodovini sto in sto malih in manjših obrtnikov, ki so naseljeni v Pragi. Narodii se je nekje na kmetih, izučil se tam in je prišel pribiižno pred tridesetimi leti skozi Poriška vrata1) v Prago kot mlad, suh rokodelec, z zeleno culo pod pazduho, na hrbtu kožnato torbo in v nji skrbno shranjena spričevala. Šel je »vandrat« — in v Pragi se je njegovo »vandranje« končalo. Našel je delo, slikal je neprenehoma kakor rabelj, štedil dese-tice in goldinarje, lepo se je napravil, imel je odprte oči in tudi ušesa, profitiral je nekaj od tovarišev z istim poklicem, ki so imeli kos akademije, in je »izpeljal to« skoro bolje nego oni. Bila je v njem sveža, kmečka, razumna kri in imel je mnogo volje in sile za življenje in za delo. *) Porič je predmestje Prage. Po kakih desetih ali dvanajstih letih je postal »sam svoj« in se je oženil. Obrt mu je šla igraje naprej, prišel je v polno podjetno dobo, in sad njegovega truda je lepa hiša v Čelakovskega ulici na Vinogradih. Vendar stanuje sam v Pragi v Iečni ulici. Zakaj postal je praški pristojnik, pozneje meščan, in to je njegov ponos. »Tam gori« — na Vinogradih — se naseli, kadar bode imel »tega« zadosti, ko pojde v pokoj, ko prepusti kakemu drugemu podjetje. Ni več suh. Njegova postava se je na vseh straneh zaokrožila, »pas« je sploh izginil. Je nekoliko višji nad srednjo velikost, okroglega, zdravordečega obraza. Njegovi lasje, do sedaj »kompletni« — kakor s ponosom večkrat pravi — nekdaj kostanjevi, so ljubko očetovsko zrasli — (melirani, pravi mojster Kondelik) — in kratko ostrižen. Pod nosom krepki, gosti brki, ravno tako »s sivimi namešani«, da povem tako, kakor pravi on, ostalo obličje je vselej kar najskrbneje obrito. Je zdrav, blizu petdesetih, vendar kipi v njem življenje še preveč, in ravno to je vzrok gotove, nevljudne misli, skrb — čeprav jo je marljivo odganjal od sebe — ki se včasih zopet in zopet oglaša. Ne • kaže je na zunaj, da bi ne naslikal hudiča na zid, vendar se je ne more odkrižati že nekoliko let, od takrat, ko so mu v parni kopelji prvič povedali, da je njegova teža dospela do devetinosemdesetih kilogramov. Vpira se z vso silo konsekvencam te svoje teže in vendar je v skrbi, da bi ga enkrat »ne zadela kap ...« Rekel sem, da kipi v njem zdravje. Zalibog, moram popraviti. Nadleguje ga večkrat »houser« (nahod; »houser« se imenuje češki »gosjak«), ta neprijetna stvar, ki ga obišče dvakrat na leto in ki ga vselej naredi bolnega za nekoliko dni. Mojster Kondelik ve, vsaj misli tako, odkod ima to. Da, ko je še sam »plesal na teh prokletih lestvah«, v sobah z odprtimi okni in vrati, se je ves potil, nastal je prepih in mraz ga je stresel po hrbtu. Mojster Kondelik si trdno predstavlja, da ima hrbtišče dbloženo z nekako mrzlo stvarjo, da sedi tam nekaj kakor porcija žolče — to je ta prokleti »houser«! Vkljub vsemu temu prezira z zasmehom sali-• cil in pije plzenjsko pivo, Tomaževo in Flekovsko. Bog je oddelil vode od suhe zemlje — in »Bog ve, zakaj je to naredil«, pravi mojster Kondelik — in ne dotakne se vode. No, to je naš mojster in oče Kondelik. * * * Gospa Kondelikova, njegova verna družica, je skoraj za deset let mlajša. Njeno življenje je bilo manj bogato dogodljajev, sploh — burnih ni bilo nikdar. Bila je hčer iz »poštene praške rodbine«. To se pravi, oče je bil meščan in je imel »svoje«. Pred leti so morali slikati pri njih in to delo je bilo poverjeno tedaj še mlademu Kondeliku. Kondelik je slikal, gospodična Betka je pokrivala sobno opravo z obrabljenimi rjuhami s starimi pregrinjali od slamnic in podobnimi preprogami. Od tega časa ni pustil Kondelik Betke iz oči in — kar je še bolj pomenljivo — ni je pustil tudi iz glave. Kako se je ozirala na njega ona, ko je praskal v sobah s svojim slikarskim orodjem, v zamazani obstoječ iz 14 udov. Le-ti pa se pri razmotrivanju po gospodu županu Širci sestavljenih pravil niso zamogli sporazumeti in vsled tega je občni zbor z dne 28. 3. 1909. I. vso to zadevo izročil društvenemu vodstvu. Le-ta je osnutek pravil s pomočjo našega zagovornika v poljedelskem ministrstvu, g. dr. Julij Olschowega še enkrat temeljito pregledal in spopolnil. Pravila in poslovnik za novo zaznamovalnico so se potem meseca grudna m. I. predložila c. kr. namestniji v Gradcu v potrdilo. Začudenje društvenega vodstva je bilo prav veliko, ko mu dne 30. m. m. c. kr. namestnija vrne vpo-slana pravila in poslovnik s pripombo, da je oboje pomanjkljivo in potrebno spopolnitve. Kakor razvidno, je ustanovitev prepotrebne zaznamoval-nice za hmelj prav težavna in dolgotrajna, a društveno vodstvo hoče z železno vztrajnostjo tako dolgo delovati, da bode doseglo svoj smoter. Hmeljska zaznamovalnica pride v tukajšnjo »Hme ljarno«, katera se letos zbog pomanjkanja prostora poveča; k tozadevnim stroškom prispeva država 7000 K in dežela 3500 kron. Da se na svetovnem trgu našemu izbornemu hmelju, kateri po kakovosti žateškega skoro doseže, pribori zasluženo ime, je razposlalo društveno vodstvo minolo leto 8000 (osem tisoč) nemških in 300 čeških priporočilnih pisem vsem večjim pivovarjem tu- in inozemstva. Vse to je povzročilo ogromno veliko dela, pa tudi velikih stroškov. Razstave hmelja, katero je priredila minulo leto c. kr. kmetijska družba na Dunaju v Brnu, vdeležilo se je iz našega okolišča 21 hmeljarjev s 34 hmeljskimi uzorci. Odlikovani so bili uzorci teh-le hmeljarjev: 1. g. baron Cnobloch - Šovnek (prvo darilo), 