/ SLOVENSKI PRAVNIK to je kratki povzetki postav m obrazci ali izgledi raznih pisem, spisov in vlog na sodnije in druge oblasti vprepirnih in neprepirnih zadevah, potem tudi odlokov ali rešitev, razsodeb in razsodnih nagibov za vse občane, posebno pa za občinske župane, prav- dosrednike, biljeznike, sodnike in urednike sploh odvetnik vBrežcah, sočlen pravniškega družtva v Ljubljani, gospodarskega družtva na Štajerskem in družtva za povestnico jugoslavensko v Zagrebu, sv. Mohorja na Koroškem in počastni soelen tirolskega Kadecky-tovega družtva. na svetlo dal Dr. J. R. Razlag, 3-S S tisti prihodek je namen jen naši jugoslavenski akademiji zparnostih in umetnostih v Zagrebu. V Gradcu 1862. Natisnol Jožef A. Kienreich. rf «* OJ I15C • „ iž, sit 1 . 0 , . \ Ž' \V,*> $1 ’> HU ' ‘ •v.' '..'.t • -.v As". >, . .V. \vi • «•>»« ' v.uV: . m <\*u/*a* . •>.. , '='A‘>A»iy ivv«:n - . iVw .‘ , -u\'< V\*.nV.> . v>v nvs ' iv- • ■' - •; .\, . ■ V ■ } 'VK V; ' ; Al 'vV Atu^n vsm.Ai ■M. ,;t' :fl ■ : ,if :j 7 :7 ' i : ' v.! ;i ui M/1 )i- .; L,i io. »ir. ISciu: it " »i tim - >t , )biir‘nq it ) ,i >i VEKOVEČffI PRAVICI II SLOVEISKEMU RODU posvečuje izdatelj. Gesetze, Verordnungen und amtliche Erklarungen iiber den Gebraucb der slowenischen Sprache in Rechtsange- legenheiten. A. Allgemeine Gericlitsordnnng vom Jahre 1781. §. 13. ,,Beide Theile sowolil als ihre Rechtsfreunde haben sicli in ih- ren Reden der landesiibliclien Spra¬ che zu gebrauehen und aller Weit- laufigkeiten, Wiederholungen u. An- ziiglichkeiten zu enthalten.“ — Hiezu erfioss die A. h. Entschliessung vom 27. April 1885, allgemein kundge- maekt durch das Hofdekret vom 22. December 1835, Nr. 109, welche al¬ fi o lautet: „1. Die Parteien sind allen nicht in der Gerichtsspraclie oder in ei- ner der Landesspraclien aus- gestellten Urkunden, wovon in oder ausser Streitsachen bei Gericlit Ge- brauch gemaclit werden soli, beglau- bigte Uebersetzungen in die Gerichts- sprache oder in eine derLan- dessprachen beizulegen schul- dig. 6. Die Uebersetzungen eines bci Gericlit eidlicli verpflichteten Dol- metschers sind von dieser und an- deren Behbrden fur richtig anzuneh- men. Der Partei, welche eine Uebersetzung fur unrichtig erklart, muss jedoch gestat- tet w e r d e n, ihreBehauptungdurch zwei oder mehrere Kunstverstandige nach den Vorschriften der Gerichts- ordnung zu crweisen.“ §. 1G5. „Jeder Zeuge ist in Ab- wesenheit der Parteien und der Mit- zeugen zu verhoren; die Aussagen aber siud soviel als moglich, mit ihren eigenen Worten nie- Postave, ukazi in uredski izreki za¬ stran rabe slovenskega jezika v prav¬ nih zadevah. A. Občni sodni postopnik od leta 1781. §. 13. „Obe stranki kakor tudi njuna pravna zastopnika se imajo v svojih govorih posluževati jezika v deželi navadnega, ter se zderževati vsega raztegovanja, ponavljanja in pikanja.“ — K temu je bila izdana Naj viša odločba od 27. aprila 1835, obče razglašena z dvornim dekretom od 22. decembra 1835, št. 109, ki se glasi takole: „1. Stranke so obvezane vsem pismom, ne spisanim v sodnijskem jeziku ali vkterem izmed de¬ želnih jezikov, ktere se imajo pri sodniji rabiti v prepirnih ali v neprepirnih rečeh, prilagati pover¬ jene prestave v sodnijski jezik ali v kterega izmed deželnih je¬ zikov . 6. Prestave tolmača pri sodniji zapriseženega ima ta in druge ob- lastnije za resnične sprejemati. Ven¬ dar se mora dopustiti stran¬ ki, ktera kako prestavo izre¬ če za neresnično, da dokaže po predpisih sodnega postopnika svoje terjeuje z dvema ali več zvedenci." §. 165. „Vsak svedok (priča) je zaslišati v nepričujočosti strank in sosvedokov; povedbe pa se imajo kolikor je mogoče, z njihovimi lastnimi besedami zapisovati 4 d e r z us c h r e i b e n und jedem nach geendigten A u s s a g e n z um Lesen zn geben oder ihm ■vvenigstens vorzulesen und unter- schreiben zu lassen.“ §. 166. „Wenn ein Zeuge wah- rend der Vorlesung ehvas an seiner Aussage anderte, oder derselben et- was hinzusetzte, so ware es am Ende eben mit dessen eigenen Wor- t e n anzumerken; in der Aussage selbst aber soli weder etwas abge- audert noch hinzugesetzt \verden.“ B. Circnlarverordming des k. k. innerdst. ktistenl. Appellations- gericlites (Steier. Provinzial-Gesetz- Sammlung Band 30, Seite 185.) „Das bohe k. k. Justiz-Ministe- rium bat mit Dekret voni 26. Juni, erh. 1. Juli d. J., Zalil 1258, diesein k. k, Appellationsgeriehte auf den Bericlit vom 18. Mai 1848, Z. 6352, liinšiehtlich des amtlichen Gcbrau- clies der vindischen Spracbe aufge- tragen, an dic GerichtsbehOrden der Marburger und Cillier Kreise zu ver- ordnen, dass von denselben die Ur- kunden, ivelche sie far Parteien auf- zunehmen haben, auf deren Verlan- gen in fvindischer Spracbe abzufas- sen seien, dass ferner die Ausferti- gung der gerichtlicben Erledigungen zivar wie bisher in deutscher Spra- clie zu gescliehen habe, dass aber den Parteien auf ibr Verlangen die Uebersetzung in windischer Spracbe kostenfrei verabfolgt w er den miisse. \Velches sammtlicben untergeordne- ten Ortsgeriehten im Marburger und Cillier Kreise zur Darnachachtung bekannt gegeben wird.“ Klagenfurt am 6. Juli 1848. C. Strafprocessordnung vom Jalne 1853. §. 123. Ist ein Zeuge der Ge- richtssprache nicbt kundig, so kann die Vernehmung des Zeugen ohne Dolmetscher nur danil geschehen, ■vvenn sotvohl der Untersuchungsricb- ter, als der Protokollfiihrer der Spra- ehe des Zeugen zureicbend kundig sind. In diesem Falle ist den Akten eine beglaubigte Uebersetzung des in vsakemu po končanih po- vedbah dajati, da jih sam pre¬ bere ali pa mu se naj predberejo, ter jili naj podpiše.“ §. 166. „Če svedok (priča) med predbranjem nekoliko premeniti ho¬ če svojo povedbo, ali ji kaj prista¬ viti, se ima na koncu ravno znje- goviini lastnimi besedami za¬ znamovati; povedba sama pa se ne sme ne premeniti ne ji kaj prista¬ viti. “ B. Okolni zanka/, c. kr. znotraj- no-avstrij. primor, presodnije (zbirka štaj. deželnih postav zvezek 30, stran 185.) „Visoko c. kr. pravosodno po- pečiteljstvo je z dekretom od 26. ju¬ nija, spr. 1. julija t. L, št. 1258, tej c. kr. presodniji na poročilo od 18. maja 1848, št. 6352 glede na ured- sko rabo slovenskega jezika nalo¬ žilo, zavkazati sodnijskim oblastim mariborskega in celjskega okroga, da one imajo pisma, ki se za stran¬ ke sestavljajo, na njih zahtevanje v slovenskem jeziku spisovati, dalje da se sicer sodnijski odloki (rešit¬ ve) kot dozdaj v nemškem jeziku imajo spisovati, da pa se strankam na njih željo prestava v slovenskem jeziku brez vseh stroškov mora iz¬ dajati. Kar se vsem podredjenim krajnim sodnijam mariborskega in celjskega okroga naznanja, da se po tem ravna. “ V Celovcu dne 6. julija 1848. C. Red kazenske pravde od leta 1853. §. 123. Če kak svedok (priča) ne zna sodnijskega jezika, se sme on samo tokrat izpraševati brez tol¬ mača , kadar preiskovavui sodnik, kakor tudi zapisovavec zadostno zna¬ ta tisti jezik, kterega svedok govori. V tem primerljeju se mora spisom priložiti poverjen prepis zapisnika v sodnem jeziku. 5 Protokolles in tler Gerichtssprache beizulegen. Ausser diesem Falle aber hat die Vernehmung mit Zuziehung eines be- eidigten Dolmetschers stattzufinden, und es mu.ss jede Frage und Antwort sowohl in der Sprache, in welcher der Zeuge vernommen wird, als aueh in der Uebersetzung in die Gerichts- sprache zu Protokoli gebracht werden. DerDolmetsclier kanil auch selbstals Protokollfilhrer verwendet werden. §. 184. Ueber jedes Verbor ist ein Protokoli zu ffihreii. Ist der Be- schuldigte der Gerichtssprache nicbt kundig, oder ist er taub oder sturam, so sind die Vorschriften der §§. 123 und 124 anzuwenden. Wird ein Dol- metscher beigezogen, so istzuerst die Frage in der Sprache des Gerichtes, und gleich darunter die ivortliche Ue¬ bersetzung, und ebenso die Antivort, zuerst in der Sprache des Befragten, und gleich darunter in der wortlichen Uebersetzung niederzuschreiben. Von dem Vcrborten selbst ist je¬ der Bogen des Protokolles zu unter- sebreiben, oder, wenn er nicht schrei- ben kann, mit seinem Handzeiehen zu versehen, und am Schlusse des gan- zen Protokolles diese von dem Ver- horten geschehene Unterschrift oder Bezeichnung von den Gerichtsboam- ten und Gerichtsžeugen, welche dem Verhiire beiwolmen, mit ibrer Unter¬ schrift zu bestatigen. I). Verfiigung des h. .Justizniini- steriuins au die Oberlandesge- riehte Gralz undTriest laut amt- licher Erkliirung im (isterreirh. Heiclisratlie ain 17. Miirse 1862, vvodurek angeoiilnet vvurde: 1. Dass die Gericlite in Fallen, in welchen sie mit Parteien, die aus- schliessend der slaivischen Sprache kundig sind, zu verhandeln haben, die Verliore der Angeschuldigten und die Vernchmungen von Zeugen in Strafsachen nach Thunlichkeit in sla- ivischer Sprache aufzunebmen, und ivenigstens die entschcidenden Stel- len der Aussagen des Beschuldigten oder des Zeugen in slatvischer Spra- che_zu Protokoli zu bringen haben. Razim tega primerljeja pa se mora k izpraševanju poklicati zapri¬ sežen tolmač, in vsako vprašanje in vsak odgovor se mora tako v jeziku, v kterem se izprašuje svedok, kakor tudi v prestavi na sodni jezik v za¬ pisnik postavljati. Tolmač sme tudi sam biti zapisovavec. §. 184. O vsakem izpraševanju je narediti zapisnik. Če obdolženec ne zna sodnega jezika, ali kadar je gluh ali nem, je ravnati po predpi¬ sih §§. 123 in 124. Če se zraven vzame tolmač, je treba najpred vpra¬ šanje v sodnijskein jeziku, in preči spodej prestavo od besede do bese¬ de, in ravno tako odgovor, najprej v jeziku izpraševanca, in preči zdoli v besedni prestavi zapisovati. Izpraševanec sam mora podpi¬ sati vsako polo zapisnika, ali če ne zna pisati, previditi s svojim ročnim znamenjem, in na koncu celega za¬ pisnika morajo to izpraševancovo podpisanje ali zaznamovanje sodni uredniki in sodni svedoki, ki so pri izpraševanju, poterditi s svojim pod¬ pisom. D. Naredba vis. pravosodnega popečiteljsfva na deželne nad- soduijc (presodnije) v Gradcu in Terstu vslcd službenega izrečen- ja v avstr. derž. zboru dne 17. marca 1862, s ktero seje ukazalo: 1. Da morajo sodnije v primer- ljejih, kadar imajo obravnovati z ljudmi, ki izključljivo slavenski jezik znajo, izpraševanje obdolžencev in zaslišanje svedokov (prič) v kazen¬ skih rečeh, kar koli je mogoče, v slavonskem jeziku zapisovati, in vsaj odločne dele ižpovedb obdol¬ ženca ali svedoka (priče) v sla ven¬ skem jeziku v' zapisnik postavljati. 6 2. Dass Protokolle iiber die Ei- desablegungen, die von slawischen Parteien in slawischer Sprache er- folgen, nach Mdglichkeit stets in sla- vrischer Sprache abzufassen sind und wenigstens die Eidesformel in dieser Sprache in das Protokoli einzutra- gen ist. 3. Ist darauf zu sehen, dass bei Straf- und Schlussverbandlungen mit Beschuldigten, die bloss der slawi- schen Sprache kundig sind, die dabei fungirenden Gerichtspersonen nebst den staatsanwaltschaftlichen Beamten und Vertheidigern der sla- vfischen Sprache vollkommen mach- tig seien, die Verhandlungen sonach in slawischer Sprache erfolgen und das Urtheil und nach Thunlichkeit auch dessen Griinde in dieser Spra¬ che kundgemacht werden. 4. Sind in den envahnten Lan- destheilen yon den Gerichten Ein- gaben , die in slawisclier Sprache iiberreicht \verden, anzunelimen und so weit es thunlich ist, den slawi- schen Parteien die Erledigung hier- iiber in slawischer Sprache hinaus- zugeben. 5. Wird gestattet, im Falle des sich etwa zeigcnden Bediirfnisses fiir Vorladungen allcr Art, Vormund- schafts-Dekrete, Angelobungsproto- kolle, Todfallsaufnahmen , Edikte und fiir kleinere sich stets gleich- bleibende Bescheide die erforderli- chen Drucksorten in slav-iseher Spra¬ che beizuschaffen und denselben ge- mass die Ausfertigungen in slavvi- scher Sprache fur slawische Parteien hinauszugeben. BieseBestimmungen wurden den unterstehenden Gerichten zur Dar- nachaclitunghinausgegeben u. wurde zugleich verordnet, bei Besetzung von Dienststellen iD den slawischen Landestheilen auf die Kenntniss der slawischen Sprache besonderen Be- dacht zu nehmen und in diesem Sinne auch fur die dem Justizministerium zur Besetzung vorbehaltenen Dienst- steilen die Vorschlage zu crstatten. 2. Da se morajo zapisniki čez polaganje priseg, ktere opravljajo slavenske stranke v slovenskem je¬ ziku, po mogočnosti vselej v sla¬ venske m jeziku sostavljati in vsaj besede prisege v tem j eziku v za¬ pisnik postavljati. 3. Mora se na to gledati, da so pri kazenskih in končnih obravna¬ vah z obdolženci, ki samo slavenski jezik znajo, sodniške osebe z der- žavno - pravdniškimi uredniki in za¬ govorniki vred, ki imajo pri tem o- praviti, slavenskega jezika popolno¬ ma zmožni, da se toraj obrav¬ nave storijo v slavenskem je¬ ziku ter razsodba in po mogočnosti tudi razsodni nagibi v tem jeziku razglašajo. 4. Morajo sodnije v ome¬ njenih deželnih delih vloge, ki se podajajo v slavenskem jeziku, s p r e j e m a t i in, koli¬ kor je mogoče, slavenskim strankam izdajati odloke ali rešitve čez to v slavenskem jeziku. 5. Dovoljuje se, ako bi se po¬ treba pokazala, za povabila vsake verste, varstvene dekrete, obljubne zapisnike, zapise za merliči, izroke (edikte) in za manjše vedno enake odloke poskerbeti potrebne natis¬ njene obrazce v slavenskem je¬ ziku in po teb izdajati izrečenja v slavenskem jeziku za slavenske stranke. Te odločbe so se izdale podred- jenirn sodnijam, da se po njih ravna, in se je ob enem zaukazalo, da se ima pri podeljevanju služb v slaven- skih deželnih delih posebno ozir je¬ mati na znanje slavenskega jezika in v tem smislu tudi za službe, prider- žane pravosodnemu popečiteljstu za namestenje, predloge opravljati. 7 Predgovor. Neprenehoma se verti časov kolo in dovertelo se je tudi do našega roda slovenskega, zato je prisijalo milejše solnce pred naše prage in lepša sreča čaka nas ali vsaj naše zarodnike, če se zdramimo iz dosedajnega dušnega spanja. Na noge tedaj dragi bratje slovenski in urnega teka vsak na svoje delo! Ce¬ line na vse strani imamo obdelovati z umom in roko; kdo bi tedaj smel dremati ali roke križema deržati! ? Premilostivi naš cesar in gospodar je slovesno oklical rav- nopravnost vseh svojih narodov in enakost pred postavo, zato doni slava Njegovemu veličestvu širom po dalnji Avstriji in ni¬ koli omadežana zvestoba Slovencov do staročastnega prestola carskega se je po tem očetovskem izrečenju na novo okrepčala, kakor pospešuje rosa blagonosna milodišečih rast cvetlic. Za vredno sprejetje teh dobrot nebeških treba pripraviti tudi na¬ rode, ker so prikladni za uspešen in stanoviten poboljšek le tisti narodi, ktere kinčijo deržavljanske kreposti dušne in te¬ lesne. Popravimo tedaj, kar se je do sedaj pri nas zanemarilo in skerbimo za dobre narodne šole, da se mladež naša upapolna v svojem sladkem materinskem jeziku nauči za sedajni novi čas potrebnih novih znanostih in tako vredna postane sreče in slave narodne, ktera le marljive čaka, lenih pa se ogiblje. Vsak narod se le more izobraževati v svojem jeziku, kar je tudi vzrok njih vroče ljubezni do svojega po očakih podedo¬ vanega jezika; tako je tudi za nas Slovence uspešen razvitek v vsakem oziru nebeških in posvetnih vednostih le v našem prelepem, bogatem, vse časti in ljubezni zares vrednem slo¬ venskem jeziku pričakovati, kterega slovstvo ali književnost se je v poslednjih letih veselo pomnožilo in kterega poznanje in potem tudi čislanje se je začelo širiti med razne stanove. Brez narodnega jezika nema za nas izobraženja, tedaj bi brez njega zaostati morali za drugimi narodi, ki bi nas daleč pre¬ kosili v znanostih, umetnostih, obertih, poljedelstvu in sploh v vsem, kar daja človeško vrednost človeku. Da se tudi pravo¬ sodje ne more popolnoma opravljati in ne zdatno napredovati brez narodnega jezika, je pri Človeški pomanjkljivosti jasno kot beli dan, torej je naša visoka vlada že od leta 1850 izdajala postave v vseh avstrijanskih jezikih, tedaj tudi v slovenskem, in dobili že smo izverstne prestave občnega d er zavij an- skega zakonika (1853), potem men j ione (1850), rudar- 8 ske (1854) in kazenske (1852) postave, reda kazen¬ ske pravde (1853), ravnavo v n ep repi mi h rečeh (1854) i. t. d. Na deržavne stroške je bilo tudi že leta 1853 izdano jugoslavensko pravoznansko besedstvo, ter ne dvojimo, da se nahajajo ti za dobro zverševanje pravosodja po¬ trebni pripomočki s slovenskimi (vsako leto izhajajočimi) de- želno-vladnimi listi vred pri vsaki sodniji, vsaki uredniji na Slovenskem. Da pa se vresniči blaga namera vladina pri iz¬ dajanju teh za djansko življenje sila važnih bukev, moramo sami skerbeti, da ne splastenijo za občinstvo namenjeni iztisi v der- žavni tiskarnici na Dunaju (v Beču). Pričakovati se toraj sme od naših umnih županstev, da si bode vsaka občina omislila vsaj občni deržavljanski zakonik in vedno omišljevala slovenske deželno-vladne liste, da je tako občanom mogoče soznaniti se s postavami, ktere morajo poznati, ako ne- čejo v škodo priti po lastni nemarnosti. Tako se bode razšir¬ jala znanost našega slovenskega jezika, ki je neobhodno po¬ trebna za zverševanje pravosodja, kakor se vidi iz cesarskih postav in vladinih naredeb, sostavljenih na čelu teh bukev, in da ustno in očitno ravnanje pri razpravljanju deržavljanskih in kazenskih pravd, za ktero se cela Evropa sedaj poganja, nije mogoče brez narodnega jezika, še manje pa porote, ki so ver- hunec izobraženega, dobrovredjenega pravosodja, na tem dan današnji nikdo več ne dvomi. Da se pri nas na Slovenskem olajša oskerbljevanje pravo¬ sodja častitim sodnikom in narodu samemu, sem se lotil piseka v svojih prostih uricah in ako ravno glede na našo preteklost iz raznih ozirov ne morem narodu slovenskemu podati kaj do- veršenega, bode ta knjižica menda le služila za začetek pri- hodnega obširnišega delovanja. Perva zasluga pa ide gospodu Matevžu Cigale-tu, c. kr. ministerialnemu spisovavcu kot vredniku slovenskega za nas neprecenljiv zaklad zaderžajočega deržavnega zakonika, kteri je s svojim dvanajstletnim trudom izkerčil pot tudi za to stran narodnega delovanja, za kar mu tukaj v svojem in gotovo tudi v imenu svojih rojakov izreku- jem gorečo zahvalo. Gospod M. Cigale je tudi v tej knjigi str. 117 do 133 razložil menjično postavo in da ne samo naš narod, ampak tudi naši pravoznanci živo čutijo potrebo rabe sloven¬ skega jezika v sodnijah, nam je priča, ker so ravno oni kot: gospodje Jožef Kersnik, c. kr. deželno-sodnijski pristavnik v Ljubljani, Peter Kozler, c. kr. javni bilježnik v Sežani na Goriškem, dr. Valentin Pavlič in dr. Ivan S er n ec, pravdosredna vajenca v Mariboru, Luka Svete c, c. kr. okrajni sodnik v Mokronogu in dr. Jernej Zupanc, c. kr. 9 javni bilježnik v Ljubljani, pripoinagali pri spisovanju teh buk- vic in sicer večidel v prepirnih zadevah, ktere pridejo v drugi polovici na versto. Z velikim trudom