2. g. L. Apat-Vransko, 3. g. A. Antloga Gotovlje, 4. gosp. dr. Bergmann-Žalec (za golding in za pozni hmelj), 5. g. vitez pl. Haupt-Štrosnek (za golding in za pozni hmelj), 6. g. Kari Janič Žalec in 7. g. Jos. Lorber v Žalcu. Ker se je prikazala v minolem letu hmeljska ušica v prav obilem številu in nam žugala uničiti hmeljsko rastlino, nabavilo si je društveno vodstvo posebno brizgalno, s katero so se vršili dne 21. junija prvi poskusi v poskuševalnem nasadu; ne more pa se reči, ali je bilo to škropljenje uspešno ali ne, ker so vsled vremenskih razmer ušice zopet izginile po vseh nasadih. Pri spomladni rezi zapazili smo v minolem letu na hmeljski koreniki prvokrat neke čudne izrastke (otekline), katere smo takoj tolmačili kot novo hmeljsko bolezen; da pa se ta bolezen konstatira tudi od strokovnjakov, prosilo je društveno vodstvo c. kr. poljedelsko ministrstvo, da * nam odpošlje konzulenta za hmeljarstvo, g. dr. J. 01schowega. Tej prošnji je ministrstvo tudi takoj ustreglo in odposlalo imenovanega strokovnjaka v Savinjsko dolino. Bolezen se imenuje »k o r e -nikov grbanec« (Wiirzelkropf); ni pa še določeno, kaj ga povzročuje in kako se zatira. V dosego tega treba je še nadaljnega opazovanja in premišljevanja. Po časopisih in potom posebnih letakov se je vsem hmeljarjem najtoplejše priporočalo tako-zvano selekcijoniranje, to se pravi, da naj se za nove nasade določijo vedno le najboljše njive in vporabijo le najboljši sadeži. Razstava hmelja iz poskuševalnega nasada se je priredila dne 26. septembra dopoludne ter bila s strani inteligentnejših in zavednejših hmeljarjev prav dobro obiskovana. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo društvenemu tajniku in blagajniku v to svrho primerno denarno podporo, da se je udeležil dne 3. in 4. maja po nemškem hmeljarskem društvu v Norimberku prirejenega tečaja za bonitiranje ali razsojevanje hmelja po svoji kakovosti; enaki tečaj za naše hmeljarje je priredilo društveno vodstvo dne 26. septembra popoldne v Žalcu; povodom tega tečaja imel je tudi naš zastopnik v poljedelskem ministrstvu g. dr. Julij Olschow^ obleki iz hodničnega platna, o tem ni znano nič gotovega. Toda ko je prišel neko nedeljo v praznični obleki z računom za slikanje, ji je bilo, kakor da bi ji padla mrena iz oči. Saj to je bil rojen gizdalin! Njenemu očetu se je priljubil Kondelik iz mnogo bolj praktičnih ozirov. Vsled ljubeznivosti Betičine je postal račun Kondelikov za petak cenejši, kakor je bilo prvotno računano. Čudna usoda! Oče je imel v žepu petak in mojster Kondelik pa po nekoliko daljših obiskih v žepu kačo in ž njo tudi srce in roly) Betičino. Betka je imela krasno pomoč in po veseli kopulaciji se je slikalo to tudi mojstru Kondeliku neizmerno veselo. Bilo je za barve in za patrone in mojster je igraje slikal cele hiše. No da, od tega vsega je že dobrih dvajset let. Ampak bilo je to dvajset let rednega, mirnega rodbinskega življenja — razven nekakih malih sitnosti. Ampak kje bi jih ne bilo? Gospa Kondelikova je za glavo manjša od svojega soproga, bela kakor iz testa, svetlorujavih oči, in med njenimi rujavimi lasmi se sveti tupatam srebrna nitka. Ampak njej na ljubo naj bo pribito: niti enega srebrnega lasu si ni nikdar izpulila. Da, včasih je bila skoro nanje ponosna. Mislal je, da ji dajejo resnost, častitljivost. Saj je vendar mati. Dobra žena, dobra kuharica, pozna slabosti svojega soproga, ljubi hčer Pepico in vselej, kadar je legla ali vstala, odkar je Pepica prvikrat spregovorila, vselej je imela le eno misel: Ljubi Bog, daj mojemu detetu dobrega moža! « znanstveno podavanje o hmeljski rastlini v obče in o hmeljski kobuli v podrobno. Tega zborovanja vdeležilo se je precejšno število hmeljarjev. Dne 2. prosinca t. I. pa so se priredili v Žalcu in dne 9. prosinca t. I. dopoludne v Braslovčah in popoludne na Vranskem protestni shodi zoper nameravano povišanje deželne doklade na pivo; tozadevne rezolucije odposlale so se deželnemu zboru štajerskemu. Razen mnogih pojasnil, katere je podajalo društveno vodstvo glede gnojenja, obiranja, sušenja hmelja raznim hmeljarjem, poročalo je tudi nekaterim udom hmeljarskega društva o vsakokratni ceni hmelja. (Dalje sledi). Politična Kronika. MILAN HODŽA O NOVI OGERSKI VLADI. Vodilni poslanec ogerskih Slovakov, šef-urednik novega slovaškega dnevnika v Budimpešti, Milan Hodža, se je izrazil o novi ogerski vladi sledeče: »Šef nove vlade se je Izrazil za volilno reformo na podlagi splošnosti, enakopravnosti in brez pluralite-te. To priznanje priča, da je narodnostna stranka z ozirom na splošno volilno pravico politično največ pridobila in da se program nove vlade bolj približuje našemu stališču ko kateremukoli madžarskih strank. Sedaj nastaja vprašanje, ali moremo vladi na temelju njenega programa tudi zaupati. Slovaki smo slišali že toliko vladnih obljub in doživeli že toliko razočaranj, da smo za obljube že popolnoma gluhi in kar se tiče prevar, moramo tistega, ki se da prvič go^uf ii. obžalovati, kdor re d) drug J prevarati, je norec. Naša stranka ne sme svojega dosedanjega uspeha spravljati s tem v nevarnost, da bi slepo zaupala vladi, na drugi strani pa mora vladno izjavo v toliko izrabiti, da prime vlado ob priliki za besedo. Razloček med Andrašem in Khuenom obstoji v tem, da je prvi zagrizen nasprotnik vsake demokratične reforme, Khuen pa se je o novi volilini reformi izrazil zelo nedoločno, da bi lahko v novem