je bil že leta 1849 vi- sokočastiti gospod Anton Wolf, župnik pri sv. Petru na med¬ vedjem selu na Štajerskem, v rokopisu izdelal „S1 o venskega listarja", kterega sem tu in tam porabiti priliko imel. Da se tudi prostim Slovencom že je in še se vedno več bode prikupilo naše delce, se lahko iz tega povzame, ker si je okoli 500 kmetovavcov iz vseh slovenskih pokrajin naročilo „Slovenskega Pravnika", torej se pogrešana znanstvena sostava pri razverstenju predmetov naj zagovarja s tem, da smo poma¬ gati hoteli pervi potrebi našega naroda, da mu ne bode tre- balo v vsaki naj manjši priložnosti nositi svojega težko zaslu¬ ženega denarja v pravdosredniške in bilježniške pisarnice, ali pa celo k zvitim zakotnim pisačem, ampak da si s pomočjo te knjige vsak sam sostaviti more svoje manje važne pisma in spise. Naj nam tedaj prizanesejo učeni pravoznanci nektere za njih nepotrebne, narodu samemu pa potrebne reči. Našim od¬ vetnikom, bilježnikom, sodnikom in urednikom sploh pa ne treba golih obrazcov, ako so se iz naših slovstvenih del in po živem občenju z narodom znanstveno naučili slovenskega jezika, saj se menda pri vsaki sodniji, pri vsakem uredu nahaja več izti- sov slovenskih deželno-vladnih listov in veliki slovenski slovar, na svetlo dan po neumerlem Ljubljanskem knezo- vladiki Antonu Alojziju Wolfu. Nekteri paragrafi iz občnega deržavljanskcga zakonika in drugih postav so od besede do besede ponatisnjeni, da se vsa¬ kdo lahko prepriča, kako jasno, jedernato, kratko in čisto je v slovenskem jeziku povedati mogoče vsako postavo, da je te¬ daj naš materinski jezik, kterega govori blizo poldrugi milijon ljudi in kteri nas živo veže s šestnajst drugimi milijoni slaven- skih Avstrijancov in še s 6 '2 milijoni Slavenov zunaj našega ce¬ sarstva, skupej tedaj osemdeset milijonov duš, daljšega razvi¬ janja zares vreden in živa priča našega živobitja. Kako lahko se tudi starovičniši ljudje naučijo našega pra¬ vopisa, se vidi iz tega, ker si je le šest pismenk ali čerk treba dobro zapomniti, ki se v drugih jezikih nekoliko drugače izgo¬ varjajo: c je pri nas vselej le c kakor nemško tz; č, c je laško ce, ci ali nemško tsch; s je kakor laško ali nemško ss; š kot laško sce, sci ali nemško sch ; z kakor v magyarskem in francozkem jeziku z, deloma tudi v laškem in v nemškem s med dvema samoglasnikoma, postavim: Kose, ž pa je kot francozko .j v besedi journal, kterega glasa nemški jezik celo kar nema. Torej se tudi vse naše lastne imena ne mo- 10 rejo z nemškim pravopisom zapisati, postavim: Žuža, Dež, Jež, Žižek, Žitek, Blažek, Božič, Janežič, Sužnik, Podpežnik, Postružnik, Žurbi, Križan, Žepič. Živa potreba tedaj je, slovenske imena tudi v nemških in laških pismih pisati s slovenskim pravopisom, kakor Fran¬ coz piše vedno: Montpensier, Fontainebleau; Anglež: Shakespeare, Y o r k s h i r e; Lah: G i r a r d e 11 i, A j a c- cio; Nemec: Gothe, Schaumburg in Magyar: E 61- vos, Balassa Gyarmath. Tako moramo tudi mi delati, če se nečemo sami na posmeh staviti, ter se pri vsaki priložnosti posluževati svojega od visoke vlade poterjenega pravopisa. Koncovke — egg, — agg, — etz, — itz, — itsch so okorne in celo neslovenske, torej se jih je vsegdar ogibati in pisati — ek, — ak , — ec, — ic, — ič ali ič. Tudi na iz¬ peljavo besed je gledati, postavim: Drozg, Herg, Jug, Nedog, Prelog se pišejo z enim g, ne pa s k ali celo z gg. Kam se zaide, če se opušča edino veljavno pravilo: „Piši slovenske lastne imena vselej po slovensko, naj je stik besed v kterem koli jeziku", se vidi iz tega, da so nam v pravnih pismih pokvarili prave slovenske imena: V e r š i č v W e r s c h ti t z, M u r š e c v Murschiitz, Seršen v Sehrschon, Berglez celo v Werglas. Da tedaj sloven¬ ski pravopis pri lastnih imenih no dela nikakih zmešnjav, am¬ pak da tuje jezike le nadopolniije; kar jim manjka, se vidi iz imen: Sušnik in Sužnik, ki bi se z nemškim pravopisom obe le Suschnik zapisati mogle in pri naslednem ali dednem prepiru, kadar bi se po rodoslovnem deblu žlahta morala do¬ kazati iz kerstnih matic, bi to po nemškem pravopisu popol¬ noma nemogoče, v slovenskem pa celo lahko bilo. (Omnia probate et quod bonum tenete). Kako okorno je pisati Tschu- t s c h e gg namesto Guček, W ab o s s e gg namesto B ab os e k, W oseh itz namesto Božič, treba samo enkrat pogledati. Naročnikom „Slov. Pravnika", kteri niso pravoznanci, še bi priporočil, naj posamne sostavke in predmete večkrat pre¬ birajo in se pomenkovajo o njih z zvedenimi moži, da se vsaj poglavitniših reči prej ko je mogoče naučijo. Ge so nektere reči težko umljive, kakor n. pr. menjično pravstvo, naj po¬ mislijo, da se mi pravoslovci štiri cele leta moramo v visokih ško- lah, po tem pa še celo življenje učiti pravoznanstva, ker ob¬ sega tako obširne vednosti, da je za dosego znanstvenosti celo življenje skoro prekratko. Ne opešajte tedaj posebno samouki in prepričali se bote, da ne bode v vašo škodo. Kdor postavim drugemu posodi (uzajmi) 1000 fl. na šest mescov proti 6% obrestim, naj potegne čez taj iznosek na svojega dolžnika me- 11 njico, (samo da si v tem primerljeju — pri zajmu — ne sme več kot 6% obresti na pol leta naprej t. j. do zapadnega dneva menjice prideržati) in za kolek bode se samo 63 kr. potrošilo, med tem ko bi za zajemno ali dolžno pismo, če se ravno ne vknjiži, trebalo koleka 3 fl. 75 kr. Ako za tri mesce upnik menjico hoče prodati, zapiše na herbet menjice samo svoje ime in prenos je brez vsega kolka opravljen, med tem ko se sicer odstopojemniku z dolžnim pismom še mora izročiti odstopno pismo (cesija), ktera mora zopet po vrednosti zneska kolek 3 fl. 75 kr. imeti, razun tega pa se še mora plačevati sostavljavcu takih zadolžnic. Tako in če se bodo naši kmetovavci poprijeli umnega gospodarstva, bode se množilo narodno blagostanje. — Menjopravnega besedstva se je s postavo vred učiti, ker za se stoječi izrazi niso v nobenem jeziku razumljivi tistemu, ki ne pozna naše kratke in jedernate postave same; da pa se v obče nahajajo v tej knjigi besede ne vsakemu že od mladih nog znane, pride od tod, ker se govori tudi o čisto novih rečeh in zapopadkih, torej se je pravniških besed ravno tako naučiti treba, kakor se mora naučiti zdravniških, umetalskih, rokodel¬ skih in kmetijskih in če te niso vsem obče znane, tega nije jezik kriv, ampak človeška slabost ali tudi neugodne okoljščine. Iz tega se zopet vidi, kako potrebne so dobro vredjene šole, v kterih se mladina ima v vsem temeljito podučevati, kar je človeku vedeti potrebno, da more doseči svoj namen na zemlji. To pa je vse le mogoče v narodnih šolah, zato imajo Fran¬ cozi francozke, Angleži angležke, Lahi laške, Nemci nemške šole, torej tudi mi Slovenci moramo s k er beti za slo¬ venske šole, da se ne potrati zlati čas mladosti s praznimi jezikoslovnimi pokušnjami v tujih jezikih, za kar so srednje in više, nikdar pa male šole. Pri tej priložnosti še bi rad eno omenil, ki je za naš ob- širniši narodni razvitek sila važna. Mi smo glede lege in jezika v živi zvezi s svojimi jugoslavenskimi brati v trojedni dalma- tinsko-horvatsko-slavonski kraljevini, ter z ogerskimi in turskimi Serbi in po njih tudi z Bolgari. Brez slovstvinske zveze s temi našimi brati nam nije mogoče ohraniti in okrepiti si jezik in vse, česar pogoj je ravno narodni jezik. Da se pospeši vzajem¬ nost med rodovi enega izvora, je ustanovil prevzvišeni gosp. djakovaški vladika Jožef Juri Strosmajer jugoslavensko akademijo znanostih in umetnostih v Zagrebu, ktera bode raz¬ vijala dušno moč naših rodov od Triglava do Balkana. Da te¬ daj ne podpiramo tega blagega početja samo z denarno pomočjo, temuč da tudi delamo v smislu srečne prihodnosti, moramo že sedaj izobraževati svoj slovenski jezik s posebnim ozirom na druge 12 južnoslavenske narečja in pred vsemi na serbskega, kar bi glede vzajemnega pravosodja pospeševalo vsakdanje občenje in naroden razvitek v vsakem oziru. Brez dvornbe bomo še zanaprej imeli enake postave s svojimi jugoslavenskimi avstrijanskimi brati in ravno za to nam je treba vzajemnega podpiranja, da dopolni eden rod, kar drugemu, manjka. Kam Slovencom je ravno kar sreča nekoliko pripomogla s tem, da se je vernolo domu dosti skušenih sodnikov, sinov slovenske domovine, ki so soboj pri¬ nesli popolnoma znanje serbskega jezika in če se bo v naših šo¬ lah mladini podajalo s slovenskimi berili tudi nekoliko serbskega, bi mi v kratkem imeli narodno uredovanje, kar je naša visoka vlada sama s tem podpirala, da je že leta 1853 izdala pravo- znansko besedstvo v slovenskem in ob enem v horvatsko-serb- skem jeziku. Primikujmo se tedaj svojim bratom še dalje na potu naravi primernega razvitka, kar bode tem laglje, ker v pravniških zadevah še le narod izobraževati začenjamo; sami ne moremo imeti svojega izklenivno slovenskega slovstva razun spisov za prosti narod namenjenih, v kterih pa se vedno ves narod pri¬ pravljati ima na svoj veliki poklic. Dušni in telesni blagor na¬ šega roda je v živi zavezi s srečo in slavo naše staročastne, vsem narodom enako pravične Avstrije; kdor tedaj eno podpira, drugo vzveličuje. Bog pa bode dodelil svoj obilen blagoslov, brez kterega pridejo vsi svetovi v pogin. Konečno prosim slovenske jezikoslovce in pravnike za pri¬ jazne opombe zastran pogrešk in pomanjkljivosti, da se poslu- žim njih saveta pri drugem natisu tega delca ali pa pri izda¬ janju pravniškega časopisa, če bi se eno ali drugo potrebno po¬ kazalo. Če ravno glede na neme n naše narodne knjige ne bode nikdo v nji znanstvene doveršenosti iskal, sem vendar prepričan, da bode vtihnolo obrekovanje, kakor da še naš jezik nije olikan za domače urede. — Če sem kaj pripomogel, da se olajša sodnikom njih težko opravilo pri občenju s slovenskim ljudstvom in da se verne potrebno zaupanje na vse strani, in da zavoljo jezika nikdo neprijetnosti ali škode ne bode terpel, ter da se bode brez ovir vsak Slovenec mogel sam prepričati o dobroti naših postav, ne pa se jih samo bojal; onda sem po¬ polnoma prejel plačilo za svoj trud. Z Bogom tedaj mladi „Slovenski Pravnik"! hodi širom po prelepi slovenski domovini, naši predragi otčevini, terkaj na vrata svojih rojakov vsakega stanu, ter gladi vekovečni pravici pot do slovenskega roda. V štirskem Gradcu na dan sv. Cirila in Metoda 1862. leta. Or. J. fl- Razlag. 13 Nektere besede v pravnih zadevah, kterih se je za lepo slovenščino treba dobro naučiti. Besede (oblika) prisege — ®tbeš= formcl. Bilježnik — 91otar. Daritev — @efcf)enf. Davkarija — Šteucrnmt. Davščina — ®ebul)r. Dedič — Srbe. Dedina — Srbf^aft. Dedino nastopiti — (id) erbSetfldren. Dedinska pogodba — ©rbtertrag. Delno plačilo — SlbfdjlcigčMblung. Deržavni pravdnik — ©taatSamralt. Deržavni zakonik — CRcitb^gefe^btatt. Deželna knjiga — SanbtafeT. Dokaz — 33c»cisS. Dokazalo — ®ett>etfmi 1 tel. Dokazovanje — 33n»eif?fuljrung. Dokazni člen — SBefžartifet. Dosoja — 91e»ifion. Dota — ■feiratSgut. Dotek plačilne dobe — Slbtauf bet 3 «l)luTig§frift. Dražba — Sidtation. Dražbno skupilo — Sicilatirnčcrloti, SJldftbot. Drugopis — ®u»(ifat (duplum). Dvojnik — SDujjIirat*(?lu 6 fertt 0 «ng). Glavnica (istina) — Capital. Gotovina — ŽBarf^aft. Gotovost (resničnost) — Dlic^tigfeit. Izdavec — SluSfteller. Izklenivni obrok — gaftfrift. Izknjižbena plačilnica ali pobotnica — ©ttabulationčguittung. Izknjižiti — ejtatuitiren. Iznosek — ©uinme. Izpisek iz zemljiščnih knjig — ©runb» budiSejtraft. Izrek, izrečenje — ©rtlarung. Izrok (oglas) — ©bift. Iztirjavnost — ©inbringHdjfett. Izveršba — ©jecufton. Izvirno pismo — ©viginalurlunbe. Jamčiti (dobro stati) — gutftel)en. Juternja — {Korgengabe. Kazenska sodnija — Stntfgeridjt. Kolek — Stcmpel. Kupna pogodba — Haufceriraep _ Maloleten, malodoben — tuittbetjaf)ttg. Menjica — SBedifet, Motenje posesti — SMfeflorung. IVadpis — Olubrtf. Narok, pravdni dan — £agfa|ung. Nasprotnik — ®egtier. Nepogojno — unbebingt. Nerazdelno — in solidum (jur unge= tbeittert ■fanb). Ničnost — SHuttitat. Nujni dedič — HrtOerbe. Občni deržavljanski zakonik — a It« gcntetneS biirgerl. fficfejjbuclj. Oblast — ©oHmadjt, ffle»a(t. Obravnava — SBerbanblung. Obresti (ž.) — >)tnfen. Obrok — Strmin, grift. Odbrati — belegiren. Odlok (odloka) — 33efcfcetb. Odložiti narok — Sagfajjung erftrccfen. Odpoved, odreka — fficrjicfjt. Odstopljenec — (EcffuS. Odstopnik — (Sebent. Odstopno pismo — ©efficnSuvfunbe. Odstopojemnik — ©effionar. Odškodba — Sntfdjdbigung. Odvetnik (pravdosrednik) — 31b»efat. Ogled — Stugenfcbein. Okrajna (kantonska) sodnija — 83e» prfjgeridjt. Okrajni (kantonski) ured — ffiegirfž= amt. Oporoka — Seftament. Opravičiti — rec^tfcrtigcrt. Opravičiti izostanje od naroka — ba§ SIuSMriben »en bet £agfa|ung redjtfertigen. Oziroma — respective. Pervopis — Original (simplum). Pismeno ravnanje — fd;riftttcI;eS S3et= fatjven. Pismo — llvfunbe. Plačilna doba — 3ablung8friff. Plačilni nalog — jjal)lung8auftrag. Pogodba ■— S3ertrag. Pogoj — SScbingmig. Položnija — ®c»ofitenamt. Pooblastilo — SBclImacfjt (at§ lltfunbe). Popis premoženja — 3n»entar. Poravnava — Šcrgtei^. Porok — 5?iirge. Porota — ffief^tpornengeri^t. 14 Porotnik — ©efdjriotrter. Posest (ž.) — Seftjs. Postavni dedič — gefcjjlicfer ©rbe. Postavno nasledstvo — ge[c£ltdje @rb* fotge. Poterditi podpis — fegaliftren. Postavljenje v poprejšni stan — 2Bie= berctnfejjung in bcn potigcn @tanb (restitutio in integrum). Poveriti — Pibimiren. Pravda, prepir -— $roce§, €>treit. Pravdni dan, narok — jagfajjung. Pravdosrednik (odvetnik) — Stbpcfat. Pravilnik sodne oblasti — 3uri3- btftkmSnrrm. Pravni pomoček — SledjtSmittel. Pravomočno, pravoveljavno -— red)US= trSftig. Pražnji dnevi — $evlaftage. Predaljšati — perldngern, profotigtren. Predkupna pravica — ©erfaufžredjt. Predznamvati — pranctirem Preiskovavna sodnija — Itnterfu* cbungSgcrid-t. Prepis — 2U'fc£)vift. Prepodaja — Ucbergabe, Preslišanje prič ali svedokov — 3eugenpernel)ntung. Presodnija (viša deželna sodnija) — 9lppeCfaiiort§= uber CbeilatibePgerič^t. Presoja — Slppellation. Primerek — ©pempiar, Sflare. Prisoditi — einanimorten. Prisojilo — (iinannrortungsuvfunbe. Pristojen — juftanbig, fompetcnt. Pritožba — ©efd)»erbc. Priznanje — ©eftanbnift. Protipis — dlePerž. Razdediniti — enterbcn. Razsodba — Itrtijcil. — zavoljo neprihoda — in contu- maciam. Razsodni nagibi — ©ntfdjeibutigS* grunte. Razredivna razsodba — fifaffiftf«* tionžuvtf)ci[. Ročna zastava — Cmnbpfanb. Skerbljenec — ©uranb. Skerbnik — ©urator. Skerbstvo — ©uratet. Sklada — fjjfaffe. Skrajšano ravnanje — fummavifc^eS ffierfciijren. Skupilo — SReiftbot, ©rlšž. Službeno, uredno — anttlfd). Služnost — SerPitut. Sodedič — 9Jiiterbe. Sodni postopnik — ©ertdjtSorbnung. Sodno ravnanje — gcridjtlidjež ffier= fa&rett. Spis — Sdjrift. Stečaj, stek —• ©oticurž. Stik besedni — ©ontejt. Stojna zastava — ©runb= pfanb. Stopnja — Snfluitj, ©rab. Ugovor — ©imrcnbung. Ukaz, zaukaz — ©crorbrtung, Umertvitev — Stmortifatujn. Uredno, službeno •—■ amtiidj. Ustmeno ravnanje — muntfič^eS 93er= faijim Ustna obravnava — ntiirtMidje 23 er* banbtmig. Utok — Šefursi, Varuh — Sonnunb. Varvanec — SJtuntel. Vdovščina -— 2BitmetigeI)alt. Vgotoviti — liguitircn. Vknjižiti — intabutircn. Vloga •— Sittgabe, ©efud). Volilo — Segat, fficrmdd;trti(j. Volilojemnik — Scgatar. Vzakonjenje — ft'inber»Segttimatton. Zagovornik — SSertbcibiger. Zajem (posojilo) — £>ar(eil)ett. Zajemno pismo — SDarlctljcnSbrief. Zapisje — ©obicilt. Zapisnik ■— ifrotofott. Zapis za merličem ■— £rbfaIISauf= naljme. Zapor — 9lrreft. Zapustnik — ©rblaffer. Zapuščinska razprava — ©ertajjab* • banbiung. Zastarati, zaletiti — Perjabrert. Zastavna pravica •— i$fanbred)t. Zaukaz, ukaz — fficrorbnung. Zavarovati — jidjerffellen. Zavoj (pravdnih) spisov — 2lfiert* wiuturi Zaznamek (pravdnih) spisov — 2(ften= perjefdjnij). Zaženilo — SBiberfage. Zborna sodnija —■ ©eritbttbef. Zemljiščne knjige — ©runbbud). Zvedenec — iftunffpeiffanbiger. Ženitna pogodba —■ ©jiePertrag. 15 Razrcdba oblastni j. A. Sodnije. I. Stopnja: V d e rž avlj anskih (civilnih) zadevah: Slavne c. kr. okrajne (kantonske) sodnije in sicer nektere samostalne in mestno-odbrane, druge pa s političnimi uredi združene; veleslavne c. kr. deželne in okrožne sodnije; veleslavne c. kr. kupčijske in rudarske sodnije (samostalne ali z deželnimi in okrožnimi združene); veleslavne c. kr. vojaške deželne sodnije. V kazenskih zadevah: Zastran prestopkov: slavne c. kr. okrajne (kanton¬ ske) in mestno-odbrane sodnije, tudi slavni c. kr. o- krajni (kantonski) uredi, mestne poglavarstva in c. kr. redarstvene vodstva (Polizeidirectionen); zastran hudodelstev ali zločinov in pregreškov pa veleslavne c. kr. deželne in okrožne sodnije s po¬ močjo slavnih c. kr. preiskovavnih sodnij izmed okrajnih. II. Stopnja: Visoke c. kr. presodnije (prizivne ali deželne nadsodnije) v Gradcu in Terstu; za osebe podveržene vojaški sodni oblasti pa na Dunaju (v Beču). Zastran nekterih prestopkov pa visoke c. kr. namestnije (mestoderžtva) in deželne vlade. III. Stopnja: Visoka c. kr. najviša in overžna sodnija na Dunaju (v Beču), glede na gori omenjene prestopke pa visoko c. kr. deržavno po- pečiteljstvo (Staatsministerium); za osebe vojaški sodni oblasti podveržene visoka c. kr. najviša vojaška sodnija na Dunaju. B. Politične oblasti. I. Stopnja: Slavni c. kr. okrajni (kantonski) uredi in nektere mestne poglavarstva (magistrati). 16 II. Stopnja: Visoke c. kr. namestnije (mestoderžtva) in deželne vlade. III. Stopnja: Visoko c. kr. deržavno popečiteljstvo na Dunaju (v Beču). C. Denarstvene oblasti. I. Stopnja: Slavne c. kr. davkarije imajo samo davke ali štibre in davščine predpisovati in pobirati. Slavne c. kr. denarstvene okrajne vodstva iFinanz-Bezirks- Directionen). II. Stopnja: Visoke c. kr. denarstvene deželne vodstva (Finanz-Landes- Directionen). III. Stopnja: Visoko c. kr. denarstveno popečiteljstvo (Finanz-Ministe- rium). I). Rudarske oblasti. I. Stopnja: Slavne c. kr. rudarske glavarstva (Bergliauptmannschaften). II. Stopnja: Visoke c. kr. namestnije in deželne vlade. III. Stopnja: Visoko c. kr. denarstveno popečiteljstvo. Opomba. Kaša visoka c. kr. vladaje že večkrat naznanila, da vse tudi naj više oblasti sprejemajo vloge v vseh avstrijanskih jezikih, tedaj tudi v slovenskem. - Davščinska postava od 9. februarja 1850, št. 50 derž. zak. 17 Za navadne pravne pisma (tedaj razun menjic *) pri kterih se kolek ravna po primeri k vrednosti, velja pri izmeri kolkovnih davščin sledeča Čez 8000 fl. se od vsakih 400 fl. jemlje z nenavadnim prikladom vred po 1 11. 25 kr. več, in vsak ostanek izpod 400 fl. se šteje za polnih 400 fl. Vsled cesarskega ukaza od 17. maja 1859, št. 89 derž. zak. so bile načasno povišane tudi stanovitne kolkovne davščine in to: *) Za menjice (veksel, kambial) glej lestvico I, na strani 97. Slovenski Pravnik. 2 18 Abecedno kazalo davšcinskih stavkov. Ab solu to rji (odpravilo) računov, sodnijski in nesodnijski od vsake pole.3G kr. Beneficije, prošnje za te na javne oblasti od pole . 72 kr. Bilančne (obtehte) ali bilancirani računi kupčevavcov in obertnikov med seboj, ki izkazujejo zajemne upodaje in ostanke na dolgu ali dolge in terjave ne glede ali so od iz- datnikov samih ali od tistega, za kogar so izdane, ali od obeh strani podpisane od vsake pole.36 kr. Cenitni iznajdki od vsake pole.36 kr. Cenitni zapisniki v prepirnih zadevah, ako reč ne presega 50 tl. od vsake pole.15 kr. ako 50 fl. preseže in v neprepirnih zadevah ... 36 kr. I) a r i t n e pisma: а) na primerljej smerti od vsake pole.36 kr. б) med živimi premikljivih stvari, ki se no prcpodajo koj pri daritvi, ali nepremikljivik stvari, kakor tudi vžitka ali drugih služnosti od poslednjih od vsake pole.36 kr. c) daritve med živimi premikljivih stvari, ki se koj pri daritvi prepo- dajo po vrednosti darovane reči lestvica II. Pod b ofnenjene daritve same, kamor posebno tudi spadajo: 1. Brez plačila podeljeni živežni prineslci, podpore ali odrečenja pravic v prid kakega drugega ali prepuščenja (odstopi); 2. brez plačila dopuščena raba, vžitek ali druge brez plačila dane služnosti, in sicer: I. Med zakonskimi, ki ob dobi daritve še niso bili ločeni, in med starši in zakonskimi ali nezakonskimi otroci ali njih zarojenci, med volit- nimi starši in volitnimi otroci po vrednosti 1%; 19 II. med drugo žlahto do sestranieev ž njimi vred po vrednosti 4%; III. v vseh drugih primerljejih po vrednosti S%. Pazka. 1. Vrednost podeljenega živežnega prineska, podpore i. t. d. se ima tako odločiti, kakor je pri služnostih povedano. 2. Davščina za daritve na primerljej smerti je še le pri pripadu de- dine opraviti. Dedinske pogodbe, od vsake pole.36 kr. po teh vstanovljena pravica je še le takrat podveržena dav¬ ščini za prenose premoženja zavoljo smerti postavljeni, kadar komu dedina pripade. Dedno-zakupne, dedno-obrestne pogodbe t. j. tiste pogodbe, s kterimi se komu vžitna last kakega posestva dedno proti vsako letnim dajatvam prepusti, za kar se ima vzeti skupni iznesek za vselej in za vsako leto izgovorjenih daja¬ tev po §. 16 te postave *) po vrednosti lestvica II. Delavske svedočbe za rokodelske pomagavce, najemnike in druge delavce.15 kr. Diplomi javnih oblastnij in občin.72 kr. — od zasebnikov zastran družbnih pogodeb .... 36 kr. Dolžne pisma, pcrva pola po vrednosti lestvica II., vsaka daljša pola.36 kr. Domovnice za posle, rokodelske pomagavce . . . 15 kr. — za druge ljudi. 72 kr. Dopustnice za prodajanje cluhana in kolka . 72 kr. Dopuščen je o b e r t n i j, započetij in pridobitnih opravil po razmeri števila stanovavcov, gl. obertnije. Dovoljenje m uzikezaples.72 kr. Dražb n e prošnje od pole.72 kr. *) §. IG. Pri dolžnostih, ki se ponavljajo. Ako pravno opra¬ vilo dolžnosti obseže, ki se ponavljajo (pospetovajo), veljajo za iz¬ mero davščine sledeče odločbe: a) Ako je bila se ponavljajoča dolžnost za odločeno dobo, ki pa deset let ne doseže, pogojena, se premeri davščina po vkupnem znesku za celi čas prerajtanili dnarnih vrednosti. b) Ako imajo dolžnosti, ki se ponavljajo, skozi deset ali več kakor deset let terpeti, se mora davščina kolka po deseternem znesku eno¬ letne dolžnosti plačati. c) Če je terpež dolžnosti, ki se ponavlja, na čas življenja kake osebe omejen, je podveržena davščini po deseternem, če se pa terpež take dolžnosti ravna po dolgosti življenja dveh ali več oseb, po pet- najsterem znesku enoletne dolžnosti. d) Ce pismo govori od dolžnosti, ki se vedno ponavljajo, ali če se terpež dolžnosti ravna po obstanku za negotov čas ustanovljene skupščine ali naprave, je podveržena kolku po dvajseternem znesku enoletne dolžnosti. e) Če je dolžnost na drug negotov čas pogojena, se mora dav¬ ščina kolka po trojnem znesku enoletne dolžnosti plačati. 2 * 20 Družbne pogodbe, po kterih se dve ali več oseb zaveže samo svoj trud zediniti v namen čigar predmet niso cenljive reči ali ako družbniki svoj trud ali svoje stvari ne zedinijo na dobiček za-se od vsake pole.36 kr. ako nije po vrednosti lestvice II., manjši iznesek odločen; v vseh drugih primerih pa po vrednosti lestvica II. Dvojniki vlog so tistemu kolku podveržene, kakor te same. — pisma morajo kolek izvirnika dobiti, drugi izdajki kot enojni uredski prepisi vsaka pola.36 kr. Ker se odstotna davščina od vsakega neposrednje davščini podverže- nega opravila le enkrat ima pobrati, je vsak izdajek (dvojnik, trojnik) zadevnega pravnega pisma le podveržen kolku od vsake pole po 36 kr. Inventarji (zapisi premoženja), ako zapuščina ne presega 50 fl. od pole.15 kr. v vseh drugih primerljejih pa.36 kr. Izbris (extabulacija) prošnje za to od vsake pole razun nad- pisov in prilog.36 kr. Izgovorjene pravice, kadar se proda, podari ali odstopi kako zemljišče i. t. d. po §. 16 nazoče postave, glej dedno zakupne pogodbe. Izpiski iz položnijskih, deželnih, zemljiščnih in mestnih bu¬ kev ,. 72 kr. — iz matic t. j. iz rojstnih,, kerstnih, poročnih in mertvaških knjig za vsak primerlej od pole.36 kr. Kerstni listi .. 36 kr. Kodicili (zapisi) t. j. poslednje volje, v kterih nije dedič po¬ stavljen so kakor oporoke kolka prosti. Koze ali osepnice, svedočbe zastran teh so vselej proste. Krošnjarski (pohiševavski) listi.72 kr. K u p č i j s k e in obertnijske knjige (Handels- und Ge\ver- bebiicher) kakor glavne knjige in knjige kontokorent in saldo- kontokupcov, tvorničarjev in obertnikov od vsake pole, ktere poveršje ne presega 726 □ palcov.15 kr. vse druge knjige, ki se čez kako kupčijo ali drugo obertnijsko oprav- ljenje, čez obertnijske započetja, posredovanja opravil, sosebno notar¬ ske ali mešetarske opravila pišejo od vsake pole.2% kr. ako poveršje cele pole ne presega 380 0 palcov (na primer visokost 19 palcov se pošteva s širokostjo 90 palcov), ker se sicer veči kolek od- rajtati mora namreč od vsake pole . -.5 kr. kadar pa poveršje cele pole presega 504 0 palcov, mora za vsako polo biti kolek.7*/ 2 kr. Kupčijski računi (konti) izkazi, note od kupčevavcov in obertnikov izdani, ako ravno je poterjeno na njih prejeto plačilo, so koleka prosti, dokler se ne rabijo pri kaki oblast- niji; v tem primerljeju morajo imeti kolek za priloge 15 .kr. Kupne pogodbe, s kterimi se kaka reč za odločen iznesek 21 v duarju komu drugemu prepusti, ako je premikljiva po nje vrednosti lestvica II. ako pa je neprimikljiva od vsake pole.36 kr. samo da se mora v tem primerljeju osem dni od dneva pod¬ pisane pogodbe davkariji za izmero davščine naznaniti, ktera ima davščino izmeriti, kakor sledi: a) za prenos v 2 letih 1% a 11 / o/ n n » ^ « 1 /2 /O (i 90/ « « »o n « /o za prenos v 8 letih 2*/ 8 0/ 0 s, „ «10 « 3°/ 0 „ „ čez 10 let 3 %% b) za tisti prenose in vpise v javne knjige, za ktere je postavljena dav- za prenos v 4 letih « M M 3 « 1 °/0 1/ o/ a /o Kvitenge (plačilni listi ali pobotnice) izpod 2 fl, so proste, — od 2 fl. po lestvici II. Menenja zvedencov od pole.36 kr. Menjice: а) v obdaeeni domači deželi izdane, in v 6 mescih ali v krajši dobi, od dne izdatve naprej, plačljive po vrednosti lestvica I.; б) v neobdačeni domači deželi spisane, v obdačeno domačo deželo pre¬ nesene in ne pozneje kakor v 6 mescih po dnevu spisanja v domači deželi plačljive po vrednosti lestvica I.; c) v zunajni deželi spisane, v obdačeno domačo deželo prenesene in ne pozneje, kakor v 12 mescih od dneva izdatve v domači obdaeeni de¬ želi plačljive po vrednosti lestvica I. ; d) na tujem spisane in na tujem plačljive, so brezpogojno proste; e) menjice na vid, za kterih predočbo nije bila nobena doba (obrok), ali vsaj le doba ne daljša od 6 mescov pri menjicah v domači deželi, in od 12 mescov pri menjicah na tujem spisanih pogojena, so pri spisanju ali po prenosu v obdačeno domačo deželo podveržene od¬ ločbam, veljavnim za menjopise, ki so na odločen čas narejeni. Če se pa menjica na vid, ako je bila v domač.„ obdačeni ali neobdačeni deželi spisana, v 6 mescih in če je bila v zunajni deželi spisana, v 12 mescih od dneva izdatve naprej za plačilo ne predoči, se ima po preteku tih dob tisti iznesek poplačati, za kteroga bi po lestvici II. dača od menjopisa višja bila; f) vse druge menjice po vrednosti lestvica II. Op omba 1. Ako se obrok menjopisov predaljša, se ima za vsako predaljanje, ktero po razliki, ali je menjopis v domači ali tuji deželi spisan bil, 6 ali 12 mescov ne preseže, vselej iznova tisto plačilo opra¬ viti. Če pa predaljšanje ta obroka od G in 12 mescov preseže, se dav¬ ščina opravi po lestvici II. Opomba 2. Če je dolžnost z menjico po menjični šegi ustanov¬ ljena ugasnola ali kadar se menjica v ti namen vknjiži (intabulira) ali predznamva (prenotira), da bi se zastavna pravica zadobila, in če je bila zanjo davščina le po lestvici I. ali po pred za menjice odločeni iz¬ meri opravljena, pristopi z ugasnjenjem dolžnosti, ktera je bila po me¬ njični šegi ustanovljena, ali preden se prošnja za vknjižbo ali prenota- cijo predpoloži, dolžnost, tisti iznesek pozneje opraviti, za kterega bi bila po lestvici II. dača menjopisa višja bila. 22 Opomba 3. Druga in tretja menjica ste tisti davščini podveržene, kteri je podveržen pervi spisek menjice. Opomba 4. S prepisi menjice, ki se s prenosom (džirom) previdijo, se ima glede kolcne dolžnosti tako ravnati, kakor z izvirnimi menjopisi. Opomba 5. Z ozirom na §§. 23 in 44 t. p. se mora od menjie, ki so v zuuajni ali v neobdačeni domači deželi spisane in v domači deželi plačljive, ako se ima kak prevod ali kak prijem na menjico dati, pla¬ čilo sterjati ali protest narediti, davščina plačati, preden se še kaj ta¬ kega zgodi in na vsako vižo, preden 30 dni po prenesenju v obdačeno domačo deželo preteče. Menjični protest.72 kr. INtadpisi (rubrike) od vsake pole . 15 kr. Napovedbe k stečaju (kantu), zapuščini.36 kr. — proste obertnije, glej obertnije. Nastop dedine od pole.. . 36 kr. Naznanila ali razglasi tiskani v zasebnih rečeh, ki se pri- lepajo na javnih prostorih ali časnikom prilagajo, pa nič nije povedano, da je naznanilo časniku priloženo ali pa ktere na- laš za to najeti ljudje raznašajo, za vsak list, ki ima 180 □ dunajskih palcov 1 kr., čez 180 □ palcov pa 2 kr. — ki se domačim časnikom vverstijo za vsakokratno sprejetje taksa 36 kr. — za dobrodelne namene brez lastnega dobička so brez takse. Obdarilo, prošnja za to od pole.36 kr. Obertnije svobodne ali dopustne, kdor uno napove ali za to prosi, mora od perve pole vzeti stanoviten kolek, kteri se ravna po množtvu ljudstva tistega kraja, v kterem misli o- bertnijo imeti in sicer: na Dunaju ali Beču . ..6 fl. -- kr. v krajih, ki imajo več kot 50.000 duš.4 fl. — kr. ki imajo 10.000 do 50.00Č duš.3 fl. kr. ki imajo 5.000 do 10.000 duš.2 fl. — kr. v vseh drugih krajih.1 fl. 50 kr. za vsako drugo polo pa 30 kr., s prikladom pa 30 kr. Ktere mesta, tergi in vasi imajo na Slovenskem in v bližnjih pokra¬ jinah več kot 5.000 duš, se najde pri obertnijski postavi v teh bukvah. Obrisi ali načerti kot priloge.. 15 kr. Odločitne pisma (Theilungsurkunden), ako se v njih ne pre¬ nese premoženje na drugega od vsake pole ... 36 kr. ako se prenese cenljiva pravica ali lastnina po lestvici II. Odpovedbe po sodnijah vročene od pole .... 36 kr. — zasebne, dokler se ne rabijo pri sodniji so proste. O dr eč enj e dedine od pole.36 kr. O.dstop premoženja upnikom kot vloga od pole . 36 kr. Odstopne pisma po vrednosti lestvica II. — brezplačne kot darila od vsake pole . . 36 kr. 23 Odstopne pisma na menjicah, deržavnih zadolžnicah in njim enakih dolžnih pismih so kolka proste. Oporoke ali testamenti in kodicili so kolka prosti. Osepniee ali koze, svedočbe zastran teh so vselej proste. Ozuanilni listi zastran zakona.. 36 kr. Plačilni listi ali pobotnice izpod 2 fl. so proste, —■ od 2 fl. po lestvici II. I J oči tn in a (penzija), prošnje za njo.36 kr. Podelitev rudnika, prošnja za to od pole . . . 72 kr. Pogodbe zastran lasti ali užitka i. t. d. od pole . . 36 kr. pa se morajo v 8 dneh davkariji za izmero davščine napo¬ vedati; sicer pa kot pisma po lestvici II. Pohiševavski (krošnjarski) listi . . . . . . 72 kr. Pomilostenje, prošnje za to v kazenskih rečeh so proste, v drugih pa od pole.72 kr. Pooblastila brez izrečenega plačila.36 kr. — v kterih je plača ustanovljena po vrednosti lestvica II. Popisi rabljenih reči, kadar predmet prepira 50 fl. ne pre¬ sega .. 15 kr. kadar 50 fl. presega.36 kr. Pop ustni izreki, ako vrednost pravice nije cenljiva, naj si bode glede na vknjižbo ali predznambo, od vsake pole 36 kr. ako pa je vrednost v iznesku določena ali pa glede na druge pisma povedana, se ima kolek glede na iznosek penez jemati po lestvici II. Popuščenje od tožbe, naj zadeva presojo, dosojo ali iz- veršbo, ako reč 50 fl. ne preseže od vsake pole . . 15 kr. čez 50 fl. pa . . . ..36 kr. Poravnave sodne kakor zapisniki ... 15 ali 36 kr. in ako pismo, na ktero se pravda opira, nima koleka po lestvici II., se ima zapisnikov kolek po vrednosti predmeta do lestvice II. dopolniti, kadar pa se drugemu kaka pravica prepusti ali prenese, ali izpolnenje dolžnosti, ktero je drugi na se vzel, poterdi, mora sodnik pri pravdah, kadar se ravnanje popusti, preden se razpozna glavna reč, pri nepre- pirnem ravnanju pa, kakor hitro se poda takošno izrečenje, naznaniti uredu za izmero davščine postavljenemu. Poravnave (zglihenge), ako predmet nije cenljiv od vsake pole...36 kr. ako se prenese z njo last ali posest nepremikljive reči od vsake pole.36 kr. od poravnave same pa po vrednosti.3‘/a % u vseh drugih primerih pa po vrednosti lestvica II. Poravnavne izda|be sodne od pole.72 kr. Poročni listi.36 kr. 24 Poroštvo, za take pisma po vrednosti lestvica II., ako pa nije vrednost zapopadena od pole .... 36 kr. Poselske svedočbe, potni listi, potne bukvice, spremni listki.15 kr. Poslednje volje izreki so kolka prosti. Potni listki na 8 dni so kolka prosti; Potni listi za posle ali družino in rokodelske pomagavce 15 kr. — za druge ljudi..72 kr. Povišanje v službi, prošnje za to.36 kr. Predstvenost med upniki, nje odstopne pisma . . 36 kr. Predznamba (prenotacija) in vknjižba (intabulacija), za te se ima davkariji plačati od iznoska.‘4 % ako pa je zadevno pismo že kje drugod vknjiženo ali pred- znamvano, se na dalje plačuje le ..72 kr. Prejemni listi od opravičenega obvezanemu izdani po vred¬ nosti lestvica II., — čez cenljivo reč, ki jo je kdo v shrambo, za rabo ali kot zastavo prejel ali nazaj dobil . . . . . . . . 36 kr. Prenosi premoženja med živimi, gl. kupne pogodbe. — — s smertjo, ako prenesejo: a) stariši na zakonske ali nezakonske otroke, ali otrok otroke in na¬ robe, na posinovljence, na zakonskega družeta, ki v smerti nije lo¬ čen od zapustnika kakor tudi na osebe, ki so z zapustnikom V razmeri mezde ali zlužbe bili, ako dedina ali volilo ne preseže 50 fl. letnega dohodka za čas življenja ali odločeno število let, ali nije veča od glavnice 500 fl. po vrednosti 1%; b) na druge žlahtnike, ki niso pod a povedani do bratancov in sestričev s temi vred po vrednosti 4%; c) v vseh drugih primerljejih po vrednosti 8%; od prenesenih neprimikljivih reči se še razun teh davščin ima opra¬ viti od njih vrednosti l'/ 3 %. Prepisi uredsko poverjeni in ne od zasebnikov poskerbljeni od vsake pole.72 kr. — od zasebnikov poskerbljeni, ako ravno uredsko poverjeni 36 kr. uredsko nepoverjeni pa od uredskih pisem in spisov naprav¬ ljeni .36 kr. — pisem in spisov, ki je stranke same napravljajo in vlogam prilagajo od vsake pole.15 kr. Preskušenjske svedočbe visih šol.36 kr. •—• iz katehetike so proste. Presodne napovedbe kot razsodbe: 72 kr. ali 1 fl. 25 kr., pri izneskih čez 200 fl. pa od vsake perve pole . . 5 fl. od vsake daljše.36 kr. Prestave od zapriseženih tolmačev za vsako polo . 72 kr. 25 Preživ lj e liske pogodbe zastran dolžnega živeža i. t. d. po vrednosti lestvica II. P r i k I a d n o s t n i dekreti od pole.72 kr. Priloge, ki se kolku podverženim vlogam in zapisnikom pri- denejo od vsake pole.15 kr. — oprostene: a) Bukve, gošitke (brošurke) in za tisk odločeni rokopisi, če niso nalaš spisane dokazala za obravnavo, ki se je z vlogo, ali zapisnikom, ki vlogo namesti, nakanila; b) vsi javni upni listi, domače in tuje dežele, njihovi odrezleji in ta¬ loni, in papir, ki dnar namestuje; c) pisma in spisi, ki so za odločeno rabo oprosteni, če se za tisto rabo prilože; d) ubožne spričevala; e) nredne izdatbe, ali uredne poterdbe, da se je uredna ravnava zgo¬ dila, da je podpis pristen, da je sprioalo pravično i. t. d., ki se pis¬ mom in spisbam pridenejo, se nimajo za posebno, dači podverženo prilogo imeti; f ) tiste pisma in spisi, ki so sicer same na sebi kolčni dači podveržene, kterim je pa s posebnim dovoljenjem pripuščeno bilo neposrednjo davščino opraviti ali se pogoditi zanjo (§. 28 t. p.), potlej tiste, za ktere se je neposrednja davščina opravila, in na njih poterdila. — kolku podverženih vlog ..15 kr. Pripomoček (adjutum) prošnja za tega.72 kr. Pritožbe sploh od pole ..72 kr. — v kazenskih rečeh so nepogojno proste. Prodajne pogodbe, glej kupne pogodbe. Pr o tip is i (reverzi) po vrednosti lestvica II. — brez ustanovljene vrednosti . ..36 kr. Pupilarne tabele (varstveni izkazi) so vsegdar prosti. Rojstni listi.36 kr. Razsodbe in izreki in menjosodnijski plačilni nalogi, obda- čene: I. Bazsodbe ali izreki p er ve stopnje: A. Če vrednost pravdne stvari 50 fl. ne preseže, tako v poglavitni reči kakor pri medprepirih od vsake pole.72 kr. B. Če vrednost pravdne stvari 50 fl., pa ne 200 fl. preseže, in je tista cenljiva, tako v poglavitni reči kakor pri medprepirih od vsake pole.1 fl. 25 kr. C. Čez medprepire tudi v drugih kakor pod A in B omenjenih primer- lejih od vsake pole.1 fl. 25 kr. D. Čez sledeče reči: а) Čez naloženje večnega molčanja od vsake pole . . . 1 fl. 25 kr. б) Gez tožbe zavolj motenja posesti od vsake pole . . . 1 fl. 25 kr. c) čez tožbe zastran predstva v konkurzu in pri razdelitvah dražbnih skupil od vsake pole.1 fl. 25 kr. d) čez veljavnost odpovedi'kake zakupne ali najemne pogodbe od vsake pole.1 fl. 25 kr. e) Likvidacije v konkurzu od vsake pole.1 fl. 25 kr. Pazka. Od razsodov, ki so stalni davščini kolka podverženi, se mora za izpisek tožnika kakor tudi za izpisek toženca ena in ista davščina 26 opraviti, razun likvidacijnih godb v konkurzu, od kterih so le upnikom izročene izdave kolku podveržene. II. Končne sodbe v pravdnem sodnem uredil, pravomočne (§. G3 te postave): A. Oe je predmet.pravde cenljiv, in sicer: a) S kterimi se v drugih kakor pod I, A in B omenjenih primerlejih vlast, vžitek ali pravica rabe kake nepremikljive reci prispozna vsled pravnega imena, ki se ne opira na kak dogovor, ampak na ukaz (naredbo) postave zunaj postavnega dednega nasledstva, vendar ne manj ko 5 fl. po vrednosti prispoznane stvari 8 J / 2 %. 