državnem zboru prilagodil osnovo volilne reforme vladajoči stranki. Naša stranka mora tedaj delovati na to, da ne pridejo v bodoči državni zbor z našo pomočjo konservativni in nazadnjaški elementi, temveč demokratične in napredne stranke. « BOJI V SEVERNI ALBANIJI. Upor Arnavtov v Stari Srbiji postaja vedno resnejši. Turki so sedaj uvideli, da gre tu za dobro organizirano vstajo, v kateri bodo imele turške čete zaradi bojevitosti in dobre oboroženosti vstašev težko stališče. Razun nezadovoljnosti z mladotur-škim režimom in visokimi davki je povod za vstajo tudi to, da vstopajo sedaj kristjani v turško armado in da se jim je priznala enakopravnost. Vstaši zahtevajo, da se vrne Abdul Hamid, katerega imenujejo svojo »dobro mater«. Kristjani so v stari Srbiji v veliki nevarnosti. — O resnosti položaja priča to, da se je turška vlada odločila poslati v severno Kosovo 18 bataljonov vojakov. Za vrhovnega poveljnika je imenovan Šefket-Forghut-paša. — Jedno bitko so Turki že izgubili. 200 vojakov z več pogorskimi topovi je napadlo Arnaute, a so se morali umakniti. Turki so izgubili 1 top, 2 voza municije in 6 pušk. — Iz Belgrada poročajo o vstaji: Zadnje tri dni so se vršili med vstaši in armado dolgi in krvavi boji. Vstaši, ki so bili oboroženi samo z noži, so se vrgli na turške topove in so jih vzeli. Prvi dan je padlo okrog 200 Arnautov. Na cesti v Prištino so se odigrali grozni prizori. Skoraj vsi mrliči so bili oskrunjeni. HRVATSKI SABOR. V seji 7. t. m. je interpeliral soc. dem. poslanec Korač vlado zaradi tolmačenja zborovalne postave. Zahteva, naj izda vlada na oblasti okrožnico, v kateri naj poda tozadevne direktive, da se ne bodo za-branjevali najnedolžnejši sestanki. — Frankovec Badinovac stavi predlog za zboljšanje učiteljskih plač. Govorniki opozicije ostro žigosajo namen tega predloga, ki je stavljen le V korteške svrhe, z ozirom na to, da vlada že izdeluje načrt glede zboljšanja učiteljskega položaja in ga bo predložila še v tem zasedanju. Predlog je bil iz teh razlogov odklonjen. — V seji 8. t. m. je polsanec Radič interpeliral vlado, ali hoče predložiti zakonski načrt o omo-gočenju cenega agrarnega kredita. Poljski glas o položaju. „Kurier Lwowski" dolži barona Bienertha, da s svojo neodločnostjo in dvomljivo delavnostjo ovira vsako delovanje parlamenta, ker je danes večina državne zbornice v opoziciji. V stalni opoziciji so celi narodi, češki, slovenski, hrvatski, večina Malorusov, del Nemcev in Poljakov. Vladati v takih okolščinah — pravi K. L. — je blaznost, ker proti opoziciji celih narodov se ne da ničesar izvesti. Baron Bienerth se za ničesar druzega ne briga kakor da bi podaljšal življenje svojega kabineta še za nekoliko mesecev. Ne odstopi, ne izvrši rekonstrukcije kabineta in se spušča v boj z večino baš pri tako nesimpatični stvari, kakor so novi davki. — V Avstriji smo se že davno odvadili misli, da bi prinesel novi kabinet novo smer v državno upravo, da bi zavel v naši politični atmosferi nov, svež veter. Pa če že od vlade ne pričakujemo ničesar novega — se ne moremo vendar odreči delovanju parlamenta. Tega pa ovira baš vlada — in za to je njen padec resnična »državna neobhodnost". Padec vlade more pa pospešiti poljsko kolo, ako glasuje pri 182 miljonskem posojilu tako, kakor zahteva korist avstrijskih narodov. O sedanjem razpoloženju v poljskem kolu pa ni nobenih zanesljivih poročil. „K. L." pravi, da je kolo v zadnjem času zavito v neprodirno skrivnostno meglo. — Pripominjamo, da tudi konservativni »Czas" očita vladi, da je svojevoljno določila drug dnevni red kakor ga je večina drž. zbornice določila pred prazniki. Vsejedno je, če se o predlogi razpravlja par dni prej ali kasneje; toda s takimi dejanji se samo draži opozicija. Drobne politične novice. Iz Poštorne. Oblasti niso v Poštorni zaprle češke šole, kakor pravijo prva poročila, temveč češki otroški vrtec v Sp. Poštorni. Vzrok je baje znani »obrambni" zakon, ki priznava za Nižje Avstrijsko le nemščino kot deželni jezik in pa, da baje ni bilo oblastvenega dovoljenja za vrtec. Volilni imeniki za volitve v bosanski deželni zbor bodo razpoloženi v pondeljek. Reklamacijska doba obsega 14 dni. Na bolgarsko-turški meji je došlo znova do spopadov. Bolgarska mejna straža je baje streljala na Turke. Novi belgijski kralj Albert pride s svojo soprogo Elizabeto meseca oktobra na Dunaj. Dopisi. Iz Maribora. (O našem petju in godbi.) Ko se je zbral pevski zbor, da bi gojil redno petje, je v prvem hipu vse vsplamtelo navdušenja. K pevskim vajam je prihajala truma pevcev, in to celo dva- do trikrat. Potem je pa slama navdušenja zgorela in ostal je le majhen tleči zubelj. Počasi, počasi so se zopet vračali, tako, da je sedaj pevski zbor izboren in številen, ali — bil bi še lahko boljši, številnejši, ako bi prihajali vsi Slovenci pevci. — Imeli smo tam-buraški zbor. Edina slovenska godba v Mariboru, ki nas je kratkočasila v zimskih nočeh. A vzdržal se ni. Inštrumenti vise osamljeni, poedini tamburaši bi radi igrali ali lenoba večine je kriva, da ni rednih vaj. — Trgovsko društvo je gojilo svojo godbo. Poznan je bil salonski orkester in kapelnik se je trudil, da bi se ta godba dvignila v pravo narodno godbo, katero mi mariborski Slovenci tako pogrešamo. To se mu je deloma posrečilo, letos je pokazal ta orkester pri gledaliških predstavah, da nam ni treba biti odvisnim od milosti nemške godbe. Razvil se je samostojen godbeni