5) S kterimi se razun tukaj pod a omenjenega primerleja plačilo dnar- nega zneska od več ko 200 fl., ali sploh prenos kake reči v vred¬ nosti čez 200 fl. od ene pravdne strani na drugo prispozna po vred¬ nosti prispoznane stvari y g %, vendar ne manj od 5 fl. Ako pravdi pravno opravilo za podlago služi, ktero je dačnim od¬ ločbam te postave ali postave za kolek 27. januarja 1840 dane pod- verženo, se mora uredu, ki ima davščino sodbe izmeriti, dokazati, da se je postavi zadostilo; ako se to ne dokaže, ima ured za pravno opravilo po postavi odločeno davščino neodvisno od une za sodbo pobrati. c) S kterimi se v drugih kakor pod I., A B omenjenih primerlejih ka¬ ko plačilo ali sploh prenos kake stvari od ene pravdne strani na drugo ne prispozna po vrednosti prepirne stvari */*%. Davščina vendar nima manj od 5 fl., in ne več od 12 fl. znesti. d) S kterimi se v primerlejih pod a in b omenjenih le za en del prav¬ dne stvari prenos od ene pravdne strani na drugo izreče, za drugi del pa odreče, ne sme davščina, ki se ima po odločbah a, b izme¬ riti, nič manj znesti, kakor bi po odstavku c v primerleju popolnega odreoenja znesti imela. B. Ako predmet pravde nije cenljiv, naj že sodnijski razsod prenos od ene pravdne strani na drugo prispozna ali ne od razsodbe . 10 fl. Pazka. Davščino za sklenitev razredivne razsodbe v konkurzu ima skladni namestnik opraviti. Poznejše medstave v to sodbo na njega in posnetki (izpiski) iz nje za upnike so davščinam za uredne izdatve pod¬ veržene. Enaka se godi s kontumacijnimi sodbami. Ako se pa kontumacijna sodba, ki je neposrednemu odrajtu davščine podveržena preklice, in nov razsod stori, ima za njega odločba §. 63 *) veljati. Razsodbe, ki niso davščini podveržene: a) Razsodi ničnosti; b ) razsodi tožb proti sodniku; *) Ravno tako se ima davščina od končnih sodb v vsaki pravdi le en¬ krat in sicer za tisto sodbo jemati, lctera je pravno moč zadobila, ali po višji sodniji poterjena bila. Ako se v šestih mescih po tem, ko seje prosilo za presojo pri višji sodniji, tej pravdni spisi ne predlože, se ima opraviti davščina od sodbe, zoper ktero se je za presojo prosilo. ' Ako se sodba vsled nadaljevane ravnave overže ali premeni in če je bila od nje davščina plačana, se ima nje znesek odšteti od tiste davščine, ki pride na poznejšo končno sodbo vsled nadaljevane ali popravljene ravnave, in če bi poslednja davščina manjša od perve bila, se ima plačani presežek pover^oti. 27 c) razsodi 2. in 3. stopnje v primerleju, če je razsod 1. stopnje stalni kolčni davščini podveržen; d) razsodi, za lctere se davščina neposredoma pobera, vse razun pravo- močnih. Razsodnija (coiipromesso, Schiedsgericht), pogodbe, po kte- rih se zedinijo zastran razsodnega izreka in z razsodnikom, da prevzame razsodstvo od vsake pole.36 kr. — razsodbe izbranih sodnikov od vsake pole . . 1 fl. 25 kr. Razsodni nagibi od pole.72 kr. R e k u r z i praviloma . . ... . . . 7 2 kr. — kjer so dopuščeni namesto prošnje za presojo pa kot ta. Rodoslovne debla sostavljene ali poterjene od oseb za pi¬ sanje matice postavljenih od vsakega rojstva, poroke ali smerti.. . 36 kr. — •— od zasebnikov sostavljene, ako se rabijo za priloge 15 kr. Rubrike (nadpisi) od vsake pole.15 kr. Sirotinske knjižice, ki jih sirotinski uredi varhom in skerbnikom čez premoženje, ktero je za varovance pri siro¬ tinski denarnici položeno, ali dolžnikom sirot izdajo čez pre¬ moženje njim na up dano, če ravno so v teh knjižicah tudi prejete plačila poterjene so nepogojno proste. Služabniške svedočbe, potni listi, potne bukvice, spremni listki.15 kr. Služba, prošnja za to .. - . . . 72 kr. —■ nižje.36 kr. Službe, plačilne pogodbe čez službe po vrednosti lestvica II. Za vrednost se ima čislati izgovorjeno plačilo (mezda), ki je, ako ob¬ stoji v odločnih se ponavljajočih dolžnostih, po §. 16 postave, ali ako je bila po odločnih veličinah nasprotne dolžnosti post. po številu kosov, po kubičnih sežnjih . . . ustanovljena, izračuniti po celem izgovorjenem delu. Služb n e pogodbe po razmeri vrednosti plačila, lestvica II. Služnosti (Servituten), pisma s kterimi se komu ime v pri- dobljenje kake služnosti poda, ali s kterimi zavezani storjeno pridobljenje poterdi, in sicer: a) ako se je pridobitev brezplačilno med živimi prigodila, po izmeri davščin za daritve; b ) ako se je za primerljej smerti dala po izmeri davščin za prenose pre¬ moženja zavoljo smerti; c) ako se je pridobitev za plačilo pripetila aa) za služnost vžitka ali rabe nepremikljivih reči po vrednosti 3y a 0 / 0 ; bb) za vse druge po vrednosti lestvica II. Pazka. Za vrednost je pri povračilnih načinih pridohljenja izgo¬ vorjeno povračilo, pri nepovračilni pridobitvi pa vrednost služnosti same imeti. Pri služnosti vžitka, stanišča in rabe kaže glede izrajta vrednosti odločba §. 16 in 58 postave pot, po kteri se je ravnati. Smertni listi od vsakega primerljeja . . 36 kr. 28 Spričevala davščini podveržene, naj jih privatne osebe ali javne oblastnije ali uredi izdajo: a) Vse, ktere niso izrečno višji ali manjši davščini podveržene od vsake P°le...36 kr. V) Za posle, rokodelske družnike, učence, nadničarje in sploh za osebe, ktere žive od zaslužka, ki navadne mezde na dan ne preseže, čez njih službo, njih zaderžanje (vedenje), njih osebne lastnosti in raz¬ mere od vsake pole...15 kr. c) Šolske in naučne spričevala, razun malih šol, od vsake pole . 15 kr. d) sklenitni listi priseženih mešetarjev vsak list.15 kr. e) Posnetki in poterdbe iz javnih knjig domače dežele čez posest in vlast nepremikljivih reči in njim enako čislane pravice, dalje čez sodne pologe (depozita), razun neobdačenih poterjil obravnovanega urednega djarja, ki so vpisanim pismom ali prošnji za vložbo pri- djane bile od vsake pole.72 kr. f) Prestave, od priseženih tolmačev narejene od vsake pole . . 72 kr. g) Menjični protesti.72 kr. — davščin proste: a) Gez ubožtvo sploh brezpogojno; one se morejo tudi ko priloge obdačenih vlog in zapisnikov nekolko- vane (brez kolka) predpoložiti. b) Spričevala, ki se morajo v pridobljenje kake ubožne prebende , v brezplačilno vzetje v kako bolnišnico, porodno hišo (porodnišnico), najdenčnieo ali bolenišnico, in sploh v take dobrodelne naprave vlo¬ žiti, ki so za preskerbljenje ubogih in oseb brez zaslužka in za pre- skerbljenje ali odgojenje otrok tih ubogih oseb odločene, dokler se kako drugače ne porabijo, pogojno. c) Čez nravnost (zaderžanje) in premoženje oseb, ki hočejo najdence na rejo vzeti, in čez zdravje rejnic, le v to rabo pogojno. d) Spričevala prebivanja in stanišča v pridobljenje potnega pisma ali domovinskega lista, le za to rabo pogojno. e) Spričevala čez izpraševanja pri normalnih, poglavnih in trivialnih šolah brezpogojno. f ) Zdraviteljske spričevala, ki so odločene, izostanje učencov od nauka teh šol opravičiti, ako so po kaki postavi zavezani, jih obiskovati, samo za to rabo pogojno. g) Čez kerščanski nauk in obiskovanje ponavljavnih ur za učence o- bojege spola brezpogojno. h) Čez preskušnjo iz katehetike in pedagogike za bogoslovce, in spri¬ čevala, ki jih šolski vodje vojaškim osebam čez učni tečaj pedagogike izdajo brezpogojno. i) Čez prejetje potrebnega podučenja v veri za ženina in nevesto kake kerščanske ali mojzesovc vere brezpogojno. Jc) Gez napovedbo prestopa od ene kerščanske vere k drugi brezpogojno. l) Zastran prestanih cepljenih koz ali osepnic (spričevala čez cepljenje koz) brezpogojno. m) Iitere iz občnih ali mestnih zdravnih ozirov v domači ali zunajni de¬ želi ali sploh za kako uredno rabo kaka javna oblastnija ali ured terja, pogojno, za rabo, za ktero se morajo prinesti. n) Ktere morajo osebe, ki od deržave, občine, javnih naprav, privatnih penzijnih ustanovitev in preskerbljivnic kak živežni prinesek pod ka- koršnim koli imenom ali kako ubožno prebendo vživajo, v dokaz ti¬ stih okoliščin prinesti, ktere so temu vžitltn pogoj, le v to rabo po¬ gojno. 29 o) Bitne spričevala za pobero obresti od deržavnih dolžnih zapisov, za to rabo pogojno. p) čez spolnjeno dolžnost sv. meše brati, zastran izdanja za to vlože¬ nega izneska ali za to ustanovljenih stalnih prihodkov brezpogojno. g) Ktere se morajo računu priložiti, ki je dati deržavnemu oskerbstvu ali občini, če javne reči oskerbifle, brezpogojno. r) Prideržki (klavzule), ki se morajo vsled posebnih predpisov posamez¬ nim pismom zavoljo kontrole ali v poverjenje uredno priložiti brez¬ pogojno. s) Spričevala, ki se morajo kontom in protipisom čez pogojene dolžno¬ sti , nasproti deržavnemu ali občinskemu oskerbstvu ali javnim na¬ pravam čez kakšinost tistih, aji čez spolnjenje pogodbnih pogojev pridjati, da zamorejo započetniki k zadovoljenju svoje terjave priti, ako se te spričevala ne porabijo za kak drugi kakor tu omenjeni namen pogojno. f) Važni (tehtnični) list pogojno; dokler se pri kaki sodniji ali kakem uredu za priloge ne porabi. u) Izpiski iz kerstnih, rojstnih, poročnih in smertnih registrov, dalje spričevala rojstva, poroke, smerti, ki jih po diplomatični poti zunajne oblastnije ali po c. k. poslanstvih v zunajni deželi, ali po tujih tukaj pričujočih poslancih naprosijo, pri vzajemnem ravnanju, dokler se v zunajni deželi rabijo pogojno. ») Spričevala, ki so v zunajni ali v neobdačeni domači deželi izdane, in že sicer ne spadajo k izjemkom te številke, dokler se pri kakem uredu ne porabijo pogojno. z) Spričevala čez službe in zaderžanje, ki so v potne ali službne knjige uredno vpisane brezpogojno. Pazka. Pogojno oprostene spričevala so, ako dolžnost davščino plačati pristopi, podveržene davščini za spričevala sploh. Stavbne pogodbe po vrednosti lestvica II. Stavbni naČerti kot pisma od vsake pole ... 36 kr. --kadar se kaki vlogi samo priložijo.15 kr. Svedočbe doveršenih šol..36 kr. Testamenti ali oporoke so kolka prosti. Tožbe, kadar njih predmet ne presega 50 fl. odvsakepole 15 kr. — kterih predmet 50 fl. presega od vsake pole ... 36 kr. razun nadpisov (rubrik) in tožbnili prilog, ki morajo vselej vsaka imeti. . 15 kr. razun pri kolka prostih vlogah. — v kazenskih rečeh so kolka proste. Učbni listi kot svedočbe.36 ki. -za pomagavce, ki za navadno dnino delajo pa . 15 kr. Vknjižba (intabulacija) in predznamba (prenotacija) zato se ima davkariji plačati od izuoska.% %, ako pa je že zadevno pismo kje drugot vknjiženo, se na dalje plačuje le.72 kr. — (intabulacija), prošnja za to od pole.36 kr. Vloge v obče brez ustanovljene vrednosti od pole . 36 kr. — s kterimi se upnikom prepusti premoženje . . . . 36 kr. — s kterimi se morajo izdati oglasi (edikti) . . . . 72 kr. 30 Vloge za izvozne liste.72 kr. — za vpisanje firm ali kupčijskih imen pri kupčijskih sodnijah 10 fi. — za podelitev kake službe.72 kr. •— za podelitev mestjanstva ali občanstva.36 kr. — za spregled maloletnosti.36 kr. — za vknjižbo ali predznambo . . . . . . . . 36 kr. — za podelitev deržavljanstva ..36 kr. — za dovoljenje plesno godbo ali muziko imeti ... 72 kr. — za podelitev podpore.36 kr. — za prepoved na premoženje.36 kr. Vpisi v javne knjige za pridobljenje stvarnih pravic, in sicer: A. Pravice vlasti, ali služnosti vžitka, ali pravice rabe nepremikljive reči, ali njej enako čislane pravice, ako je pravno opravilo ali pri¬ dobitno ime, vsled lcterega se vpis zgodi а) davščinam podverženo, ktere ta postava za prenose premoženja ined živimi ali zavoljo smerti odloči so davščin prosti; б) omenjeni davščini ne podverženo po vrednosti 1 V 3 %. JB. Drugih pravic: a) ako je predmet cenljiv po vrednosti 1%%; b) ako nije cenljiv, za vsako pravico, ki se ima vpisati . ' . 72 kr. C. Za izbrisanje vpisanih pravic so davščin prosti. D. Za izpolnjenje postavnih odločb čez odpravo vezi podložtva in urba- rialnih ter desetinskih dolžnosti so davščin prosti. E. Zastran predznambe ali prenotacije, v zadobljenje stvarnih pravic, veljajo glede na oprostjenje ali izmero davščin odločbe, pod A do D nazoče t. št. dane. Ako se vendar prenotacija z rekurzom overže ali premeni, se zamore, prinesši dokaz, povračilo ali cele odstotne davščine ali primernega dela terjati, vendar se mora za prenotacijo, ki se je vsled enega in istega sodnega privoljenja pri enem in istem uredu zgodila, stanovita davščina 72 kr. ocl tega odšteti. Stanovite vpisnine se ne povračajo. Paz k a 1. Vpisnina, ki se po vrednosti ravna, se ima, deržeč se §§. 48 do 59 postave in odločb, pri posameznih tarifnih številkah za pravno opravilo, ki se vpisati ima, danih, čez skupno vrednost vseh pravic, ki se vsled ene in iste prošnje za enega in istega pridobnika v javnih knji¬ gah enega in istega ureda vpisati imajo, odmeriti, pa nikdar niže od 72 kr. Pazka 2. Vpis ene in iste pravice na več nepremikljivih reči v jav¬ nih knjigah enega in istega ureda vsled ene in iste prošnje ne usta¬ novi večih davščin, kakor če bi se vpis le na eno nepremikljivo reč zgodil. Ako se pa tak vpis z raznimi prošnjami, ob enem ali v raznih ča¬ sih, ali v bukvah raznih uredov prosi, je za vpis vsakega sodnega pri¬ voljenja, ki na tisti za peljavo javnih knjig postavljeni ured, ali na razne urede pride, stanovita davščina 72 kr. plačati, ako se je namreč odločbam te tarifne številke pri pervem vpisu pravice v javne knjige zadostilo. . Pazka 3. Po isti odločbi (pazka 2.) se je tudi takrat ravnati, kadar se v toku sodne ravnave ali z eksekucijo pravdni strani, ki ima že pravico v javne knjige vpisano, vpis dovoli. Pazka 4. Kjer se po obstoječih predpisih vpis čez odločen čas po¬ noviti mora, je, ako prenos premoženja, ki se vmes prigodi, ne usta- 31 novi dolžnosti, drugo davščino opraviti, za ponovljeni vpis pravici, ki je vsled ene in iste prošnje, za enega in istega pridobnika, v javnih knjigah enega in istega ureda vpisana bila, samo stanovita davščina 72 kr. plačati. Pazka 5. Za vpis delitve za nerazdelno vpisane vlasti ali vžitka med vpisane deležnike je samo stanovita davščina 72 kr. opraviti. Pazka 6. V primerljejih pod A in E te tarifne številke naštetih se mora pred vpisom dokazati, da so se za prenos premoženja, ako se na opravilo, sklenjeno po začetku moči te postave opira, davščine, ktere ta tarifa odloči, opravile. Ako se to ne dokaže, in ako ne nastopi po §. 80 postave ne povi¬ šana davščina, ne kazen, se ima samo po t. št. 63-106 neposrednje, ali opiraje se na drugo tarifno številko odločena davščina pobrati, vendar se k krati posebna davščina za vpis ne terja. Vsinovitev t. j. pisma čez vzetje za svojega otroka ali po- sinovljenje, ako se s temi vsinovljeni osebi samo pravica da, imeti ime volitnega očeta ali volitne matere in če se le po¬ godijo enake pravice, ktere obstojijo med zakonskimi rodi¬ telji in otroci od vsake pole.36 kr. ako pa se vsinovljencu prenese kako premoženje po last¬ nosti prenosa, kakor take pravne opravila sploh. Zajemne pogodbe, zajemne pisma, dolžne pisma, predalj- šanja takih pogodeb perva pola po vrednosti lestvica II., vsaka daljša pola ..36 kr. Zakon, vloge zastran njega ločitve ali ničnosti . .36 kr. Zakonske pogodbe, ki se sklepajo čez premoženje z ozirom na zakonsko združenje po vrednosti lestvica II. — ako se v njih prenaša last ali vžitek nepremikljive (ležeče) reči od pole.36 kr. pa se v 8 dnevih mora za izmero davščine še napovedati. — kadar pa zadevna pravica še le po smerti enega ali drugega zakonskega družeta ima veljati, dobi pismo na vsako polo kolek.36 kr. neposrednja davščina pa se ima odrajtati še le po pripadu dedine. Zakupne pogodbe po iznesku zakupnine lestvica II. Zapisniki navadno od pole.36 kr. ■— pri zapuščinah ali pravdah izpod 50 fl. pa . . .15 kr. Zapisniki rabljenih reči, kadar predmet prepira 50 fl. ne pre¬ seže .15 kr. kadar pa več iznaša od pole.36 kr. Zdravniške svedočbe zastran neobiskovanih malih šol so nepogojno kolka proste. Zdravstvene svedočbe.36 kr. Ženitne dovoljenja uredske so kolka proste. — od zasebnih ljudi izdane od pole.36 kr. 32 Razkazek za preobračanje konvencijnega d n a rja v nov avstrijanski dnar. 33 - Ilazkazek za preobračanje avstrijnnskega dnarja v konvencijni dnar. Slovenski Pravnik. 3 34 35 Razk azek za preobračanje dunajskega ali beekega dnarja (Šajna) v avstrijanski dnar. 3 * 36 Ilazkazek za preobračanje avstrijanskega dnarja v dunajski dnar. 37 38 Razk*azek za preobračanje lire avstriache v avstrijanski dnar. 39 40 II a z k a z e k za preobračanje avstrijanskega daarja v lire avstriache. 41 42 Zajemna pogodba (Darleihensvertrag). §. 983 obč. derž. zak. Ako se komu predajo porabljive reči s tem pogojem, da sme sicer ž njimi po volji ravnati, ali da mora čez odločeni čas ravno toliko, ravno tistega plemena in tiste do¬ brote nazaj dati, je to zajemna pogodba. Ona se ne sme premeniti s pogodbo (§.936) zastran zajma, ki se ima prihodnjič dati, da si ravno tudi ta pogodba veže. §. 984. V zajem se dajejo ali dnarji, ali druge porabljive reči, in sicer brez obresti ali za obresti. V tem zadnjem pri- merljeju se mu tudi obrestna pogodba pravi. §. 985. Dnarni zajem more biti ali v kovanem, ali v pa¬ pirnatem dnarju, ali v javnih dolžnih pismih (obligacijah). §. 986. Na kolikor se more zajem v kovanem dnarju sploh sklenoti, in v kteri veljavščini (valuti) se ima tak zajem, ali pa zajem v papirnatem dnarju nazaj plačati, odločujejo posebni za¬ stran tega dani predpisi. Lestvica čez obtečno vrednost bankinih listkov (Banko - Zettel), po kterih se imajo plačila vsled §§. 13 in 14 patenta od 20. februarja 1811 odrajtovati: 43 §. 990. Zajmi v javnih dolžnih pismili se morejo veljavno tako sklepati, da se dolg poplača ali s čisto enakim javnim dolžnim pismom, kakoršno je bilo v zajem dano, ali pa, da se znesek verne, po vrednosti, ktero je dolžno pismo o času zajma imelo. §. 991. Ako se je namesto dnarjev privatno dolžno pismo, ali pa kupčijsko blago dalo, je dolžnik le zavezan, ali dolžno pismo ali prijeto blago nepoškodvano nazaj dati, ali pa upniku škodo povernoti, ktero bi le-ti dokazal. §. 992. Kadar se dajo v zajem ne dnarji, temoč druge po- rabljive reči, ne dela to nobenega razločka, da se je med tem časom njih vrednost povikšala ali ponižala, ako je le izgovor¬ jeno, da se morajo v ravno tej versti, tej dobroti in množini nazaj dati. §. 994. Ako se zastava da, se sme s pogodbo pet, brez zastave šest od sto na leto od kogar si bodi izgovoriti. Ta mera dopuščenih pogodbenih obresti se razumeva tudi tikrat, kadar so se sicer obresti izgovorile, pa njih znesek nije odločen. §. 995. Ako gredo komu brez izrečnega dogovora obresti po postavi, se plačujejo za postavne obresti štiri od sto, med kupče- vavci in fabrikanti pa, ki so od oblastnij pravico dobili, zastran dolga, ki izvira iz pravega kupčijskega opravila, šest od sto na leto. §. 996. Ako si je zajmodavec razun odločbe, kje in kdaj da se imajo kapital in obresti plačati, pod kakoršno koli po¬ dobo in imenom še druge postranske dolžnosti izgovoril; ali če si je postranske dobičke za se ali za druge izgovoril; veljajo ti dogovori le toliko, kolikor se ž njimi v vsem skup mera do¬ puščenih, pogodbenih obresti ne prestopi. §. 997. Obresti je treba navadno opraviti, kadar se kapi¬ tal nazaj plača; ali če je pogodba na več let sklenjena, in v njej nije nič izgovorjeno, o kterih obrokih se morajo obresti pla¬ čevati, se plačujejo vsako leto. Kaprej se smejo k večemu za pol leta utergati. Obresti, čez to mero naprej odvzete naj se odštejejo od kapitala, od tistega dne, kterega so bile odvzete. §. 998. Obresti od obresti se ne smejo nikdar jemati; ven¬ dar pa se morejo na dolg zastale obresti od dveh let, ali še od več časa, po dogovoru kakor nov kapital zapisati. §. 1001. Da ima dolžno pismo zastran zajemne pogodbe popolno dokazno moč, se morajo v njem pošteno in razločno zaznamvati pravi zajmodavec ali upnik, kakor tudi pravi zajem- nik ali dolžnik; reč in znesek zajma; in ako se da v dnarjih, njih versta, kakor tudi vsi pogoji, ki zadevajo izplačanje glav¬ nega dolga, in obresti, če bi jih opravljati bilo. Zunajno obliko dolžnega pisma, ktere je za dokazno moč treba, ustanovljuje sodni red. 44 Obrestni preračun v avstr. velj. po 4 od sto. 45 46 Obrestni preračun v avstr. velj. po 5 od sto. 47 Za 1 dan fl. nkr.[ V at t 1 1 1 , u u 1 2 Od 40—71 fl. pride po 5°| 0 na en dan več kot V* in manje kot en novi krajcar. 48 Obrestni preračun v avstr. velj. po 6 od sto. 49 nkr. Slovenski Pravnik, Od 31—50 fl. je obresti za 1 dan po 6% več kot % in manje kot eden nkr. 50 4 /. 51 Zajemno (dolžno) pismo *) (brez zastave [Pfand]). pisani Juri Kolednik priznavam, da mi je gospod kerčmar v Ormožu 700 fl., t. j. sedemsto forin¬ tov avstrijanske veljave na dve leti od dnešnjega dne naprej v zajem dal (uzajmil ali posodil) in gotovo odštel. Torej se za¬ vezujem, da mu bom taj polno prejeti iznosek v ravno tistih penezih ob odločeni dobi t. j. dne 2. svečana 1864 zopet na¬ zaj plačal, med tem pa od glavnice (kapitala ali istine) na leto 6 od stotine (6%) obresti opravljal, dajaje obresti vsakega pol leta kakor to pervokrat naprej, sicer bi se, če te obresti le 14 dni na dolgu ostanejo, smela cela glavnica z obrestmi vred precej še pred pretekom ustanovljene dobe (ali pogojene odpovedi) po sodni poti izterjati; tudi se zavezujem, kolek za obrestne in glavnične plačilne pisma ali tudi odstopno pismo, potem tudi vse stroške pri sodnem izterjanju tega dolga povernoti. V poterdbo tega sem izdal gospodu zajmodavcu (posodniku) to zajemno pismo, ktero sem celo sam s svojo roko spisal in podpisal. Pri Veliki Nedelji dne 2. svečana 1862. Juri Kolednik s. r. Zajemno pismo (v srebernem denarii). pisani Blaž Cučko, plavičar pri sv. Lovrencu v Puščavi priznavam s tem pismom, da sem od gospoda Antona Gomilšeka, pekarja v Rušah dobil v zajem 400 fl., t. j. štiristo forintov avstrijanske veljave v srebemih forintačah, ktere mi je on v gotovem prištel. Zavezujem se s tem, da mu bom taj za¬ jem v treh letih brez vsega odbitka za res v dobljenem sre¬ bernem denaru po preteku izgovorjenega časa v njegovem sta- novališču nazaj plačal, med tem pa od te glavnice šest od sto (6%) obresti vselej za pol leta naprej v ravno tistem denarju kolek lfl.25kr. Jaz pod kolek 2150kr. Jaz pod Janez Veršič, *) Po §. 114 obč. sod. postopnika imajo le tisto zasebne (privatne) dolžne pisma polno dokazno moč, ktere je dolžnik ali sam spisal in podpisal, ali pa, če jih nije.sam spisal, on z dvema svedokoma (pričama) podpisal. — Tudi mora v vsakem dolžnem pismu povedan biti [vzrok ali [ime dolga (causa debendi) postavim, da izvira iz zajma (posojila), kupa, dedine, odškodbe i. t. d. / 52 opravljal in to pod izgubo dobe za izplačilo glavnice sicer po¬ gojene, če bi obresti šest tednov na dolgu ostale, tudi mu obetam povernoti kolek za plačilno pismo (pobotnico ali kvitengo) in vse stroške pri sodnem izterjanju tega zajma. V spričbo tega sem jaz z dvema naprošenima svedokoma (pričama) lastnoročno podpisal nazoče zajemno pismo. Dano v Rušah dne 15. svečana 18G2. Marko Sernec s. r. zajmojemnik. Henrik Slekovec s. r. naprošeni svedok. Jernej Šalamun s. r. naprošeni svedok. Zajemno pismo (čez zernje). jočim pismom priznavam jaz nižej podpisani Gre¬ gor Cernko, kmetovavec v Račju pod hišno štev. 16, da sem od gospoda Andreja Hanžekoviča v slovenski Bistrici v zajem (na posodo) prijel dvadeset drevenk (mernikov) pšenice letošnjega pridelka po 85 liber težke proti temu, da mu za nje od svo¬ jega pridelka prihodnjega leta včasi po mlatvi, nikakor pa ne poprej, na tanjko vernem dvadeset drevenk dobro posušene pše¬ nice ravno take teže, kakor je bila ona od njega prijeta, od ktere se nahaja izgledek (proba) v mojih in njegovih rokah za¬ pečaten in še namesto obresti eno drevenko pridam. V poterjenje tega med nama sklenjenega zajma sem pri¬ čujoče dolžno pismo sam podpisal (ali podkrižal) in sem privzel še dva naprošena svedoka. Dano v Račju dne 13. sušca 1862. Jernej Napred s. r. dolžnik. Matija Bcrlič s. r. naprošeni svedok. Janez Gernčie s. r. naprošeni svedok. Zajemno pismo (v deržavnih dolžnih pismih). Danes je meni podpisanemu Antonu Bezjaku v zajem dal gospod Henrik Kavčič, posestnik v Loki, 2000 fl. reci: dve tisoč (jezero ali tavžent) forintov v 5% deržavnih dolžnih pi- kolek po ceni. S priča 53 smih od leta 1848; poterjaje. s tem pismom, da sem povedani iznosek v omenjeni veljavi resnično prejel, se zavezujem ob enem, da hočem taj zajem gospodu Henriku Kavčiču, ali nje¬ govim pravnim naslednikom (dedičem ali odstopojemnikom) bodi si v enakih 5% deržavnih dolžnih pismih ali pa po borsni ceni (obtečni vrednosti) današnjega dneva po 69 za sto v avstrijan- skem denarju, kakor si gospod upnik ali nasledniki v njegovih pravicah izberejo, po preteku petih let tukaj v Loki ali kjer oni domujejo nazaj plačati, med tem časom pa vsakega pol leta tudi tam 5°/ 0 obresti opravljati, ktere sem za polovico pervega leta ob enem odrajtal; tudi mu obečam kolek za plačilni list in sodne stroške do čistega povernoti. Še privoljujem, da se v zavarovanje tega iznoska od 2000 fl. s 5% deržavnih dolžnih pismih s pritiklino vred sme zastavna pravica na mojo hišo štev. 35 *) v Loki z vertom vred vpisati na korist gospoda Henrika Kavčiča. V spričbo tega je moj in dvuj naprošenih svedokov lastno¬ ročni podpis. Dano v Loki dne 15. aprila 1862. Anton Bezjak s. r. dolžnik. Tomas Seršen s. r. naprošeni svedok. Matevž Kolar s. r. naprošeni svedok. Zajemno pismo (za vkupno sirotinsko denarnico.) rem jaz spodej podpisani Anton Bizjak, kmetovavec v občini Sorski v sodnem okraju Metliškem izrekujem, da sem od čast. ukupnega sirotinskega ureda v Metliki dobil našteto posojilo (zajem) 320 tl., t. j. tri sto in dvadeset forintov avstri- janskega denarja, ktero sem tedaj po pravici dolžen. Ko tedaj poterjujem čast. sirotinskemu uredu Metliškemu prejem omenjenega kapitala, zavezujem se za se in za svoje kolek po vre¬ dnosti Po kte *) Kadar se ima vknjižiti (intabulirati) zastavna pravica na kako ne- premikljivo reč, se mora na tanko zaznamovati hišna ali urbarna številka in ime nekdajne grajščine, pod ktero je nekdaj spadala postavim: urb. štev. 26 pod Studenice ali dom. štev. 16 pod Tur¬ jaški grad, popisna štev. 137 poit bivše sodno poglavarstvo Celjskega mesta, ker se sicer le predznamovati (prenotirati) sme, kar pa dosta več stroškov zadene. 54 naslednike v posesti spodej zastavljenega nepremikljivega po¬ sestva *), da bodem od tega zajma (posojila) od pervega aprila 18—štestdeset naprej vsako leto po pet od sto pol leta na¬ prej obresti opravljal, te obresti vse polagal pri omenjenem si- rotinskem uredu, kapital sam pa ali ostanek, če bi se bilo ne¬ koliko kapitala že na dele odrajtalo, po prejšni polletni vsakemu pogodniku enako na voljo dani odpovedi v avstrijanskem dnarju nazaj plačal čast. sirotinskemu uredu Metliškemu. Zavezujem se tudi, da bodem, dokler se ne bo odpovedal kapital, pervega aprila in pervega oktobra vsakega leta polletne naprej iztekle obresti po pet od sto tako gotovo opravljal, ker bi čast. sirotinski urcd sicer smel glavnico s pritiklino vred brez vsake odpovedi in na moje stroške precej nazaj terjati. Tudi se zavezujem za se in za svoje naslednike v posesti nepremikljivega posestva, da bodem zastavljeno hišo popis. št. 16 v Sorski občini, dokler ves kapital ne bo nazaj plačan, pri c. kr. priveligirani vzajemni zavarovavni napravi proti ognju za 1200 fl., t. j. tisuč dve sto forintov avstrijanskega dnarja za¬ varovano imel, da ne bodem, dokler se posojilo ne bo nazaj odrajtalo, zavarovavnega zneska brez privoljenja čast. sirotin- skega ureda premenil in bom natanko opravljal zavarovavnino in to izkazal vsakega dne, kterega se obresti iztekajo, ker bi se kapital ali ostanek njega sicer brez prejšne odpovedi s pri¬ tiklino vred na moje stroške smel nazaj terjati. Zadnjič se zavezujem za se in za svoje naslednike v po¬ sesti zastavljenega nepremikljivega posestva, da bodem odraj- toval vse stroške za davščine, štempelje ali koleke in takse od plačilnih in odstopnih pisem, za vknjižbe in izbrise in vse druge sodne in izveršbine stroške, potem vse kakor koli si bodi ime¬ novane števnine, v konkurznjh primerljejih in zunaj njih, potem tudi dohodnino od obresti tako, da sirotinski ured ne bode ni¬ kdar imel kar nič teh stroškov. Zavoljo varnosti sirotinskega ureda glede na kapital, obresti in vse postranske plačila zastavljam mu svojo hišo popis. št. 16 z vsemi poslopji vred v občini Sorski v kronovini kranjski, v sodnem okraju Metliškem v zemljiščni knjigi nekdajne gospod- ske Turjaške, zvezku XIII., stran 104, in dopuščam, da se na podlagi tega zajemnega pisma kapital od 320 fl. a. v. s 5°/„ obrestmi in vsemi drugimi pravicami, ki za čast. sirotinski urcd izvirajo iz tega dolžnega pisma, zavarova po zastavni pravici in da se toraj to dolžno pismo na moje stroške brez daljega za- *) Kadar je več dolžnikov se pristavi... nerazdelno, t. j. eden za oba ali za vse in oba ali vsi za enega. 55 slisanja mene sme vknjižiti na omenjeno posestvo po tisti versti zastavne pravice, ki je že predznamovana. V poverjenje tega je moj in dveh poklicanih prič (svedo- kov) podpis. V Metlikih 13. aprila 18—šestdeset. Anton Bizjak s. r. dolžnik. Gregor Seršen s. r. naprošeni priča. Vekoslav Štrueelj s. r. naprošeni priča. Odstopu fcjlpfsm o (cesija za vkupno sirotinsko denarnico.) rern jaz Davorin Jelovšek, posestnik v občini Ore- hovski v sodnem okraju Novomestnem tisto glavnico od 1000 fl. t. j. tisuč forintov avstrijanskega dnarja, ktero mi je Jernej Berglez v občini Reteški vsled dolžnega pisma od dne 2. aprila 18—dva in petdeset kot zajem po pravici dolžen, in je bil po vpisku od 4. aprila 18—dva in petdeset vknjižen na hišo popis, št. 25 z dotičnimi zemljišči v občini Reteški, kronovini kranj¬ ski, sodnem okraju Loškem, v gruntni knjigi nekdajne gospod- ske Reteške, zvezek XIII., str. 82 odstopam čast. sirotinskemu uredu v Loki v znesku tisuč forintov avstrijanskega dnarja ta¬ ko, da sme taj ured kakor z drugim svojim premoženjem svo¬ bodno ravnati in poterjujem ob enem, da mi je čast. sirotinski ured odstopljeni znesek (valuto, veljavo) popolnoma odrajtal, to¬ rej mu tudi zadevno izvirno pismo kot njegovo lastnino izročam. Jaz spodaj podpisani Jernej Berglez hišni in zemljiščni po¬ sestnik v občini Reteški, sodnem okraju Loškem kot hipote¬ karni dolžnik tega prepuščenega kapitala od tisuč forintov av¬ strijanskega dnarja vem za taj odstop in poterjujem, da sem po pravici dolžen in zavezujem se za se in za svoje naslednike v posesti zastavljenega posestva, da bodem od tega prepušče¬ nega kapitala po 1000 forintov avstrijanskega dnarja od pervega aprila 18—šestdeset naprej vsako leto po pet od sto pol leta naprej obresti opravljal, te obresti vse polagal pri sirotinskem uredu Loškem, kapital sam pa ali ostanek, če bi se bilo neko¬ liko kapitala že na dele odrajtalo, po prejšni polletni vsakemu pogodniku enako na voljo dani odpovedi v avstrijanskem dnarju nazaj plačal čast. sirotinskemu uredu v Loki. Zavezujem se ukupno, da bodem, dokler se ne bo odpove¬ dal kapital, pervega aprila in pervega oktobra vsakega leta pol- kolek po 'vre¬ dnosti Po kte 56 letne naprej iztekle obresti po pet od sto tako gotovo oprav¬ ljal, ker bi čast. sirotinski ured sicer smel brez vsake odpovedi in na moje stroške precej nazaj terjati kapital ali ostanek njega, če ga je kaj s postranskimi davščinami vred. Tudi se zavezujem za’ 1 se in za svoje naslednike v posesti nepremikljivega posestva, da bodem zastavljeno hišo popis. št. 25 v občini Reteški, sodnem okraju Loškem, dokler ves kapital ne bo nazaj plačan, pri c. kr. privilegirani vzajemni napravi proti ognju za 2000 ii., t. j. dve tisuč forintov avstrijanskega denarja, zavarovano imel, da ne bodem, dokler se posojilo nazaj ne bo odrajtalo, zavarovavnega zneska brez privoljenja častitega sirotinskega ureda premeni! »in bom natanko opravljal zavarščino in to izkazal vsakega dne, kterega se obresti iztekajo, ker bi sc sicer kapital ali ostanek njega s vsem brez poprejšne odpo¬ vedi na moje stroške smel nazaj terjati. Dalje se zavezujem za se in za svoje naslednike v posesti zastavljenega nepremikljivega posestva, da bodem odrajtoval vse stroške za davščine, štempclje in takse od plačilnih in odstopnih pisem, za vknjižbe in izbrise in vse druge sodne in izveršbine stroške, potem vse kakorkoli si bodi imenovane števnine v kon- kurznih primerljejih in zunaj njih, potem tudi dohodnino od ob¬ resti tako, da sirotinski ured ne bode nikdar imel kar nič teh stroškov. Zadnjič dopuščam jaz Davorin Jelovšek kot odstopnik, in jaz Jernej Berglez kot hipotekarni dolžnik, da se sme to od¬ stopno pismo pri zadevnem dolžnem pismu od 2. aprila 18— dva in petdeset brez mojega daljega znanja in vprašanja vknji¬ žiti, oziroma da se sme prepuščeni vknjiženi kapital z obrestmi na podlagi tega odstopnega pisma prenesti po zemljiščnih bukvah na čast. sirotinski ured Loški, dalje, da se vse v tem pismu imenovane plačilne in postranske dolžnosti zavarovajo po za¬ stavni pravici in se zavoljo tega na korist sirotinskega ureda Loškega vknjižijo kot novi stavek na dolžnikovem posestvu po¬ pisna štev. 25 pod grajščino Iteteško. V poverjenje tega so odstopnika in hipotekarnega dol¬ žnika potem poklicanih dveh prič lastnoročni podpisi. V Novem mestu 13. aprila 18—šestdeset. Davorin Jelovšek s. r. odstopnik. Jernej Berglez s. r. dolžnik. Andrej Potočnik s. r. naprošeni priča. Matija Konjšek s. r. naprošeni priča. 57 v Prošnja za predznambo (prcnotacijo) zajemnega (dol¬ žnega) pisma. *) (od. zunaj) C. kr. okrajnemu uredu kot sodniji v Ormožu. Janez Veršic, kerčmar v Ormožu prosi za predznambo zajemnega pisma A izdanega 2. svečana 18G2 od JurjaKolednika na njegove zemljišča urb. štev. 25, 3G in 47 % pod Mure- tince zavoljo 700 fl. a. v. s pritiklino in obrok od 6 tednov za opravičenje te predznambe. Pervopis in dva nadpisa s pri¬ logo A v izvirniku in kolka prostem prepisu. (od znotraj) (kolek 36 kr.) Slavna c. kr. okrajna sSdnija! A/ Z zajemnim pismom A izdanim pri Veliki Nedelji dne 2. svečana 1862 mi je gosp. Juri Kolednik, kmetovavec pri sv. Marjeti na dravskem polju gotovih 700 fl. a. v. kot odšteto mu posojilo dol¬ žen postal pod to zavezo, dami bodo taj zajem v dveh letih po¬ vemo], med tem pa 6% obresti vsakega pol leta naprej odrajto- val, sicer bi se, če obresti 14 dni na dolgu ostanejo, smela cela glav¬ nica z obrestmi vred še pred usta¬ novljeno plačilno dobo po sodni poti izterjati; tudi se je zavezal, kolke za plačilne ali odstopne pisma in vse stroške povernoti. Zvedel sem, da moj dolžnik slabo gospodari in da je med tem že več zajmov vknjiženih in tudi predznamovanih na nje¬ gove zemljišča urb. štev. 25, 36 in 47% pod Muretince. Da tudi jaz varnost zadobim za svoj gori omenjeni zajem s pritik¬ lino vred, sem primoran prositi: Slavna c. kr. okrajna sodnija naj dovoli predznambo dol¬ žnega pisma A izdanega pri Veliki Nedelji dne 2. svečana 1862 od g. Jurja Kolednika, ter od njega spisanega,in lastnoročno podpisanega na njegove zemljišča urb. štev. 25, 36 in 47% *) Za vknjižbe (intabulacp o) in predznambe vsako verste velja ces. ukaz od 16. marca 1851, št- 67 derž. zale., ki sc glasi v poglavitnišik de¬ lih tako le: §. 1. Knjižne prošnje se imajo enojno (v enem samem spisu) vpo- lagati. §. 2. Z vsako prošnjo se ima toliko nadpisov (rubrik) podati, ko¬ likor naznanil od rošenja prošnje je treba odpraviti. Rubrike imajo razločno v bistvenih členih to zaznamvati, za kar se v prošnji prosi. §. 3. a) Od tistih pisem, na podlagi kterili se prosi za vknjižbo ali predznambo k pridobljenju, premenenju ali zbrisanjn knjižne pra¬ vice, je treba pervopise in zraven tega en kolka prost (neštempljan) 58 pod Muretince v dosego pogojne zastavne pravice (bedingtes Pfandrecht) za zajemno glavnico od 700 fl. a. v. s 5% obrestmi vred od 2. avgusta 1862 naprej, kolkov, stroškov in drugih po¬ stranskih dolžnosti na mojo korist in ob enem obrok od 6 te¬ dnov za opravičenje te predznambe, ter naj naroči zemljiščno- knjižnemu uredu izpeljavo tega uredskcga djanja. Pervopis prošnje se naj shrani s kolka prostim prepisom zajemnega pisma A pri pisemski zbirki, pervi nadpis brez priloge g. Jurju Koledniku, kmetovavcu pri sv. Marjeti hišna štev. 25, drugi nadpis z izvirnim dolžnim pismom A po opravljeni predznambi se naj blagovoli meni dostaviti. V Ormožu dne 15. marca 1862. _ Janez Veršič s. r. prepisek tistih za pisemsko zbirko zemljiščno-knjižnega ureda prošnji priložiti. b) Ako se prošnja opira na takošno pismo, pri kterem se dav¬ ščina neposredoma odrajtuje, se ima še drog kolka oprosten pre¬ pisek za davkovski ured pridjati. Samo tikrat nije tega treba, kadar se sprošnjo vred izkaz predloži, da je bila že davščina opravljena, ali pa da se je dvojnik (duplikat) ali prepisek pisma davkovskemu uredu izročil. Sodnik se ima v knjižnem odloku, kteri je za davkovski ured namenjen, izrekoma na taj izkaz nanašati. c) Tudi tikrat, kadar se davščina samo za vpis v javno knjigo po tarifni številki 101/45 li. patenta 9. februarja 1850 plačuje, je za¬ dosti, da se davkovskemu uredu odlok za vknjižbo ali predznambo poda, ako je po §. 4 spisan. d) Vdeležencom je dano na voljo, namesti nekolkovanih prepiskov toliko kolkovanih (štempijanih) pol po 72 kr. prošnji priložiti, koli¬ kor jih je za prepiske treba; v tem primerljeju se tisti na kolkova¬ nih polah pri sodniji napravijo. Ako se ne vlože ne prepiski, ne kol- kovane pole, ali če podani prepiski niso za rabo, jih je pri sodniji narediti, za-nje pa dvakrat toliko davščine poterjati, kot kolikor jo za vidimirane (poverjene) prepiske odločeno. e) Prepiski, ki jih imajo vdeležencipodajati, morajo biti na celih polah velikosti navadnega kolkovanega (štempeljskega) papirja spisani. f) Pisavec zemljiščnih knjig ima prepiske s^pervopisi (izvirnimi pismi ali izvirniki) primerjati in iz uredske dolžnosti poverjevati. §. 