klub in v doglednem času bo položil temelj glasbenemu društvu. Dosem smo prišli. A glej, zopet se stavijo zapreke. Zastonj je »godbeni klub« razglasil, naj se javljajo sodelovalci iz ven Maribora, da jim celo plača vožnjo, ako bi zahajali k vajam. Nekaj se jih je javilo, malenkost, a še ti niso redni, še ti prihajajo le tedaj, če jim preko-modnost dovoli. Za pogrnjeno mizo, pri mizi, tam je lahko govoriti o delu za narod, za prosveto in ne vem kaj še, lahko je dajati nasvete, zabavljati čez to in ono, a sami se mnogi ne pobrigajo, da bi delali in s tem še kaze drugim veselje do dela. Naj bi postalo to prav kmalu drugače! Dnevna kronika. v »Hrvatski pučki savez". Tako se imenuje organizacija hrvatskih klerikalcev za vse dežele kjer prebivajo Hrvati. Ustanovni shod je bil včeraj v Zagrebu. V oklicu za to skupščino, kateri oklic je podpisal tudi škof dr. Mahnič, se govori o „pa-ralizovanju razdirajočega delovanja profikrščanskih (!) sil na Hrvatskem" in »da treba rešiti sveto vero" (!). Zato se ima osnovati za vse hrvatske dežele enotna organizacija na podlagi nepolitičnega kulturnega programa". Klerikalci na Hrvatskem so že na vse mogoče načine, tudi s sleparijo — furtimaši! — poskušali ustanoviti politično-kle-rikalno stranjo, pa jim je vedno spodletelo. Zato hočejo sedaj z nepolitičnim »kulturnim" (oprosti nam, kuhura !) delom voditi furtimaštvo do zmage. v Revizija ruskega mornariškega ministerstva. Ruska duma je storila zelo važen sklsp, ki ui samo važen, ampak tudi zanimiv. Zahteva se namreč, da se mornariško ministerstvo podvrže senatorski reviziji. Iz krogov oktobristov se čuje glas, da bode predsednik tretje ruske dume dobil za svoj sklep privoljenje ministra predsednika StoIypina in pomorskega ministra. Oktobristi uverjava.io, da bode kmalu izšel carski ukaz, ki bo imenoval senatorja, kateri bo vodil revizijo. Oni senator bode imel veliko oblast, ki se ne bo raztezala samo na gospodarski del morskega ministeistva, ampak na celo uredbo tetra oddela. Upajo, da se bodo dale odkriti vse one ueprilike in neredi, ki so dovedli Ru:ko marljivo skrbel za red pri tomboli in g. Petru Milavcu, ki je tako primerno okrasil ves slavnostni prostor. Hvala tudi g. dr. Goričarju za požrtvovalen trud, g. Mat Goričarju, dalje č. g. žnpniku in g. kaplan«, ki sta s tako velikodušnim darom pomogla, daje nabrana vsota kot prispevek k obrambnemu skladu dosegla 100 K. Iskrena hvala! a Za Clril-Metodovo družbo je poslal gosp. Tomaž Kunstič iz Konjic zbirko rabljenih znamk. a Šola v Št. Vida pri Grobelnem je, kakor sc poroča, zaradi poškodb vsled lanskega potresa na nedoločen čas zaprta, da se zvrše potrebne poprave. a Zaroka. G. Fr. Peklar na Dolu pri Hrastniku se je poročil z gdčna A. Kusterjevo, vrtna-rico v Hrastniku. a Nad 2 railjona kron imajo avstr. davkoplačevalci dnevno odrajtovati za obrestovanje državnih, deželnih in občinskih dolgov. Največji dolžnik je seve država. Deseto miljardo kron je prekoračila svota njenih dolgov, ter ima letno na obrestih šteti 4-27 miljonov kron. Srečni Avstrijci! Družbina šola na Muti prav lepo napreduje kljub velikim oviram in terorizmu od strani naših narodnih nasprotnikov. Sedaj, o Veliki noči, se je začelo novo šolsko leto. Število obiskujočih otrok je znatno poskočilo ter jih je sedaj že nad sedemdeset. Ako se razmere normalno in zdravo razvijajo, čaka to prepotrebno šolo še lepa bodočnost ter postane močen je/, proti predirajoče-mn sovražniku na meji. Ha Gtertini blizu Mute je pogorela v noči od srede na četrtek lesena hiša, last lesotržca Skazedovnika. Zažgal je neki iz maščevalnosti pregšnji najemnik, kateri je že pod ključem. Kako delajo Nemke za ,,8udmarko'. Na Mati imajo podružnico ,-Sudmarke", ki kupuje posestva katoliških Slovencev ter potem naseljuje protestantovske Nemce, kakor je znano. Ker pa ne dobijo zadosti denarja med Nemci, zato prisilijo tudi Slovence in sicer uboge iu nerazsodne delavce. Znani so slučaji, ker možje niso hoteli postati udje „Sudmarke" bodisi iz zavednosti ali pa iz gmotnih ozirov, da je prišla k njihovim ženam na dom sama gospa tovarnarja Erberja ter jim izvabila članarino 4 krone. Uboera žena se seveda ne more ustavljati imenitni gospej delodajalca. Hnta. (Nemška olika-) Na Mnti se gode v zadnjem času čudne stvari, ki nikakor ne delajo posebne časti nemškim purgarjem s slovenskimi in nemškimi imeni. Prvi je hotel dokazati, da ima en kolešček preveč ali premalo v glavi mesar in gostilničar Auer, ki se je kot Slovenec priženil semkaj iz Slov. Bistrice. Ko so imeli Slovenci na velikonočni pondeljek v šoli svojo veselico, je bil baje Auer tisti, ki je dal nekemu komedijantu 2 kroni ter je potem še najel barabo GtSdlna, da sta boboala po trgu in zabavala nemško in nem-škutarsko gospodo; zakaj Slovenci so imeli za take ,.