4. V odlokih (odpisih), s lcterimi se dovolijo vknjižbe, pred¬ znambe ali izbrisi, se mora a) pismo, na podlagi kterega se to dovoljenje da, kakor tudi njega izdajnik in datum izdanja povedati, b) stvarna pravica, ki jo je vpisati (pravica lasti, zastave i. t. d.) izreči, c) terjava, ktera se ima zavarvati, ali pravica, ktera se izbriše, naznaniti, d) reč (predmet), na ktero se ima vknjižba ali predznamba sto¬ riti, odločno in e) oseba, ki bode knjižno pravico pridobila, na tanko zaznamvati. §. 5. Kar nije v odloku izrečeno, to se tudi ne sme vknjižiti ali predznamvati. 59 Štev. 131. O d I o k. Vsled nazoče prošnje se dovoljuje g. Janezu Veršič-u, tu- kajšnemu kerčmarju in hišnemu posestniku predznamba zajem¬ nega pisma izdanega pri Veliki Nedelji dne 2. februarja 18G2 od g. Jurja Kolednika v dosego pogojnega zastavnega prava za zajemni iznosek od 700 fl. a. v. s 5% obrestmi od 2. avgusta 1862 naprej, potem kolkov za plačilne in odstopne pisma, sodne stroške in vse druge dolžnosti na zemljišča urb. štev. 25, 36 in 47y a podMuretince spadajoče, ob enem se njemu nalaga, svoje iz- rečenje zastran prošenega Gtedenskega obroka za opravičenje te predznambe v 3 dneVih od dostavljenja tega predznambenega odloka počemši pri tej sodniji podati, sicer bi g. prosivcu molče dovoljen bil omenjeni obrok, zemljiščno-knjižnemu uredu pa se nalaga, izpeljati to predznambo s pogojnim obrokom za nje opra¬ vičenje pri gori omenjenih zemljiščih, potem pa se ima shraniti pervopis te prošnje s poverivnim prepiskom zajemnega pisma A pri zemljiščni pisemski zbirki; eden nadpis brez vsake priloge se ima dostaviti g. Jurju Kolednik-u, kmetovavcu pri sv. Mar¬ jeti, drugi nadpis z izvirnim zajemnim pismom A pa se ima ver- noti g. Janezu Veršič-u tukaj, uredski nadpis na c. kr. davka¬ rijo za izmero davščine po % %• Od c. kr. okrajnega ureda kot sodnije v Ormožu dne 20. marca 1862. (Pečat) Nemanič s. r. okr. predst. Zeniljiščno-knjižni vpis. Vsled prošnje za predznamba predane dne 15. in odloka od 20. marca 1862, št. 131 se je vpisalo dne 21. marca t. 1. pogojno zastavno pravo na zemljišča urb. štev. 25, 36 in 47 '/ a na podlagi zajemnega pisma izdanega od Jurja Kolednik-a dne 2. februarja 1862 za zajemno glavnico od 700 H. a. v., reci: sedemsto forintov avstr. velj. s 5% obrestmi vred od 2. avgusta 1862 na dalje, kolke, sodne stroške in druge dolžnosti na korist gosp. Janeza Veršič-a, ter se je ob enem tudi zaznamoval Gtcdenski pogojni obrok za opravičenje te predznambe. J. Pintarič s. r. Glej pisemsko zbirko od leta 1862, ze ml j- knjigovodja, zvezek I. pod štev. 131. (Enako se tudi ima zapisati na predznamvano dolžno pismo.) 60 Izrcčcnje za opravičenje predznambe *). (Pranotirungsrechtfertigungserklarung.) milim (dolžnim) pismom izdanim pri Veliki Nedelji dne 2. svečana 1862 sem dolžen postal g. Janezu Veršič-u, kerč- marju v Ormožu posojilo (zajem) od 700 fl. a. v. na dve leti pod to zavezo, da mu med tem 6% obresti vsakega pol leta naprej odrajtujem, potem kolke ali štempelje za plačilno ali od¬ stopno pismo in vse sodne stroške povernem. Z odlokom od 20. marca 1862, štev. 131 je bila gori ime¬ novanemu g. upniku podeljena pogojna zastavna pravica za o- menjeno zajemno glavnico s pritiklino vred na moje zemljišča urb. štev. 25, 36 in 47% pod Muretince in ker je taj dolg resničen in tudi nič nimam proti temu, da se vknjiži na pod¬ lagi povedanega zajemnega pisma nepogojna zastavna pravica, s tem pismom izrekujem storjeno predznambo za opravičeno in dovoljujem, da se to moje izrečenje v dosego nepogojne zastavne pravice za zajem od 700 fl. a. v. s 5% **) obresti od 2. avgusta 1862 na dalje, kolke, sodne stroške in vse druge v zajemnem pismu od 2. svečana t. I. povedane dolžnosti sme vknjižiti k stavku predznambe, dovoljene z odlokom od 20. marca 1862, štev. 131 pri mojih gori zapisanih zemljiščih na korist gosp. Janeza Veršič-a. V poverjenje tega so moji in naprošenih dveh svedokov lastnoročni podpisi. Dano pri Veliki Nedelji dne 15. aprila 1862. Jožef Pevec s. r. Juri Kolednik s. r. naprošeni svedok. dolžnik. France Sernec s. r. naprošeni svedok. kolek po vredno¬ sti (2150kr.) Z zaje *) Previdno je, v vsako dolžno pismo vzeti dovoljenje za vknjižbo na to in uno številko dolžnikovega posestva, ako ravno se s perva ne nameni vknjižiti, ker se sicer mora začeti cela pravda za potrebno opravičenje predznambe, ako dolžnik neče prostovoljno izdati izre- čenja, kakor je zgorajni obrazec. Glej §. 453 obč. derž. zak.: Če se terjava no smo v javne bukve vpisati, ker pismo postavne oblike manjka, se upnik sme predznamvati (prenotirati) dati. S tim pred- znamovanjem zadobiva pogojno pravico zastave, ktera prelitja, ako se je terjava opravičila, v nepogojno od časa, ko je bila po postav¬ nem redu prošnja za predznamovanje podana. **) Ako se zastava da in pri neprimikljivih rečeh zares vpiše, se sme le pet od stotine obresti (interesa) jemati, brez zastave pa se sme izgovoriti tudi 6% (šest od stotine), dokler se ne vknjiži (intabulira) ali predznamva (prenotira) zastavna pravica na nepremakljive reči. 61 Prošnja za vknjižbo izrečenja za opravičenje pred- znanibe. (od znotraj) (kolek 36 kr.) Slavna c. kr. okrajna sodnija! S tukajšnim odlokom od 20. marca 1862, štev. 131, je bila meni podeljena pogojna zastavna pravica na Juri Kolednikove zem¬ ljišča urb. štev. 15, 36 in 47 % pod Muretince za zajemno glav¬ nico od 700 fl. a. v. s pritiklino vred na podlagi dolžnega pisma od 2. svečana 1862. Z izrečenjem za opravičenje A/ predznambe A od 15. aprila 1862 je g. Juri Kolednik gori omenjeno predznambo za opravičeno spoznal in dovolil, da se sme to izrečenje vknjižiti k stavku dobljene pred¬ znambe na njegove zemljišča. Pro¬ sim toraj: Slavna c. kr. okrajna sodnija naj dovoli vknjižbo izrečenja A od 15. aprila 1862 na Juri Ko- lednikovo zemljišča urb. štev. 25, 36 in 47% pod Muretince k stavku predznambe dovoljene z odlokom od 20. marca 1862, štev. 131 zanje opravičenje in za pridobitev nepogojne zastavne pravice za zajemno glavnico od 700 fl. a. v. s pritiklino vred vsled zajemnega pisma od 2. svečana 1862, ter se naj naroči slavnemu c. kr. zemljiščno-knjižnemu uredu izpeljava tega ured- skega djanja. Pervopis prošnje se naj s kolka prostim prepisom izrečen¬ ja A shrani pri pisemski zbirki, pervi nadpis brez prilog se naj dostavi g. Jurju Koledniku, kmetovavcu pri sv. Marjeti, drugi nadpis z izvirnikom izrečenja A po opravljeni vknji¬ žbi se naj meni dostavi. V Ormožu dne 16. aprila 1862. (od zunaj) 0. kr. okrožnemu uredu kot sodniji v Ormožu. Janez Veršič, kerčmar v Ormožu prosi na podlagi priloženega iz¬ rečenja za opravičenje pred¬ znambe za vknjižbo nepo¬ gojne zastane pravice pri Juri Kolednikovih zemlji¬ ščih urb. štev. 25, 36 in 47 % pod Muretince za za¬ jemno glavnico od 700 fl. s pritiklino vred iz dolžnega pisma od 2. svečana 1862 k stavku predznambe vsled sodnega odloka od 20.marca 1862, št. 131. Pervopis in dva nadpisa s pri¬ logo A v izvirniku in kolka prostem prepisu. Janez Veršič s. r. 62 Odlok. Vsled te prošnje se dovoljuje g. Janezu Vcršic-u vknjižba izrečenja A izdanega po Jurju Koledniku dne 15. aprila 1862 pri dolžnikovih zemljiščih urb. štev. 25, 36 in 47% pod Mure- tince k stavku opravičene predznambe, dovoljene z odlokom od 20. marca 1862, štev. 131 za zajemno glavnico od 700 11. a. v. s 5% obrestmi in vsemi drugimi postranskimi dolžnostmi na podlagi zajemnega pisma od 2. svečana t. 1. na korist g. Janeza Veršič-a, ter se nalaga zemljiščno-knjižnemu uredu izpeljati to vknjižbo. Pervopis prošje s kolka prostim prepiskom izrečenja A se naj shrani pri pisemski zbirki zemljiščnih knjig, pervi nadpis brez priloge ide g. Jurju Koledniku pri sv. Marjeti, drugi nad¬ pis z izvirnim izrečenjem A po opravljeni vknjižbi pa se ima dostaviti g. prosivcu tukaj, uredski nadpis c. kr. davkariji za izmero ustanovljene vpisnine po 72 kr. V Ormožu dne 25. aprila 1862. L L (Pečat) okrajni predstojnik. (Enako kot zgoraj pri predznamlii z malimi premenami ne ima zapi¬ sati v zemljiščne knjige in na izrečenjo A). kolek po \rc- dnosti Midva Zajemno (dolžno) pismo (navadno z zastavo neprcmikljive reči.) podpisana zakonska družeta Valentin in Marija Bez- govšek, kmetovavca v Slivnici na Štajerskem pod hišno štev. 16 izrekujeva s tem pismom, da nama je g. Gašpar Medved, kmc- tovavcc v Račja uzajmil (p osodil) 1200 11., reci: dvanajst sto forintov avstr, veljave in resnično v gotovem odštel. Ko tedaj g. upniku poterjujeva prejem tega zajma (poso¬ jila), sc zavezujeva za se in za svoje pravne naslednike v po¬ sesti spodej zastavljenih zemljišč)nerazdelno *) t. j. eden za oba in oba za enega, da bova taj zajem pi;oti trimesečni (ali šest- mesečni) odpovedi g. upniku v njegovem vsakokratnem stano- vališču nazaj plačala, med tem pa pet odstotne (5%) obresti od dnešnjega dne počemši vsakega pol leta naprej ravno ondi tako gotovo odrajtovala, da bi se smela sicer cela glavnica s *) Kadar se ne zapiše: nerazdelno, se more od vsakega dolžnika le njegov delež, tukaj postavim le polovica terjati, kar zadene več stroškov in neprilike. 63 pritiklino vred po sodni poti brez vse odpovedi precej izterjati, če bi te obresti štiri tedne,po zgoraj ustanovljeni dobi na dolgu ostale; dalje se zavezujeva nerazdelno, da bova odrajtovala vse koleke (štempelje) za plačilne in odstopne pisma, ter števnino in vse sodne in izveršbine stroške v kantu in zunaj njega, po¬ slednjič tudi dohodnino od teh obresti, tako da g. upnik dobi 5% obresti v polni meri; tudi se zavezujeva vse zastavljene poslopja pri vzajemni zavarovavni napravi proti škodi ognja naj manje za 800 fl. a. v. zavarovane imeti, dokler ne bode ves dolg poplačan in to vsako leto izkazati. Za varnost tega zajma od 1200 fl., 5% obresti, kolkov, stroškov in vseh drugih postranskih plačil zastavljava svoje zem¬ ljišča urb. štev. 15 in 36 pod Slivnico, gorske urb. štev. 135 in 126/a pod Račje in dom. štev. 16% pod Slov. Bistrico v sedajnem sodnem okraju Mariborskem in “dopuščava, da se pri njih na podlagi tega zajemnega pisma vknjiži na najne stroške nepogojna zastavna pravica zastran tega v korist g. Gašpara Medveda. V spričbo tega je najni lastnoročni podpis oziroma lastno¬ ročno znamenje in lastnoročna podpisa dveh naprošenih sve- dokov. V Slivnici dne 15. marca 1862. Valentin Bezgovšek s. r. dolžnik. France Pečuh s. r. -f- Marija Bezgovšek-ova. zaprošeni svedok. Anton Cvetko s. r. podpisavec imena in naprošeni svedok. Prošnja za vknjižbo (intabulacijo) navadnega dolžnega pisma z zastavno pravico. (od zunaj) (od znotraj) C. kr. okrajni sodniji v Mariboru. Gašpar Medved, kmetova- vec v Račju prosi na podlagi priloženega za¬ jemnega pisma A izdanega od Valentina in Marije Bezgovseka dne 15. marca (kolek 36 kr.) Slavna c. kr. okrajna sodnija! A/ Z zajemnim pismom A izdanim dne 15. marca 1862 sta mi ne¬ razdelno dolžna postala zakonska družeta Valentin in Marija Bez¬ govšek v Slivnici posojilo od 1200 fl. a. v. pod tem pogojem, da mi je bota nazaj plačala proti trime¬ sečni odpovedbi, med tem pa 5% 64 18G2 za vknjižbo zastavne pravice na njune zemljišča urb. štev. 15 in 36 pod Slivnico, gorske urb. štev. 135 in 126/a pod Račje in dom. štev. 1.6% pod Slov. Bistrico zastran zajma od 1200 fl. a. v. s pritiklino vred. Pervopis in 3 nadpisi s prilogo A v izvirniku in kolka prostem prepisu. obresti odrajtovala in vse druge postranske dolžnosti zvesto spol- novala. Za varnost tega zajma od 1200 fl. a. v. sta imenovana dolžnika zastavila svoje zemljišča, ki so v dolžnem pismu na tanjko zazna¬ movane z dovoljenjem vknjižbe. Glede na dano mi dovoljenje prosim tedaj: Slavna c. kr. okrajna sodnija naj dovoli na podlagi zajemnega (dolžnega) pisma A izdanega od Valentina Bezgovšek-a in nje¬ gove žene Marije v Slivnici dne 15. marca 1862 vknjižbo ne¬ pogojne zastavne pravice na njune zemljišča urb. štev. 15 in 36 pod Slivnico, gorske urb. štev. 135 in 126/a pod Račje, po¬ tem dom. štev. 16% pod Slovensko Bistrico zastran posojila od 1200 fl. a. v. s 5% obrestmi, kolki, stroški in vsemi drugimi postranskimi dolžnostmi in naročiti c. kr. zemljiščno-knjižnemu uredu izpeljavo tega uredskega djanja. Pervopis te prošnje s kolka prostim prepisom zajemnega pisma A se naj shrani pri pisemski zbirki zemljiščnih knjig, pervi in drugi nadpis brez priloge se naj dostavi g. Va¬ lentinu Bezgovšeku in njegovi ženi Marinki v Slivnici, ' tretji nadpis z izvirnikom zajemnega pisma A se naj meni poverne. V Račju dne 16. marca 1862. Gašpar Medved s. r. Št. 561. O d 1 o k. Na podlagi zajemnega pisma A izdanega od Valentina Bez- govšek-a in njegove žene Marije dne 15. marca 1862 se do¬ voljuje vknjižba nepogojne zastavne pravice za zajemno glavnico od 1200 fl. t. j. tisoč (jezero ali taužent) dvesto forintov a. v. s 5% obresti in vsemi drugimi postranskimi dolžnostmi, zazna¬ movanimi nerazdelno v tem dolžnem pismu pri dolžnikovih zemlji¬ ščih urb. štev. 15 in 36 pod nekdajno graščino Slivniško, gor¬ ske urb. štev. 135 in 126/a pod bivšo graščino Slov. Bistriško in naročuje se izpeljava tega uredskega djanja c. kr. zemljiščno- knjižnemu uredu po pervopisu te prošnje obloženim s kolka pro¬ stim prepisom zajemnega pisma A za pisemsko zbirko. 65 To se ima naznaniti dolžnikoma Valentinu Bezgovšeku in njegovi ženi Marinki v Slivnici z nadpisoma brez priloge, tretji nadpis pa se ima dostaviti z izvirnikom priloge A g. Gašparu Medvedu v Ilačju; uredski nadpis c. kr. davkariji za izmero davščine po */» %• Od c. kr. okrajne sodnije v Mariboru dne 20. marca 1862. Valentinčič s. r. Zemljiščno-knjižni vpis. Vsled prošnje podane dne 17. in odloka od 20. marca t. 1. št. 561 se je vpisala dne 22. marca nepogojna zastavna pra¬ vica zastran posojila od 1200 fi., reci: dvanajst sto forintov avstr. velj. s 5% obrestmi, kolki, stroški in vsemi drugimi v ne¬ razdelno od Valentina Bezgovšek-a in njegove žene Marije iz¬ danem dolžnem pismu od 15. marca 1862 zapopadenimi po¬ stranskimi dolžnostmi na te dolžnikove zemljišča za g. Gašpara Medveda v Ilačju. Je tudi vpisano pri zemljiščih urb. štev.pod .... Alič s. r. zapisovavec zemlj. knjig. (Enako se ima tudi z odločno povedanimi zomljiščnimi številkami za¬ pisati na izvirnik dolžnega pisma). Štev. 567. Davkarijski plačilni nalog. (Steueramtlicher Zahlun gsauftrag.) Na podlagi začasne postave za davščine od pravnih opra¬ vil, pisem, spisov in uredskih djanj, sosebno po tarifnem stavku 45 B a) se davščina za vknjiženje dolžnega ali zajemnega pisma izdanega v Slivnici dne 15. marca 1862 od Valentina Bezgov- šek-a in njegove žene Marije čez 1200 fl. a. v. s 5% obrestmi i. t. d. na njune zemljišča urb. štev. 15 in 36 pod Slivnico, gorske urb. štev. 135 in 126/a pod Račje in dom. štev. 16y 3 pod Slovensko Bistrico g. upniku Gašparu Medvedu v Račju ne¬ razdelno z imenovanima dolžnikoma po §. 68 omenjene postave od stalnega zneska od zneska . . . fl. . . kr. po lestvici I. ali II „ „ 1200 tl. — kr. po odstavku '/ z % z nenavadnim prikladom 25%. vkupej na** . . reci: sedem forintov 50 kr. avstr. velj. odmerja. Slovenski Pravnik. 5 66 Taj znesek ima v 30 dnevih od dostavnega dne tega pla¬ čilnega naloga počemši gori imenovani g. Gašpar Medved ne glede na njegovo nazadbeno pravico, če jo ima na dolžnika, odrajtati pri podpisani c. kr. davkariji, sicer bi se s 5% zamudnimi obrestmi od dneva po izteku gori povedanega plačilnega obroka počemši na njegove stroške nemudoma po izveršbeni poti kot drugi davki ali štibre izterjal. C. kr. davkarski ured v Mariboru dne 1. aprila 1862. Krempelj s. r. „ davkar. Žepič s. r. priglednik. Odstopno pismo (navadna cesija). *) Z zajemnim (dolžnim) pismom izdanim v Slivnici dne 15. marca 1862 sta meni podpisanemu Gašparu Medvedu zakonska družeta Valentin in Marija Bezgovšek nerazdelno dolžna postala zajemno glavnico od 1200 fl. a. v. pod tem pogojem, da bota taj zajem proti trimesečni odpovedi nazaj plačala, med tem pa 5°/ 0 obresti vsakega pol leta naprej tako gotovo odrajtovala, da bi se, če bi te obresti le štiri tedne na dolgu ostale, cela glavnica brez sicer izgovorjene odpovedi smela na njune stroške po so¬ dni poti izterjati, tudi sta se obvezala, vse kolke, ter tožbne in izveršbne stroške, števnine in druge davščine povernoti, tako da mi se obečane 5% obresti kar nič ne prikrajšajo. Za Varnost tega zajma s vsemi postranskimi dolžnostmi se je vpisala na podlagi zgoraj naznačenega zajemnega pisma ne¬ pogojna zastavna pravica na dolžnikove^ posestva, kakor se vidi iz zemljiščno-knjižnega zaznamka. *) Zastran teh glej ohč. derž. zak.: §. 1392. Ako ena oseba prenese na drugo kako terjavo, in le-ta jo vzame, se spremenja pravica s pristopom novega upnika. Tako djanje se imenuje odstop ali prevod (cesija), in se more sklenoti za odplačilo ali brez odplačila. §. 1394. Prejemniku gredo glede na prepuščeno terjavo ravno tiste pravice, ktere je imel odstopnik. §. 1395. Z odstopno pogodbo postaja le med odstopnikom (ce- dentom) in odstopojemnikom- (prejemnikom terjave, cesionarjem) nova dolžnost; ne pa_ med poslednjim in prevzetim dolžnikom (cesjus). Torej sme dolžnik, dokler mu prejemnik nije naznanjen, pervega upnika izplačati, ali se ž njim kakor si bodi poravnati. §. 1396. Tega pa dolžnik več ne more, kakor mu je bil prejem¬ nik naznanjen; ostaja mu pa pravica, svoje vgovore dolgu nasproti postaviti. Ako je dolžnik proti poštenemu odstopbjemniku priznal, da je dolg resničen, ima dolžnost, ga kakor svojega upnika plačati 67 Gosp. Vekoslav Pučko, narodni učitelj v Hočju je ono ter- javo na se rešil in meni'veljavo od 1200 fi., reci: tisuč dvesto forintov a. v. popolnoma odštel, toraj mu odstopam s tem pi¬ smom omenjeno glavnico s 5% obrestmi od drugega polletja naprej in vsemi drugimi postranskimi pravicami v njegovo last, vendar pa brez svoje daljše odgovornosti za to, da je dolg res¬ ničen ali da bi mogoče bilo ga izterjati, tudi mu izročam izvir- nik omenjenega zajemnega pisma in dovoljujem, da se sme to ' odstopno pismo pri dolžnikovih zemljiščah urb. štev, 15 in 36 pod Slivnico, gorske štev. 135 in 126/a pod Račje, ter dom. štev. 16% pod Slovensko Bistrico k stavku zajemnega pisma od 15. marca 1862 j''za prenos zajemne glavnice od 1200 fl. s 5% obrestmi od 15. oktobra 1862 in vsemi drugimi pravicami na korist odstopojemnika (cesionarja) gospoda Vekoslava Pučko- ta ^knjižiti. K temu odstopu pristopiva tudi midva podpisana Valentin in Marija Bezgovšek kot osebna in stojno-zastavna (hipotekarna) dolžnika na nerazdelno foko, ter spoznavava odstopljeno terjavd od 1200 fl. a. v. s 5% obrestmi od 15. oktobra 1862 in vse druge postranske dolžnosti za resnično' *). V spričbo tega so lastnoročni podpisi oziroma ročne znamenja odstopnika in dolž¬ nikov ter naprošenih svedokov. Dano v Hočju dne 10. oktobra 1862. Gašpar Medved s. r. odstopnik. Anton Zemljič s. r. Valentin Bezgovšek s. r. zapisavec imena in naprošeni svedok. -f- Marija BezgOVŠek-OVa, Jožef Klasinec s. r. odstopljenca. naprošeni svedok. Prošnja za vknjižbo odstopnega pisma (cesije). (od zunaj) (od znotraj) C. kr. okrajni sodniji v Mariboru. » Vekoslav Pučko, narodni učitelj v Hočju (kolek 86 kr.) Slavna c. kr. okrajna sodnija! Zzajemnimpismomod 15.marca 1862 sta Valentin in Marija Bez¬ govšek pod stojno zastavo svojih *) Ako se odstopjjengp zaveže, spolnovati še kake druge postranske dolžnosti, postavim: da bode kje indi platil obresti ali glavnico, ali še kaj prej ne izgovorjenih stroškov povernol, se mora za te po¬ stranske dolžnosti iz nova zastaviti kako zemljišče in odstopno pi¬ smo vknjižiti kot nov stavek, ne samo k stavku zajemnega pisma. 5 * 68 prosi na podlagi priloženega od¬ stopnega pisma A od 10. oktobra 1862 za vpis pre¬ nesene lastninske in za¬ stavne pravice zastran po¬ sojila od 1200 fl. a. v. s pritiklino vred na zemlji¬ šča urb. štev. 15 in 36 pod Slivnico i. t. d. k stav¬ ku zajemnega pisma od 15. marca 1862. zemljišč gospodu Gašparu Med¬ vedu nerazdelno dolžna postala gotovo posojilo od 1200 fl. a. v. s 5% obrestmi in drugimi po¬ stranskimi dolžnostmi, ktero ter- javo je ravno imenovani upnik z A/ odstopnim pismom A izdanim v Hočju dne 10. oktobra t. 1. meni podpisanemu odstopil in izrečno dovolil, da se sme prenesti last¬ ninska in zastavna pravica za¬ stran te terjave v zemljiščnih bukvah na moje ime. Hočem se tedaj poslužiti po¬ deljene mi pravice in prosim: Pervopis s eveterimi nadpisi in prilogo A v izvirniku in kolka prostem prepisu. Slavna c. kr. okrajna sodnija naj dovoli na podlagi odstop¬ nega pisma A izdanega po g. Gašparu Medvedu v Hočju dne 10. oktobra 1862 vpisanje prenosa lastninske in zastavne pra¬ vice zastran zajma od 1200 fl. a. v. s 5% obrestmi od 15. t. m. na dalje in vsemi drugimi postranskimi dolžnostmi na moje ime pri urb. štev. 15 in 36 pod Slivnico, gorske štev. 135 in 126/a pod Račje in dom. štev. 16% pod Slovensko Bistrico k stavku zajemnega pisma izdanega od Valentina Bezgovšek-a in njegove žene Marije v Slivnici dne 15. marca t. 1. in c. kr. zemljiščno- knjižnemu uredu naj naroči, to uredsko djanje izpeljati. Pervopis te prošnje s prepiskom nekolkovanim odstopnega pisma A se naj ukaže v pisemsko zbirko, pervi nadpis g. Ga¬ šparu Medvedu, kmetovavcu v Račju, drugi In tretji nadpis tudi brez vsake priloge Valentinu Bezgovšeku in njegovi ženi Mariji v Slivnici, četerti nadpis z izvirnikom odstopnega pisma A po opravljeni in zaznamvani vknjižbi se prosi nazaj. V Hočju dne 11. oktobra 1862. Vekoslav Pučko s. r. Štev. 7521. O d 1 o k. Vsled te prošnje se dovoljuje na podlagi odstopnega pisma A izdanega po g. Gašparu Medvedu v Hočju dne 10. oktobra t. 1. vknjižba prenesene lastninske in zastavne pravice zastran zajemne glavnice od 1200 fl. a. v. s 5°/o obrestmi od 15. okto¬ bra t. 1. in drugimi postranskimi dolžnostmi pri zemljiščih Va¬ lentina Bezgovšek-a in njegove žene Marinke urb. štev. 15 in 36 pod Slivnico, gorske štev. 135 in 126/a pod Račje in dom. 69 štev. 16 ‘A pod Slov. Bistrico k stavku že vknjiženega zajem¬ nega ali dolžnega pisma od 15. marca 1862 na ime in korist g. Vekoslava Pučko-ta, ter se ob enem nalaga podredjenemu c. kr. zemljiščno-knjižnemu uredu, da izpelje to uredsko djanje, po kterem se ima pervopis te prošnje shraniti pri zemljiško¬ knjižni pisemski zbirki s prepiskom priloge A, eden nadpis pa se ima po pošti dostaviti proti prejemnici g. Gašparu Medvedu v Račju, drugi in tretji tudi brez priloge Valentinu in Mariji Bezgovšeku v Slivnici, četerti z izvirno prilogo A pa g. pro- sivcu nazaj dati; uredski nadpis c. kr. davkariji za izmero vpis¬ nine po % %■ Od c. kr. okrajne sodnije v Mariboru dne 16. oktobra 1862. J. Strah s. r. okrajni predstojnik. (Zemljiščno-knjižni vpis in zaznamek na izvirniku odstopnega pisma A je skoro kot pri poprejšnih vknjižbah.) Prisodba kake terjave. (Einant\vortung einer Forderung.) Ad Nrm. 3769. In Folge Verlassabhandlung nach Herrn Johann Blažič wird die Darleihenskapitalsforderung pr. 2000 fl. C. M. oder 2100 fl. 6. W. sammt 5% Zinsen seit 5. Februar 1861 u. s. w. aus dem Schuldscheine des Franz und der Helena Kmetič vom 5. Fe¬ bruar 1846 seinen Erben (oder Legataren) Andreas Majhenič, Ludwig Kranjc und Ferdinand Lešnik mit (ler Intabulations- befugniss zu gleichen Theilcn eingeantivortet. Vom k. k. stadt. del. Be- zirksgerichte Cilli den 2. Mai 1862. Tomšič m. p. (L. S.) Gerichtsvorsteher. K štev. 3769. Vsled zapuščinske razprave po g. Janezu Blažiču od dneš- njega dne se zajemna terjava od 2000 fl. srebra ali 2100 fl. a. v. s% obrestmi od 5. svečana 1862 i. t. d. iz zajemnega pisma izda¬ nega po Francetu in Jeli Kme¬ tiču dne 5. februarja 1846 nje¬ govim dedičem (ali volil ojemni- kom) Andreju Majheniču, Lju¬ devitu Kranjcu in Ferdinandu Lešniku svknjižbenim dovoljen¬ jem na enake deleže prisojuje. Od c. kr. mestno-odbrane o- krajne sodnije v Celju dne 2. maja 1862. Tomšič s. r. (Pečat) sod. predstojnik. 70 Prošnja za vknjižbo prisojila kake terjave. (Gesuch um Intabulation der Einantwortung einer Forderung.) (od zunaj) (od znotraj) C. kr. mestno-odbrani o- brajni sodniji v Celju. Andrej Majhenič, Ljudevit Kranjc in Ferdinand Leš¬ nik, teržani in posestniki v Žavcu prosijo za vknjižbo priloženega pri¬ sojila A od 2. maja 18G2, k štev. 3769 pri urb. štev. 18 pod Velenje k stavku dolžnega pisma od 5. fe¬ bruarja 1846 za prenos lastninske in zastavne pra¬ vice glede na zajem od 2000 fl. srebra ali 2100 fl. a. v. s postranskimi dolžnostmi po enakih deležih na svoje imena. Pervopis z dvema nadpisoma in prilogo A v izvirniku in kolka prostem prepisu. (kolek 36 kr.) Slavna c. kr. okrajna sodnija! Zapuščina našega pokojnega g. strica Janeza Blažiča in med njo tudi zajemna glavnica od 2000 fl. srebra ali 2100 fl. a. v. s pri¬ tiklino, ki je na podlagi dolžnega pisma od 5. februarja 1846 za¬ varovana na zemljišču gospoda Zvonimira Lipič-a urb. štev. 18 pod Velenje, nam je bila na enake deleže prisojena s priso- A/ jilom A od 2. maja 1862, k štev. 3769 s vknjižbenim dovo¬ ljenjem. Prosimo tedaj: Slavna c. kr. mestno-odbrana sodnija naj dovoli vknjižbo pri- sojilnega zapisa A od 2. maja 1862, k štev. 3769 pri urb. štev. 18 pod Velenje k stavku dolžnega pisma od 5. februarja 1846 za prenos lastninske in zastavne pra¬ vice na enake deleže zastran za¬ jemne glavnice od 2000 fl. konv. den. ali 2100 fl. a. v. s 5% obrestmi od 5. svečana t. 1. in drugimi dolžnostmi v našo korist in naj blagovoli izpeljavo tega vpisa naročiti zemljiščno-knjižnemu itredu; (kadar pa so zemiji- ščne knjige pri drugi sodniji, se po §. 177 cesarskega patenta od 9. avgusta 1854, št. 208 ima ta druga zemljiščno-knjižna oblastnija prositi za izpeljavo vknjižbe s celo prošnjo in vsemi prilogami in za zapuščinsko sodnijo se le eden nadpis več ima priložiti.) Pervopis s kolka prostim prepiskoi^ prisojila A za pisem¬ sko zbirko, en nadpis g. Zvonimiru Lipiču, posestniku zastavljenega zemljišča v Doberni, 71 dragi nadpis z izvirnikom priloge A se prosi v roke pervo- imenovanega nazaj. V Žavcu dne 15. junija 1862. Andrej Majhenič s. r. Ljudevit Kranjc s. r. Ferdinand Lešnik s. r. Štev. 4120. Odlok. Na podlagi v izvirniku predloženega prisojilnega zapisa A izdanega 2. maja 18G2, št. 3769, se dovoljuje vknjižba prene¬ sene lastninske in zastavne pravice zastran zajemne glavnice od 2100 fl. a. v. s 5°/ 0 obrestmi od 5. svečana t. I. in drugimi pripadki po enakih deležih na gg. Andreja Majheniča, Ljudevita Kranjca in Ferdinanda Lešnika pri urb. štev. 18 pod Velenje k stavku zajemnega pisma od dne 5. februarja 1846, ter se na¬ ročuje c. kr. zemljiščno-knjižnemu uredu, da opravi to uredsko djanje (ali pa: ter se ima slavna c. kr. okrajna sodnija v Šo- štajnu kot stvarna sodnija t. j. zastran ležečega blaga oblastna pismeno s priloženo celo vlogo naprositi, da izpelje to zemljiščno- knjižno djanje.) Pervopis vloge s kolka prostim prepiskom prisojila A se ima shraniti v pisemski zbirki, eden nadpis se ima g. Zvonimira Lipič-u kot posestniku stojne zastave v Doberni, drugi pa s prilogo A pervoimenova- nernu prosivcu g. Andreju Majhenič-u dostaviti; uredski nadpis c. kr. davkariji za izmero davščine po % %• Od c. kr. mestno-odbrane okrajne-sodnije Celjske dne 20. junija 1862. Tomšič s. r. sod. predstojnik. (Vpis za zemljiščne knjige in zaznamek na izvirnem prisojilu je enak onim pri vknjižbi zajemnega pisma.) Zajemno pismo (za sodediče.) zapuščinske obravnave po našem preljubem očetu Antonu Kokolju od današnjega dne št. 315 sem jaz podpisani Štefan Kokolj kot prejemnik zapuščinskega posestva in vseh zapuščinskih terjav po odbitku vseh dolgov in davščin za za¬ puščinsko razpravljanje svojima sestrama Ljudmili omOženi Čuč- kovi in Pavlini omoženi Seršenovi dedinske deleže po 1500 fl., kolek |»o vre¬ dnosti Vsled 72 reci: tisuč petsto forintov avstr. volj. dolžen postal. Zavezujem se tedaj, da bom izplačal to v dedinsko glavnico od 1500 fl. a. v. svoji ijubi sestri Ljudmili Čučkovi proti trimesečni odpovedi, med tem pa opravljal pet odstotne (5%) obresti in sicer vsa¬ kega pol leta tako gotovo naprej, da bi se sicer, če te obresti šest tednov po ravno ustanovljenem obroku na dolgu ostanejo, smela cela glavnica brez pogojene odpovedi s pripadla vred iz¬ terjati po sodnijski poti, tudi obljubujem, da bom povernol vse kolke za plačilne in odstopne pisma, vse stroške vknjižbe, od¬ povedi, tožbe in izveršbe, ter tudi pote k družbenim in napo¬ vednim narokom, kakor pri razdelitvi družbenega skupila, štev- nine, dohodnino od obresti in vse druge stroške, tako da moja sestra Ljudmila za celi čas tega zajma dobi neprikračene 5% obresti brez vseh stroškov. Tudi se zavezujem za se in za svoje pravne naslednike, da bom poslopja zastavljenega posestva zavaroval proti škodi ognja pri c. kr. povlastjeni vzajemni za- varovavnici proti škodi ognja naj manje za 800 fl. a. v., dokler ne bode vsa glavnica plačana, ter izkazal opravljanje zavarščine konec sušca vsakega leta, sicer bi se smelo tudi iz tega edi¬ nega vzroka brez vse odpovedi zavoljo cele glavnice preči tožiti. V zavarovanje te glavnice od 1500 fl. a. v. s 5°/ 0 obrestmi, kolki, stroški in vsemi drugimi postranskimi dolžnostmi zastav¬ ljam svoje zemljišče urb. štev. 55 pod Lokavec v okraju slavne c. kr. okrajne sodnije Ljutomerske, ter dopuščam, da se pri njem vknjiži nepogojna zastavna pravica za ves dolg na moje stroške v korist moje sestre Ljudmile omožene Čučkove. V spričbo tega so moji in dveh naprošenih svedokov last¬ noročni podpisi. V Sitarovcih dne 5. aprila 1862. Štefan Kokolj s. r. France Topolnik s. r. dolžnik, naprošeni svedok. Jožef Ožganec s. r. naprošeni svedok. (Prošnja za vknjižbo kakor stran 63.) Plačilno pismo ali pobotnica *) (kvitenga.) i _dpisani Dragotin Ilanželj spoznavam s tem, da mi je gospod Miroslav Jereb, hišni posestnik v Petovu, tistih 600 fl., reci: šest sto forintov avstr. velj. popolnoma povernol, ktere ') §• 1426 obč. derž. zak.: Plačavec ima vselej pravico, od plačanega terjati oddolžim (pobotni) list, to je pisano spričevalo spolnjene 73 mi je bil dolžen postal z zajemnim pismom od 6. sušca 1852 in kterega iznoska prejem s tem izrečno poterjujem in prizna¬ vam, da nimam ne glavnice, ne obresti in drugih postranskih dolžnosti nič več terjati, torej gospodu bivšemu dolžniku ob enem s tem plačilnim pismom izročujem njegovo izvirno za¬ dolžnico. V spričbo tega sem to oddolžnico celo lastnoročno spisal in podpisal. V Brebrovniku dne 6. junija 1862. Dragotin Hanželj s. r. Pobotnica ali plačilnica črez obresti. (Zinsenquittung.) dpisani Davorin Erjavec spričujem s tem, da mi je g. Radoslav Grahovec plačal od tiste glavnice po 600 fl. a. v., ktero mi je z zajemnim pismom od 1. svečana 1854 dolžen po¬ stal, 5°/o obresti za pol leta od 1. svečana do poslednjega ma¬ lega serpana 1862 po 15 fl., reci: petnajst forintov avstr. velj. V spričbo tega moj lastnoročni podpis. Na Vranskem dne 5. svečana 1862. to je: 15 fl. a. v. Davorin Er J avec s - r - Pobotnica črez obresti iz javnega dolžnega pisma. ro spričujem jaz Jernej Ščinkovec resničen prejem 5% obresti od glavnice 1000 fl. srebra iz deželno-stanovskega dol¬ žnega pisma izdanega v Ljubljani dne 1. maja 1826, št. 1312, za čas od 1. novembra 1861 do 30. aprila 1862 v iznesku od 25 fl., beri: dvadeset pet forintov a. v., ktere mi je slavna do- dolžnosti. V oddolživnem lista se mora izreči ime dolžnika in up¬ nika , kakor tudi kraj, čas in predmet poplačanega dolga, in pod¬ pisati ga mora upnik, ali njegov pooblastjenec. §. 1427. Oddolžnica črez poplačani kapital ustanovljuje dom¬ nevo, da so tudi obresti od tega kapitala plačane. §. 1428. Ako ima upnik od dolžnika dolžno pismo v rokah, mora razun oddolživnega lista tudi pismo nazaj dati, ali pa, če bi se bilo samo nekaj dolga odplačalo, dopustiti, da se to na dolžnem pismu samem zapiše. Nazaj dobljeno dolžno pismo brez oddolžnice ustanovljuje za dolžnika pravno domnevo, da je dolg plačan, pa še ne izklepa nasprotnega dokaza. Ako se je dolžno pismo, ki se ima nazaj dati, izgubilo; ima plačavec pravico, zavarovanje terjati, ali pa znesek sodniji v shrambo izročiti, in zahtevati, da naj upnik dolžno pismo po sodnem redu umertviti da. kolek po lestvici II. S kte kolek po lestvici II. Jaz po 74 mača denarnica kranjske dežele v Ljubljani danes v gotovem po odbitku 5% dohodnine izplačala. V spričbo tega moj lastnoročni podpis. V Loki dne 1 . no¬ vembra 1861. Jernej Ščinkovec s. r. to je: 25 fl. a. v. Izknjižlj^na placilnica ali pobotnica. (Extabulationsquittung.) dpisani Božidar Jenčič, posestnik v Brežcah, prizna¬ vam s tem plačilnim pismom, da sta mi zakonska družeta Ma¬ tija Goličnik in njegova žena Neža nazaj plačala tisto glavnico od 800 fl., ktero sta meni dolžna bila iz zajemnega pisma od l. aprila 1855, potem prisojila po moji sestri Elizabeti omoženi Ilešič-evi izdanega v Sevnici dne 5. oktobra 1859, štev. 2100, ter odstopnih pisem od 3. avgusta 1860 in 7. grudna 1861 pod zastavo svojega posestva urb. štev. 16 pod Sevnico s 5% ob¬ restmi in drugimi pripadki. Ko tedaj prejem te istine od 800 fl. srebra ali. 840 fl. — kr. a. v., ter polletnih obresti od 5. grudna 1861 do 5. junija 1862 . 21 „ — „ „ in koleka za to izknjižbeno pobotnico po 3 „ 75 „ „ vsega vkup tedaj . . T . 864 fl. 75 kr. a. v., beri: osemsto šestdeset štiri forinte 75 krajcarjev avstrijanske veljave izrečno poterjujem, ter vse gori omenjene izvirne dolžne pisma ob enem s to pobotnico izročujem in izrekujem, da iz njih nemam celo nič več ne glavnice, ne obresti ali drugih po¬ stranskih dolžnosti terjati, dovoljujem tudi, da se na podlagi tega plačilnega pisma izknjižiti sme zastavna pravica glede one moje glavnice od 800 fl. srebra s 5% obrestmi in vsemi dru¬ gimi pripadki vred iz zajemnega pisma od 1. aprila 1855, pri¬ sojila od 5. okrobra 1859, štev. 2100, ter odstopnih pisem od 3. avgusta 1860 in 7. grudna 1861 pri urb. štev. 16 pod Sevnico. V spričbo tega so moji in dveh *) naprošenih svedokov last¬ noročni podpisi. Y Brežcah dne 5. junija 1862. Anton Petelinšek s. r. Božidar Jenčič s. r. naprošeni svedok. Dragotin Verhovšek s. r. naprošeni svedok. *) Vse zasebne (privatne) pisma, ki se hočejo vknjižiti, kakor zajemne in odstopne pisma, tako tudi kupne, prepodajne in druge pogodbe in izrečenja morajo podpisane biti po dveh svedokih ali pričah. — Kadar pooblastenec pobotnico podpiše, se mora tudi izvirno pooblastilo kot obstojen del plaeilnice izročiti. kolek po vre¬ dnosti Jaz po 75 Prošnja za izkiijižbo* . (Gesuch ura Extabulation). (od znotraj) (kolek 36 kr.) Slavna c. kr. okrajna sodnija! Na najnem zemljišču urb. štev. 16 pod Sevnico je vknjiženo za¬ stavno pravo zastran zajemne glavnice od 800 tl. srebra s pri¬ tiklino vred iz zajemnega pisma od 1. aprila 1855, prisojila od 5. oktobra 1859, št. 2100, in za¬ jemnih pisem od 3. avgusta 1860 in 7. grudna 1861 za g. Boži- dara Jenčiča, kteremu sva ves dolg povernola in od njega iz- A/ knjižbeno pobotnico A od 5. ju¬ nija 1862 dobila z dovoljenjem, da se taj dolg sme izbrisati pri najnem zemljišča. Ker se hočeva poslužiti danega dovoljenja, prosiva s tem: Slavna c. kh. okrajna sodnija naj na podlagi izknjižbene pobot¬ nice A od 5. junija 1862 dovoli izknjižbo zastavnega prava za¬ stran zajemne za gosp. Božidara Jenčiča vpisane glavnice od 800 fl. srebra ali 840 fl. a. v. s 5% obrestmi in vsemi drugimi po¬ stranskimi dolžnostmi iz zajemnega pisma od 1. aprila 1855, v zvezi s prisojilom od 5. oktobra 1855, štev. 2100, in odstop¬ nima pismoma od 3. avgusta 1859 in 7. grudna 1860 pri naj¬ nem zemljišču urb. štev. 16 pod Sevnico in naj zavkaže c. kr. zemljiščnemu uredu, da opravi to uredsko djanje. Pervopis te prošnje s kolka prostim prepiskom pobotnice A med spise za pisemsko zbirko, en nadpis brez vsake priloge g. Božidaru Jenčiču v Brežcah, drugi nadpis z izvirno pobot¬ nico po zaznamvani izknjižbi se prosi nama nazaj. V Rogoznici dne 10. junija 1862. Matija Goličnik s. r. Neža Goličnik-ova s. r. (od zunaj) C. kr. okrajnemu uredu kot sodniji v Sevnici. Matija in Neža Goličnik, posestnika zemljišča urb. štev. 16 pod Sevnico v Rogoznici prošnja za izknjižbo zastavnega prava glede glavnice od 800 fl. srebra s pritiklino vred vsled zajemnega pisma od 1. aprila 1855, prisojila od 5. oktobra 1859, štev. 2100, zajemnih pisem od 3. avgusta 1860 in 7. gru¬ dna 1861 pri zgorej zapi¬ sanem zemljišču na podlagi izknjižbene pobotnice A od 5. junija 1862. Pervopis z dvema nadpisoma in prilogo A v izvirniku in kolka prostem prepisku. 