špase" le pomilovalen nasmeh ter so občudovali jako razvit okus gospode, ki najde pri komedijantih in barabah svoje veselje. Ta gostilničar Aner si privošči še druga razvedrila, na kar opozarjamo pristojno oblast. Svoje mesarske učence klofuta, da je veselje. Občinskega reveža Strobmaierja priveže in priklene k drvam, da mu jih žaga; in ko vidi Auer, da gre kak Slovenec mimo njegove gostilne, mora privezani revež klicati heil, kolikor more, drugače bi dobil najbrže gorko klofuto. — Komaj pa se je nekoliko polegla muških purgarjev jeza zaradi slovenske veselice, že se je zopet pripetilo nekaj strašnega, kar bode skrbnemu očetu županu in dež. poslancu Erberjn gotovo osivelo še tisto troho las, kateri so ostali kljub nacijonalnim in raznim drugim skrbem še prvotne barve. V pondeljek zvečer je napadla prav premišljeno elita muške gospode evojee-a vernega sobrata gostilničarja Drakslerja pred njegovo hišo ter ga hotela celo ubiti, kakor so se slišali med udeleženimi gosposkimi pretepači klici. V Drakslerjevi gostilni sta na stanovanju in na hrani dve mladi nemški učiteljici. Med gospodarjem in učiteljicama je prišlo nekaj navskriž zaradi hrane, na kar jim je gostilničar odpovedal hrano in stanovanje. To je pa doktorja SchrOderja in Počivavšekove tako razjezilo, da so se hoteli že pri belem dnevu krvavo maščevati nad Drakslerjem. Ker gospodarja ni bilo doma, so delali celo božje popoldne sitnosti njegovi ženi. Ko se je zvečer vrnil gostilničar domov, so začeli razbijati po njegovih vratih. Komaj pa jih je odprl ter hotel pogledati, kaj je, že so ga zgrabile nežne roke trgovke Počivanšek in gospe zdravnikove ter ga vrgle na tla. Pri tem poslu so pridno pomagali zdravnik sam in Počivauše-kovi fantje, izmed katerih je eden trgovski po- močnik, drugi pa visokošolec. Na ulici je nastal strašen krik in vpitje, ki je privabil polno ljudi nižjih in boljših slojev. Saj se ne vidi vsak dan, kako se nemška gospoda med seboj pobija. Gostilničarju Drakslerju bi se bila slaba godila, da ga ni rešil njegov pek, ki je z močnim polenom delil mastne udarce med napadalce tako, da jih je vsak odnosal lepo število, katerih znamenja nosita še sedaj obe prežlahtni gospe pretepačevki kakor tudi olikani gospodje pretepači. Ljudje so se pa smejali in trledali nenavaden prizor nemške olike in ljubezni. Bog zna, kaj bi se bilo še zgodilo, da ni prišlo orožuištvo z županom Er-berjem. ki so stražili celo noč ubogega Drakslerja. Počivaušekovi so si bili odnesli raznn par krepkih udarcev tudi Drakslerjev klobuk za spomin. Občinski stražnik je potem prenašal dva dni pre-tepaške gospode klobuke okrog. Iu sedaj se širi po celi Dravski dolini dvomljiva slava muške pre-tepaške gospode. Konec te tragikomedije se bode odigral pri sodišču, ker ni mogel kljub vsemu trudu in zgovornosti pomiriti razjarence župan Erber na veliko svojo in matere Germanije žalost. Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, 17. t. m. poseti naš oder prvič »Martin Krpan« z vsemi svojimi spremljevalci. Ker nastopi v naslovni ulo-gi ljubljanski režiser gospod Verovšek, ki je to ulogo ustvaril, se nam obeta najlepši užitek. S to predstavo zaključi obenem »Dramatično društvo« svoje delovanje v letošnji sezoni in napovedana predstava »Rezervistova svatba« odpade. Pričakujemo tedaj, da naše slavno občinstvo z obilim posetom pokaže svoje priznanje našim požrtvovalnim diletantom. Abonenti za sedeže se opozarjajo, da je abone-ment s predstavo 3. t. m. potekel in se jim sedeži rezervirajo na dan predstave le do večera. Prosimo tedaj, da si pravočasno preskrbite vstopnice. Gosp. Bureš, urar, Tegetthoffova cesta, nabira že sedaj abonente na sedeže za prihodnjo sezono in naj si vsak, ki želi stalni sedež, tega do konca majnika izbere. Mesto predstave 1. majnika t. 1. pa priredi »Dramatično društvo« na čast gledališkemu osobju 4. majnika t. 1. v veliki dvorani zabavni večer s plesom. Konec majnika pa nastopijo ljubljanski igralci v dveh predstavah in enem gledališkem večeru, na kar se slavno občinstvo že sedaj opozarja. Odbor. »Slovanska Čitalnica« v Mariboru priredi v nedeljo 10. aprila t. 1. koncert z zelo zanimivim, raznovrstnim vsporedom v veliki dvorani »Narodnega doma«. Začetek točno ob 8. uri zvečer. v Občinske volitve v obmejnih občinah. V Polički vasi, katera leži med Št. lijem in Jarenino, so zmagali Slovnnci v vseh treh razredih pri obč. volitvah, ki so se vršile v četrtek. — V Jarenini se vrše obč. volitve 14. tm. Vse, kar je slovenskega, mora na krov! — V Jablancih so občinske volitve 20. aprila. Podružnica „Živnosteuske banke" v Gradcu. Graški „Tagbl." je priobčil včeraj zjutraj senzacionalno novico, da je Ž. b. kupila v Gradcu na Glavnem trgu hišo nekega Dunajčana. „Tagesp." pa poroča sinoči, da so. te vesti neresnične in temelje samo na poročilu — hišnika dotične hiše. „Tagbl." in z njim ljublj. „Sloveiiec", ki mu je tudi sedel na limanice, sta lepo blamirana! Druge slov. dežele. Še ljubljanske demonstracije. Korespondenca „Gerichtshalle" javlja: „Kasacijski dvor je pregledoval danes (8. aprila) sodbo, ki je bila sklenjena od ljubljanskega deželnega sodišča dne 27. aprila 1909 po osemdnevni obravnavi proti 22 slovenskim demonstrantom. Dne 21. septembra 1908, tri dni po znanih dogodkih večjega obsega, je prišlo še do male sklepne igre. (Snemali so namreč nekaterniki neslovenske napise. Op. ur.) Od onih 22 mladih ljudij jih je sodišče obsodilo 7 radi zločina izsiljevanja v ječo od 14 dni do 3 mesecev, 4 druge radi prestopka hudobnega poškodovanja tuje lasti v zapor od 5 dni do 3 tednov. Sedem obtožencev je vložilo priziv, ki je bil danes zavržen." No, saj nadejati se ni bilo drugega. Kaj ko bi se kdo pritožil proti oprostitvam raznih nemškutarskih razbojnikov? Pa škoda nad! a Prememba posesti. Poroča se, da je Le-n^rčjčevo posestvo Thprnamhart na Dolenjskem kupila za 850-OOO kron neka banka v Zagrebu, kateri je predsednik ban Tomažič ? a Cetvorčke je povila v Vedrijanu v goriških Brdih 26-letna Karolina Marinič, in sicer 3 dečke in 1 deklico; 2 dečka sta takoj umrla, deklica in j. deček pa živita. Tamošpji duhovnik pa baje sedaj faranom razlaga, da je to — kazen božja, ker se v dotični hiši preveč preklinja. Da so še med duhovniki taki — oprostite! — osli, bi vkljub vsej duhovniški omejenosti težko verjeli. Najnovejša brzojavna In telefonična poročila. ČEŠKI POSLANCI PRED DRŽAVNOZBORSKIM ZASEDANJEM. Praga, 9. aprila: V »Venkovu« poziva drž. posl. Udržal svoje tovariše, naj se zberejo že dne 13. apr. na Dunaju, da določijo potrebno taktično postopanje za sejo dne 14. aprila. Praga, 9. aprila: Drž. poslanez Zahradnik je predlagal, naj bi se v Pragi zbrali češki poslanci vseh strank, da bi se posvetovali o taktičnem postopanju v prihodnjem državnozborskem zasedanju. Predlog pa ni našel potrebnega odmeva pri vseh strankah in posvetovanje zategadelj izostane. RUS1NI O POLITIČNEM POLOŽAJU. Praga, 9. aprila: Z ozirom na izjavo posl. Udr-žala v Prelouči, da se »Slovanska jednota« pogaja z Rusini glede skupnega nadaljnega potopanja, je izjavil rusinski drž. posl. Romančuk, da mu ni prav ničesar znanega o takem pogajanju, ravno tako ne poslancu dr. Levvickemu, kateri je odpotoval predvčerajšnjim na Dunaj. Na popolno združenje rusin-skih poslancev s »Slovansko jednoto« seni nikoli mislilo. Obe skupini ste sicer že v gotovih vprašanjih kooperirali, o popolni fuziji pa ni bilo govora. Kar se tiče spremembe dnevnega reda, ni nikdo ničesar predlagal predsedstvu rusinskega kluba, vendar pa ni dvoma, da bodo Rusini glasovali proti vla-dini nameri. Uspeh pozicije je sicer pri tem vprašanju dvomljiv, ako bi se glasovanja udeležili vsi vladni poslanci. Pa tudi — če se vladi posreči sedaj spraviti posojilno predlogo na prvo mesto dnevnega reda, še s tem ni izključena možnost obstrukcije proti njej v odseku. Vrhu tega preostaja boj pri drugem čitanju v plenumu. POZIV PROF. GLOMBINJSKEGA. Dunaj, 9. aprila: Predsednik poljskega kola, prof. Glombinjski, je sklical parlam. komisijo poljskega kola k seji 14. aprila. Pozval je iz Opatije, kjer se sedaj mudi, vse člane poljskega kola, da se sigurno udeleže prve seje dne 14 aprila. POSLEDICE NEMŠKE OBSTRUKCIJE V ČEŠKEM DEŽELNEM ZBORU. Trutnov, 9.aprila: Načelnik okr. zastopa dr. Kluge je naznanil v seji, da je deželni odbor ustavil izplačevanje doneskov za nekatere bolnišnice na severnem Češkem. Dr. Kluge je naznanil, da se je vršila seja vseh nemških okrajnih zastopov, v kateri se je sklenilo, omejiti sprejemanje bolnikov v bolnišnice ali pa jih sploh zapreti, ako vstraja deželni odbor pri svoji nakani. PROTI LORDOM. London, 9. aprila: Poslanska zbornica je spreje-lala prvo resolucijo glede veto-pravice lordov, po kateri bi naj bilo članom lordske zbornice postavno prepovedano, finančne zakone zametavati ali z do-stavki opremljati, s 339 proti 231 glasom. FALLIERES NE GRE V RIM. Pariz, 9. aprila: »Eeho de Pariš« javlja, da so vesti nekaterih listov o nameravanemu obisku pred-sednka Fallieresa pri kralju Viktorju Emanuelu v Rimu neresnične. DOGODKI NA ITALJ. VOJNI LADIJI »AMALFI«. Napulj, 9. aprila: Iz Gaete poročajo časopisi, da je došlo na vojni ladiji »Amalfi« do resnih dogodkov. Podpoveljnik ladije je disciplinarno kaznoval zaradi nekega malenkostnega dogodka 71 mož. Kazen je bila zelo občutljiva. Poveljnik je sicer 32 možem kazen spregledal, a izzivajoče obnašanje podpoveljni-kovo je moštvo tako razjarilo, da je skrivaj poškodovalo na ladiji vse, do česar je prišlo, zlasti pa topove tako, da so bili nerabljivi. Mornariški minister si je dal o slučaju obširno poročati. •NEMIRI V SEVERNI ALBANIJI Carigrad, 9. aprila: Odtod so šli sinoči trije bataljoni v Prištino; jutri in pojutrišnjem še gresta tje SODBA izkušene gospodinje: H 3(qthreiner ZKneippova sladna kava je vsakdanja pijača, katera povečuje 1| delavno moč mojega moza in mu Ig ohranja dobro voljo. Otroci uspevajo H dobro in v gospodinjstvu si precej m prihranim. HJrhtega nam ta kava vsakdan čudovito tekne. ti.ven. I. C- ■dva polka. Kristjanski vojaki so ostali tu, ker še baje niso dovolj izvežbani. 2e dva dni ni (?) nobenih u-radnih poročil z bojišča. Turški listi pripisujejo vstajo intrigam arnautskih poglavarjev, kateri so vseld ustave izgubili svoj nekdanji vpliv. Vojna med Eguadorjem in reganjanje Židov na 'Ruskem. Petrograd, 9. apr. Čuje se, da namerava vlada ostreje izvrševati židovske postave v jugozahodni Rusiji. V Kijevu je dobilo že več sto judovskih rodbin povelje za odhod, ker niso dobila dovoljenja za prebivanje v Kijevu. Izbruh Etne. Catania, 9. apr. Etna še bljuje naprej. Lava toče proti Fusari s hitrostjo 9 m na uro in uničuje vinograde ter oljčne nasade. ko- K 6 20, zmerno Tržne cene. 8. aprila. Dunaj: Žitna borza. Tendenca se ni izpre-menila, cene so ostale iste. Promet je bil majhen. Budimpešta. S v i d j a d: ogrske stare, težke 154 do 158 v. mlade težke 364 do 167 vin., mlade, srednje 164 do 167 v. mlade, lahke 170—172 vin. Zaioga 28.546 komadov. Priguano 1173 komadov, odgnano 123. Ostalo torej 29.596 komadov. Ten-oenca mirna. Budimpešta. Pšenica za april K 13'47 pšenica za maj K 13'24, pšenica za oktober K 11'—, rž za april —'—, rž za oktober K 8'43, oves za april 7'26, oves za oktober K — raza za maj K 6—, koruza za julij ogrščica za avgust K 1375. Pšenice se ponuja in kupuje, tendenca prijetnejša, promet 5000 tisoč stoto v, pšenica v efekti vu za b vin. višja, ostalo se držalo, termini za Ameriko i a nakap trdni. Vreme lepo. S1 a d k o r. T r s t. — Centrifuqal Pilčs prompt K 403/4 do K 4l1/4 za dobavo 40% do 423/g. Tendenca mirna. Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 34.—, nova kampanja kron 27 05. — Tendenca mirna. Vreme: hladno in oblačno. Budimpešta: mast svinjska K 191'—namizna slanina 163'—. a Izkaz posredovalnice trgovskega društva v Celja. Sprejme se: knjigovodji 4, kontoristi 3, skladiščnik 1, poslovodja 1, potnik 1, pomočniki mešane stroke 4, pomočnika železniške stroke 2, pomočnikov manufakturne stroke 6, pomočnika špecerijske stroke 2, pomočnik galanterijske stroke 1, blagajničarke 4, kontoristinja 1, prodajalk 6, 3 učenci in 1 praktikant Službeiščejo: knjigovodji 3, kontorista 2, poslovodja 1. skladiščnik 1, potnika 2, pomočnikov mešane stroke 20, pomočnikov železninske stroke 6, pomočniki manufakturnestroke 4, pomočniki špecerijske stroke 11, pomočniki modne in galanterijske stroke 4, kontoristinj 8, blagaj-ničark 5, prodajalk 7, 2 učenca in 1 učenka. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Profesor Cantani, sloveči učitelj na kralj, univerzitetni kliniki y Napolju, se izraža ▼ emi svojih znanstvenih razprav sledeče: „Z uspehom dajem piti naravno franc Jožef "O vo grenčico svojim bol. njfcom bolehajočim na Sl&dliOSeČnOSll ki so podvrženi natančnemu zdravljenju. — ,I>anc Jožef-ova" grenčica, zavžita na tešče, izboljšuje prebavo in popolnoma nadomestuje naravne rudninske vode Karlovih varov". V lekarnah, drogerijah in prodajalnah ruflumsfcib voda paj se iareSno saMeva staro preizkušeno „ Franc-Jožef-ovo" grenčico. Svarilo pred ponaredbami! Tvoj slabi želodec ie žalosten godec! Če bi vžival Ne hit bi bolan! Naročajte „Fi.QBIAN" od izdeiovalnice! Naslov za naročila: ,FL0BIAN', Ljubljana. Postavno varovano. i/ 34 Velikanska praktična novost! Potreben in uporaben predmet, zelo cen, kaieii se lahko v veliki množini razpeča; v Nemčiji več miljonov komadov razprodanih. — Iščejo se zalagatelji za letne semnje, kakor tudi krap m ar ji letnih, postnih in tedenskih semnjev. kateri naj pošljejo svoj naslov na gKollosaler Gewinn 603' na Jos. A. Kienreich, ekspedicija časnikov. Gradec. 241-1 naprodaj je star, še dobro rabljiv kozolec s štirimi deli (štanti). — Več se izve pri posestniku Anton Galuf, gostilničar v Šoštanju. 240 21 Lahek zaslužek m S dnevno pri prodaji za vsakogar potrebnega predmeta. Pošljite vaš naslov in 75 vin. v znamkah in dobiste takoj doposlane vzorce in prospekt. Firma: F. P. 229 Dunaj, VII. Mariahilferstrasse štev. 76. 238 13-1 ucenec zmožen slovenskega in nemškega jezika se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji pri K. ROBAUS, parna pekarija v Dobrni pri Celju. 237 2-1 Nova vila m hiša z vrtom in uta za kopelj ob Savinji, 7 minut od Celja se za 23.000 in 7000 kron proda. Naslov: V. Dolinar, Celje. 218 3 2 JlmcIjcVIjc Ia smrekove, 5—9 metrov dolge, ima za oddati za celo leto 215 212 Tiktor Glaser, Ruše, Slamniki iz „Slamnikarske zadruge"1 na Kranjskem, vse vrste za dame, gospode in otroke so po vzorcih na izbiro po čudovito nizkih cenah pri podpisani tvrdki. — Ker so le vzorci na razpolago, prosim, da si jih cenj. občinstvo še o pravem času izbere, da ne bo pri naročilih nobene zamude. Vilko Weixl, Maribor, Gosposka ulica 33. Velika hiša še davka prosta, blizu Celja, pripravna za trgovino kakor vsako obrt, na zelo obljudepem prostoru se odda v najem ev. tudi proda. Fr. Dolenc, Celje, Poljska ulica št. 8. 233 3-3 IV* je blizu Ljutomera h i Šdp v kateri je gostilna m zelo pripraven prostor za trgovino vseh vrst. Dobi se lahko s hišo tudi krasno posestvo. Vprašati je treba pri dr. Chloupeku v Ljutomeru. 230 3-2 I hI i H i Ravnateljstvo in uradništvo okrajne hranilnice v Slovenjgradcu naznanja s tem žalostno vest, da je njen dolgoletni zvesti uradnik, odnosno tovariš, gospod Jožef Žnidar kanclist po dolgotrajni mučni bolezni, v starosti 36 let danes zjutraj preminul. Pogreb se bode vršil v nedeljo, dne 10. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne. Bodi mu častni spomin. V SLOVENJGKADCU, dne 8. aprila 1910. Avgust Giinther, pisarnični predstojnik. — Janez Pungarscheg, predsednik ravnateljstva. — Lovro Vaupot, knjigovodja in tajnik. — Albin Kosem, kontrolor. 236 1 za žensko in moško perilo in dvojno široko za prtiče se kupi najugodneje v narodni veletrgovski hiši R. Stermecki, Ce je. Celi kosi po engros cenah. Vzorci ^asfoiii >,i pu-iljatve čez K 20"— franko. V zalogi je tudi velikanska izbira zastorov, preprog in posteljnih garnitur. Garnitura 1 prt za mizo in 2 za posteljo skupaj 9 K, belj fina 10 K. 32 52-14 Rafael Salmič trgovina z urami in zlatnino v »Narodnem domu" v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Darujte dr. sv. Cirila in Metoda! . DIEHL, žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka. Postne hran. račun st. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon it. 48. - =====: pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga ® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju ,LASTNI DOM' Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure e © e dopoldne. © © © 54 pet od sto (5°/o) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun O©©©© glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih ©©©©© | Edino narodno ^tnnosc^o podjetje V 0 iljn. g prVa južnostajento Kamnoseka industrijska dražba. Stavbena in umetna kam-noseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Idt. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krgtnilr ::: kamnov itd. ::*. Brušenje, polivanje in strnganje kamena s stroji. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Brzojavi: ,Kann«se9ka in- ffiSj dustrljska družba Celje1. 66 Tlakovanje cerkva, dvoran ln hodnikov s Samotnim alJ ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj ldočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-:;; lavanje napisov v Iste. ::; Vinko Kukovec stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pr? Celju = prevzame vsakovrstna = 61501 stavbena zlasti tesarska dela. Redko priložnost! Ku^il sem od tovarne, ki jo je uničil požar, celo zalogo krasnih, težkih flanelnih postelnih odej v vseh najaovejših in najkrasnejših vzorcih, ki imajo čisto neznatne, komaj vidne madeže od vode in pošiljam 3 kose za 9 K. Odeje so za vsako boljšo družino za pokrivanje postelj in cseb in so jako tople in mehke. OTON BEKERA, c. kr. finančni nadstražnik v pokoju v Mchodu na Češkem. 239 3-1 GOSLI vseh vrst, izbor ne Kakovosti, po jako nizkih cenah se dobilo v zalogi gl^ovirov M. HOPAS CELJE 135 5-4 Krožna cesta -(Ringstrasse). - Boljša gostilna v lepem prometnem trgu na Spodnjem Štajerskem z vsem inventarjem, sobami za tujce, senčnatim vrtom s kegljiščem, hlevi ter drugimi prostori, se takoj da na račun ali v najem. — Ponudbe na upravništvo tega lista. 232 3-3 Sukna in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvorniea za sukno v H um pol cu na Češkem. Vzorci franko. 96 Agenti I Potniki, zastopniki in druge osebe z širšim znanstvom pri privatnikih se iščejo takoj in povsod v vseh krajih, mestih in okrajih za prodajo novega, pri vsaki rodbini lahko razprodajnega predmeta proti visoki proviziji in mesečno plačo 100 kron.K —tIPonudbe pod šifro ,Guter [Neben-verdienst 1910' na Rudolf Mosse, Praga, Graben 14. 228 2-2 Superfosfat mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. Za pomladansko setev potrebno neobhodno. — Dalje amonij ako ve, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. 9 28-14 Bureau: Praga, Prikopi 17. Edini narodni Klepar v Celju &nton Jošt Savinska ulica št. 4 prevzema vsa v svojo stroko spadajoča dela ln popravila ter se slavnemu p. n. ob« čtnslvu najvljudneje priporoča v mnogo-brojna naročila. 159 7-6 Najboljši češki nakupni vir. Ceno jposteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pulj enega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-nega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. - . t Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, moorega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 26 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14, K, 16 K; zglavhiki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 59 25-12 S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko. 10 K, najfinejši drsni Sila Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. a==a=H====51tgfi Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni hiši, Stritarjeva ulica št. 2. Rezervni fond kron 400.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. 149 40-6 Sprejema vloge na knjižice in na tekoči KuPui8 in ProdaJa srečke in vrednostne račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih TP /2 O« papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. — Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. L Agro-Merkur ** * V Ljubljani. Uradfli prostori: Jatiež Trdiiiota ulica št. 8. Podružnica: Trst, rifc& Štadion št. 3. Skladišče iti kleti v Trstu in Ljubljani. Agro-MerKur je trgovcem lit gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupovanje blaga. Hjlujlm i Umetna gnojila, galica, žveplo, krmila. IfvZ" 5 semena stroji ln orodja. « ti M 0 * Štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, V 1H<& S goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina. . . . . Sir, maslo, žito, moka, olje itd. - - » - • - Agro-Merkur preskrbi vsako blago. - -Agro-Merkur kupuje vse pridelki in izdelke. 29-14 Cene najugodnejše, postrežba sOildtta. 29 Zahtevajte pravila, cenike. — — Ponujajte svoje pridelke. Karal Uonič, Celje, .Narodni dom' priporoča veliko zalogo novosti v suhnenem in manufahtupnem blagu. Velika narodna manufaktttfna trgovina. Cene strogo nizke. 33 59-14 MMMMMMM Zvezna trgovina v Celin wi . . . ........ B.y Y zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj. = Posreduje pri nakupih pisalnih strojev. = 83 48-10 Ml Dužnoštajerska hranilnica u Celju Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. m u narodnem domu. r Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov* in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se IttMActaiffrckft hfattilittft Prl na,a9aniu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne KiRimmt* aij varovance in zahtevajte pri sodiščih, SMsMA24a:flfi-VA da se naloži denar za mladoletn ® oziroma za varovance izključno le v jHZRQ$lp RFaMlilKV. 43 52—13 POSOJILNICA CELJU Telefon štev. 22. POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNiCA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. Poštne hranilnice ček. št. 9579 y lastni hiši „Narodni dom". Telefon štev. 22. HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2'Vu- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da ib se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama. ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 5V2f'