76 Štev. 1568. Odlok. Na podlagi izknjižbene pobotnice A izdane v Brežcah dne 5. junija 1862 se dovoljuje izbris zastavnega prava zastran glav¬ nice od 800 fl. srebra ali 840 fl. avstr, veljave s 5% obrestmi in vsemi postranskimi dolžnostmi, vpisane za g. Božidara Jen- čič-a vsled zajemnega pisma od 1. aprila 1855, prisojila od 5. oktobra 1859, štev. 2100, in odstopnih pisem od 3. avgusta 1860 in 7. grudna 1861 pri zemljišču prošnikov urb. štev. 16 pod Sevnico, ter se nalaga c. kr. zemljiščno-knjižnem uredu, da opravi to uredsko djanje, po čem se ima pervopis te prošnje s kolka prostim prepiskom pobotnice A shraniti pri pisemski zbirki, eden nadpis brez priloge se ima dostaviti g. Božidaru Jenčiču v Brežcah proti prejemnici, drugi pa z izvirno prilogo A prosivcoma vernoti. V Sevnici dne 15. junija 1862. Gostiša s. r. (Vzemljiščne knjige se ima zapisati po priliki: Pr. 11. ju¬ nija 1862, št. 1568, odlok dne 15. vpisan 20. junija t. 1. Na podlagi pobotnice A izdane dne 5. junija 1862 se vknjiži izbris onih 800 fl. srebra ali 840 fl. a. v. s pritiklino vred, ki so od zajemne glavnice pod številko stavka 6 zavarovane bili na g. Božidara Jenčiča po odstopu ali prevodu pod št. stavka 10 preneseni). Glej pisemsko zbirko zvezek I. od leta 1862, št. 1568. I. Petrak s. r. zapisovavec zemlj. knjig. (Enako se zapiše tudi na izvirnik pobotnice). Od c. kr. okrajnega ureda kot sodnije v Sevnici. Zemljiščna knjiga Štev. 1568 leta 1862. Za g. Božidara Jenčiča, po¬ sestnika v Brežcah' štev. 48. Prejemni Ust. Jaz poterjujem, da mi je odlok od 15. junija 1862, št. 1568, brez priloge današnjega dne v lastne roke bil dostavljen. V Brežcah dne 22. junija 1862. Ime in priimek: Božidar Jenčič s. r. Stan: posestnik. Domovanje: v Brežčah pod hišno štev. 48. Sodni izpeljevavec: Jernej Jug s. r. 77 kolek 36 kr. ktero st Kupna in prodajna pogodba (Kaufvertrag) *), a dogovorila in sklenola g. Dragotin Muhic, hišni po¬ sestnikov Ljubljani pod štev. 26 kot prodavec na eni strani — in g. Vojteh Mavčič, mizarski mojster v Krakovem predmestju pod hišno štev. 11 kot kupec na drugi strani, kakor sledi: §• 1 . G. Dragotin Mavčič prodaja svojo hišno in zemljiščno po¬ sestvo pod hišno štev. 26 v Ljubljani, vpisano v mestnih buk¬ vah bivšega pravosodnega poglavarstva Ljubljanskega zvezek X, stran 105 s vso pritiklino vred kakor vse leži in stoji s vsemi tistimi pravicami in dolžnostmi, kakor je sam vse posedoval in vžival ali za to pravico imel, po dosedajnih mejah in sicer vert *) §. 1053 obč. derž. zak.: S kupno pogodbo se prepušča drugemu reč za odločen znesek denarjev. Ona spada, ravno kakor menja, med pravne imena za pridobitev lasti. Last se še le pridobiva s prepo- dajo kupne reci. Dokler se reč ne preda, ima še prodavec pravico lasti. §. 1068. Pravica, prodano reč nazaj kupiti, se imenuje pravica rešila. Ako se je ta pravica prodavcu sploh in brez natanjčneje od¬ ločbe dodelila, povrača ena stran kupno reč v neslabejem stanu, druga pa plačano kupščino; vžitki pa, ki ste jih med tim obe strani imele iz denarjev in iz reči, se eden proti drugemu pobotujejo. Opomba. Pri kupovanju zemljišč je treba pred vsem pogle¬ dati v zemljiščne knjige, da se prepriča, ako je prodavec tudi vpi¬ san kot lastnik celega zemljišča in polnoleten, ter ktere bremena kot: dolgovi, služnosti, predkupna pravica so vknjižene ali odpo¬ vedi glavnic, tožbe i. t. d. zaznamovane, za ktere je tudi naslednik v posesti odgovoren po vrednosti stojne zastave. Tudi je na to pa¬ ziti, da se med vpisom lasti novega posestnika še proti poprej šnemu zamorejo nove bremena vknjižiti ali predznamovati, zato se treba podvizati s prepisanjem ravno tako, kot z izbrisom plačanih dolgov, da se te ne prisodijo po izveršbi kakemu upniku mojega upnika, sicer mora stojno-zastavni dolžnik povernjeni dolg še enkrat plačati. Pri kupovanju posamnih zemljiščnih delov je potrebno politično dovoljenje za razkositev in le če se to ne odreče, pri čem se imajo zaslišati tudi upniki na poglavitno zemljišče vpisani, velja kup, si¬ cer pa se vtegne kupnina ravno tako zgubiti, kot zajem ali poso¬ jilo, kterega dolžnik ne more več plačati. Pritiklina ncpremikljivega posestva niso samo stoječe reči kot drevje, setve .... ampak vse, kar je po razmerah kraja potrebno za gospodarenje. Kdor hoče po pooblastencu kaj kupiti ali pro¬ dati, taj mu more izvirno pooblastilo izročiti, ktero je potem ne¬ ločljiv obstojni del kupne ali prodajne pogodbe ravno tako, kot po¬ botnice ali oddolžnice (kvitenge) izdane po pooblastencu. — Kterih bremen kupec ne prevzame v svojo plačilno obljubo, za tiste naj ustanovi obrok, do kterega se imajo izlrnjižiti, sicer bi on smel za svojo varnost ostanek kupnine prideržati, dokler se ne spolni taj pogoj. 78 v nezagotovljeni izmeri 460 štirjaških sežnjev in brez odgovor¬ nosti za dohodke ali kako lastnost gospodu Vojtehu Mavčicu za kupnino vzajemno ali med soboj ustanovljeno na 8500 fl., reci: osem tisuč pet sto forintov avstrijanske veljavščine. §• 2 . G. Vojteh Mavčič kupuje zgorej popisano hišno in zem- Ijiščno posestvo s pritiklino vred za dogovorjeno kupnino 8500 fl., reci: ..avstr. velj. in obljubivši natančno spol- nitev vseh dogovorjenih pogojev zavezuje se, to kupnino pla¬ čati oziroma zaračuniti, kakor sledi: al g. kupec je precej pri podpisu te pogodbe odštel iznosek. kterega prejem s tisuč forinti g. prodavec poter- juje s svojim lastnoročnim podpisom; b) prevzema gosp. kupec in obljubuje plačati terjavo gospe Ljudmile Kersnik-ove, vknjižene na podlagi kupne pogodbe od 5. svečana 1846 in odstopnega pisma od 1. rožnika 1848 po 2000 fl. srebra ali a. v. z dalje tekočimi obrestmi in vsemi drugimi postranskimi dolžnostmi; c) prevzema on tudi terjavo gospoda Janeza Kavčič-a iz dolžnega pisma od 29. vinotoka 1836, prisojila od 14. grudna 1850, štev. 6718 in odstopnega pisma od 1. sušca 1856 po 1000 fl. srebra ali . a. v. z dalje tekočimi obrestmi od današnjega dne¬ va, ter se zavezuje gospoda prodavca namestovati ali zastopati proti vsaki tožbi in škodi zastran teh prevzetih dolgov; d) kupec vračuni g. prodavcu svojo nevknjiženo ter¬ javo iz zajemnega pisma od 1. svečana 1861 po e) obljubuje g. kupec dne 1. listopada 1862 plačati brez obresti g. prodavcu iznosek. reci: tisuč forintov avstr. velj. in poslednjič f) bode ostanek od. beri: dve tisuč tristo forintov avstr, velj., s kte- rim je založena dogovorjena kupnina po . . . 8500 fl. proti polletni odpovedi plačal, med tem pa 5% obresti od da¬ našnjega dne v polni meri tedaj brez odbitka dohodnine vsa¬ kega pol leta naprej v Ljubljani ali v njegovem vsakokratnem stanovališču odrajtoval in to tako gotovo, da bi se pri zasta- janju teh obresti 14 dni po tem plačilnem obroku smel ves o- stanek kupnine z obrestmi vred na kupcove stroške brez vsake odpovedi po sodnijsko izterjati. 1000 fl. 2100 fl. 1050 fl. 1050 fl. 1000 fl. 2300 fl. 79 §. 3. G. kupec prevzema še tudi služnost vodotoka vknjiženo na L stavku za Ljubljansko mestno občino, vse druge ne prevzete bremena pa se zavezuje g. prodavec naj dalje v enem letu iz- knjižiti, sicer naj ima g. kupec pravico prideržati toliko kup- ninskega ostanka, kolikor je potrebno za njegovo varnost pa brez utesnjave obresti. §• L . , v Prideržuje si g. prodavec dosmertno vživanje stanovališča v prodani hiši, ktero sedaj ima s tremi sobami v pervem nad¬ stropju s kuhinjo, dervarnico in nadhišnim deležem, kterega ne¬ moten vžitek mu g. kupec obljubuje. §■ 5 - Djanska predaja in sprejem kupljenega posestva s pritik¬ lino vred se opravlja ob enem s podpisi te pogodbe in g. ku¬ pec prevzema od tega dne tudi vse davke in davščine ter obresti od vknjiženih glavnic, nasproti pa se mu računi od tega časa tudi najemščina in vsaka druga korist, med tem ko g. proda¬ vec jamči (dober stoji) za poprejšno dobo, zastran kterih dol¬ žnosti in prejemkov se bota gg. pogodnika posebej dogovorila. §. 6 . G. Dragotin Muhič dovoljuje izrečno, da se sme hiša z vertom vred štev. 26 pod bivšim pravosodnim poglavarstvom Ljubljanskega mesta zvezek X, stran 105 prepisati na g. Voj¬ teha Mavčič-a na podlagi te pogodbe vendar pa le pod tem pogojem, da se ob enem vknjiži zastavno pravo zastran kup- ninskega deleža od 1000 fl. plačljivega 1. vinotoka 1862 in 2300 fl. a. v. s 5°/ 0 obrestmi in vsemi drugimi postranskimi dolžnostmi, ter tudi zastran brezplačnega dosmertnega užitka stanovališča, za kar vse g. kupec zastavlja kupljeno posestvo s vknjižbenim dovoljenjem. §. 7. Oba pogodnika se odrekujeta izrečno pravnega pripomočka zavoljo prikratbe črez polovico razdirati to pogodbo, ker sta resnično vrednost v misli imela. §. 8 . Stroške za sostavljenje in spisanje te pogodbe zadevajo vsakega pogodnika na pol, davščino od pravnega opravila ter za vknjižbo lastninskega in zastavnega prava pa prevzema g. kupec sam in odvežuje g. prodavca od vsake odgovornosti za nje vplačanje. Od te kupne pogodbe sta se spisala dva enaka primerka, od kterih se izroči eden g. prodavcu, drugi pa g. kupcu. 80 V dokaz tega so lastnoročni podpisi gospodov pogodnikov in naprošenih svedokov. 1. maja 1862. Dragotin Muhic s. r. prodavec. Vojteh Mavčič s. r. kupec. V Ljubljani dne Dr. Žiga Stergar s. r. naprošeni svedok. Anton Mencigar s. r. naprošeni svedok. Notarstveni ali biljcžniški zapis. (Notariatsact). Za vlade Njegovega c. kr. apost. Veličanstva Franceta Jo¬ žefa I. cesarja avstrijanskega itd. itd. itd. dne pet in dvajsetega aprila leta tisuč osem sto šestdeset pervega prišle so k meni doktoru Jerneju Županc-u c. kr. bilježniku (v mojo pisarnico) v Ljubljani, poglavnem mestu kranjskega vojvodstva sledeče meni po osebi dobro znane stranke namreč: gospa Marija Gajšek-ova hišna posestnica iz Krakovega, štev. 30 kakor prodavka in Ja¬ nez Legat, barvarski mojster iz Krakovega hišne štev. 35, ter sta me v pričo dveh meni po osebi dobro znanih po postavi prikladnih svedokov uprosile, da jima zapišem naslednjo Kupno pogodbo (kakor zgorej). O tej pogodbi napravljen je taj notarstveni in strankama v pričo začetkoma imenovanih svedokov prebran zapis, ter so ga kakor po njuni volji narejenega poterdile, vstanovivši, da se ima izdati vsaki stranki poverjen prepis. Temu v dokaz napravil sem taj notarstveni zapis in sem na njega pritisnol svoj uredni pečat. m x Dr. Jernej Zupanec s. r. ' eca ' c. kr. očitni zapriseženi bilježnik. Prošnja za prepis. (Umschreibungsgesuch). (od zunaj) (od znotraj) C. kr. deželni sodniji v Ljubljani. Vojteh Mavčič, mizarski mojster kot kupec hiše št. 26 v Ljubljani prosi na podlagi kupne pogodbe A od 1. maja 1862 za vpis (kolek 36 kr.) Vcleslavna c. kr. deželna sodnija! A/ S kupno pogodbo A od 1. maja 1862 sem pridobil hišo z vertom pod štev. 26 v Ljubljani od g. Dragotina Muhič-a za kupnino 8500 fl. a. v. in v §. 6 zadobil pravico, da se more na moje ime prepisati in da se ob enem vknjiži 81 njegove lastninske pravice in za vknjižbo nepogojnega zastavnega prava za kup- ninslta deleža 1000 fl. in 2300 s prit., ter za do- smertno uživanje stanova¬ lišča pri gori naznačenem posestvu na korist g. Dra¬ gotina Muhič-a. Pervopis z dvema nadpisoma in prilogo A v izvirniku in dvojnem kolka prostem pre- pisku. zastavno pravo za kupninski osta¬ nek od 1000 fl. in 2300 fl. a. v. s postranskimi dolžnostmi in za dosmertni užitek stanovališča na korist g. prodavca. Ker se hočem poprijeti danega mi dovoljenja, prosim s tem: Veleslavna c. kr. deželna so¬ dnija naj dovoli na podlagi kupne in prodajne pogodbe A od 1. maja 1862 vpis moje lastninske pra¬ vice pri hišni štev. 26 pod bivše pravosodno poglavarstvo Ljub¬ ljanskega mesta zvezek X, stran 105 in ob enem tudi vknjižbo nepogojnega zastavnega prava za kupninska deleža od 1000 fl. in 2300 fl. a. v. s 5% obrestmi od poslednjega in izterjavnimi stroški, ter za brezplačno dosmertno uživanje stanovališča na korist g. Dragotina Muhič-a, ter naj bla¬ govoli naročiti veleslavnemu c. kr. uredil deželnih in mestn ih knjig izpeljavo tega djanja. Pervopis s kolka prostim prepiskom kupne pogodbe A se naj shrani pri pisemski zbirki zemljiščnih knjig; en nadpis g. Dragotinu Muhič-u, drugi pa se naj prosivcu z izvirno prilogo A dostavi; uredski nadpis s kolka prostim drugim prepiskom kupne pogodbe A za izmero davščine c. kr. davkariji. *)' V Ljubljani dne 6. maja 1862. Vojteh Mavčič s. r. Štev. 6545. Odlok. Vsled te prošnje se dovoljuje na podlagi kupne in prodajne pogodbe A izdane v Ljubljani dne 1. maja 1862 vknjižba ne¬ pogojnega lastninskega prava pri hišni štev. 26 pod bivše pra¬ vosodno mestno poglavarstvo Ljubljansko zvezek X, stran 105 na ime g. Vojteha Mavčič-a, ter ob enem tudi nepogojnega za¬ stavnega prava za kupninska deleža od 1000 fl. in 2300 fl. a. v. s 5% obrestmi od tega poslednjega in vsemi postranskimi dolžnostmi in brezplačnega dosmertnega uživanja stanovališča *) Od pravnega opravila se mora v osmih dnevih predati c. kr. dav¬ kariji kolka prost prepisek zadevne pogodbe za izmero davščine in to ob enem s prošnjo za prepis ali pa ločeno od te, sicer se izmeri dvojna davščina. Slovenski Pravnik. 6 82 na korist g. Dragotina Muhič-a, ter se naročuje c. kr. dežclno- knjižnemu uredu izpeljati to uredsko djanje. Pervopis s prilogo A brez kolka se ima shraniti pri pi¬ semski zbirki, en nadpis g. Dragotinu Muhič-u brez priloge, drugi pa g. prošniku z izvirno prilogo A dostaviti; uredski nad¬ pis z drugim pridjanim kolka prostim prepiskom pogodbe A se ima dostaviti c. kr. davkarskemu uredu za izmero davščine s to opombo, da se je poprejšna prememba v posesti tega pred¬ meta zgodila pred 8 leti. Od c. kr. deželne sodnije v Ljubljani dne 12. maja 1862. I. I. Kupna pogodba 8 pravico rešila, (rešilno pismo) a med Vekoslavom Stojkovič-em, kmetovavcom v Di¬ vači kot prodavcom in Antonom Repič-em, stolarjem v Lokvi kot kupcom. §. 1 . Vekoslav Stojkovič prodaja svojo v občini Lokvi ležečo njivo in tertni zasad pod katastralno številko 30, ktere po- veršje meri kakih 200 štirjaških sežnjev, g. Antonu Repiču v prosto pa preklicljivo last za 120 11., reci: sto dvadeset forin¬ tov avstr. velj. §. 2 . G. Anton Repič kupuje ravno popisano zemljišče za dogo¬ vorjeno kupnino 120 tl. a. v., in ker je taj iznosek v gotovem izplačal, poterjuje g. prodavec resnični prejem celega izgovor¬ jenega izneska s svojim podpisom. §. 3. Prideržuje si prodavec pravico rešila tega zemljišča tako, da more proti izplačanju omenjene kupnine in povernitvi vseh stroškov in sicer tudi odstotnih davščin za prenos popisano zemljišče po preteku treh let pa le v Času med sv. Davorinom in sv. Jurjem zopet kupiti od g. kupca ali njegovih pravnih naslednikov. §■ 4 ’ Ob rešilnem čdsu prepusti kupec kupljeno reč v zakup prodavcu za vsakoletno zakupnino 6 forintov a. v., ktero ob- ljubuje zakupnik .vselej ob svečnici tako gotovo odrajtati, da bi se sicer mogel na njegove stroške po sodnijski poti izterjati, ali da sicer izgubi pravico rešila in bi naj razderta bila za¬ kupna pogodba. kolek 36 kr. sklenjen 83 §. 5. Od te pogodbe se je spisal na enake stroške obeh pogod- nikov le eden izvirni primerek, kterega dobi g. kupec v roke, med tem ko je g. prodavcu na voljo dano, vzeti si kdaj koli hoče poverjen prepis od nje. V spričbo tega' so lastnoročni podpisi obeh pogodnikov in naprošenih svedokov. Tako storjeno v Divači dne 15. svečana 18G2. Dr. Ivan Žigon s. r. naprošeni svedolt. Nedeljko Stojan s. r. naprošeni svedok. Vekoslav Stojkovič s. r. prodavec. Anton Repič s. r. kupec. Prepodajna pogodba, (Uebergabsvertrag) a med Jožefom Smodek-om in njegovo ženo Marinko, cmetovavcoma na Žili kot prepodajnikoma na eni strani — in njunim polnoletnim sinom Matevžem Smodek-om kot prejemni¬ kom na drugi strani v pričo naprošenih svedokov ali prič in sicer: §. 1 . Jožef in Marinka Smodek prepodajata svojemu sinu Ma¬ tevžu v njegovo nepreklicljivo last svoje kmetijsko posestvo urb. štev. 18 pod nekdajno grajščino v Belaku z vso živo in mertvo pritiklino kakor vse stoji in leži, z dobrim in slabim in z vsemi tistimi pravicami in dolžnostmi, kakor sta sama vse zauživala in posedovala ali uživati in posedovati pravico imela, razun pri- deržanega za svojo osebno rabo namenjenega pohištva v po¬ stranski hišici, za niže ustanovljeno prepodajno ceno. §. 2 . Matevž Smodek prevzema gori popisano zemljišče z vso pritiklino vred od svojih ljubih roditeljev in obljubuje, vse po¬ stavljene pogoje zvesto spolnovati, ter svojim po Bogu naj ve- čim dobrotnikom na svetu vse svoje žive dni hvaležnost ska- zovati. §. 3. Prepodajna cena se je vzajemno ustanovila na 1800 fl., reci: tisoč osemsto forintov avstrij. velj. in niže zapisani pri- deržek za zemljišče z vsemi poslopji in za mertvo in živo pri¬ tiklino, ktera se bode takole zaračunila: kolek 36 kr. sklenjen 6 * 84 a) Podarttjeta prepodajnika svojemu simi .... 800 fl. reci:., ki se mu imajo po njihovi smerti vračuniti v njegov dedinski delež, b) prepodajni ostanek od. 1500 fl. s kterim je založena vsa cena od. 1800 fl. se ima na prepodano zemljišče vknjižiti za prepodajnika in o- stane neodpovedljiva pri prejemniku do smerti prepodajnikov, dokler oni v njegovi hiši ostanejo, sicer pa bi se s 5°/ 0 obrestmi vred od dne njihove ločitve, ki se imajo vsakega pol leta na¬ prej odrajtovati, proti šestmesečni odpovedi smela tudi po sodni poti izterjati. Le ako bi se prejemnikova sestra Jelica omožila, se ji tri mesce po poroki ima izplačati 500 fl. na račun nje¬ nega nekdajnega dedinskega deleža po roditeljih. §. 4. Prepodajnika si izgovarjata in prideržujeta postransko hi¬ šico z vsem tamošnjim pohištvom za svojo osebno rabo brez plače do svoje smerti in hrano pri prejemnikovi mizi, ter tudi potrebno obleko, v boleznih pa tudi zdravila in po svoji smerti dostojen pogreb. Če pa roditelji ne bi hoteli pri svojem sinu ostati iz kterega vzroka koli, jim ima nevtegoma odrajtovati 5% obresti od gori zapisane glavnice ali po omenjeni odpovedi tudi to, ter štiri mernike rži, 2 mernika pšenice, tri mernike kuruze, šest mernikov koruna, deset pintov zaseke, šest pintov masla in vsak dan dva pinta mleka (zvare), ali pa namesto tega v denarjih 50 fl. a. v. vsake tri mesce naprej in po smerti enega prepodajnika polovico vsega dajati. §. 5. Djanska predaja se je pri podpisu te pogodbe opravila in od tega dne ima prejemnik tudi vse davke in druge bremena in če bi onih tudi kaj na dolgu bilo ostalo, odrajtovati. Tudi že¬ lijo prepodajniki, da bode še zanaprej prejemnikova sestra Jelica doma ostala in za svoje delo razun navadnega živeža in stanovanja tudi za družino navadno plačo 18 fl. na leto dobi¬ vala, ter da se bode še na dalje po bratovsko z njo ravnalo, ker terja stara slovenska šega, da se po prepodaji domačega zemljišča ne razkropijo brati in sestre po širokem svetu, am¬ pak da njihovo nekdajno domovanje ostane še zanaprej gotovo zavetje in pribežališče. §. 6 . Jožef in Marija Smodek dovoljujeta izrečno, da se more prepodano zemljišče urh. štev. 18 pod nekdajno Belaško graj- ščino prepisati na njunega sina Matevža Smodek-a na podlagi nazoče pogodbe pa le pod tem pogojem, da se ob enem (h 85 krati) vknjiži zastavno pravo za prepodajni ostanek od 1500 fl. a. v. s 5% obrestmi in vsemi drugimi postranskimi dolžnostmi, ter v §. 4 zapisani prideržek ali njega namestek na korist pre- podajnikov, za kar zastavlja prejemnik svoje prevzeto zemljišče s vknjižb enim dovoljenjem. §• 7 . Pogodniki sc odrekujejo izrečno pravnega pripomočka, raz¬ dirati to pogodbo zavoljo prikratbe črez polovico in prepodaj- niki želijo, da bode po njuni smerti tudi hči Jela z njo zado¬ voljna, ker v svojem nujnem delu nikakor ne bode prikratjena. §• 8 . Stroške za spisanje te pogodbe, kakor tudi vse davščine zadenejo samo prejemnika, tako da njegovi roditelji ne bodo kar nič stroškov imeli. Od te prepodajne pogodbe sta se spisala in podpisala dva enaka primerka, izmed kterih se ima eden izročiti prepodajni- koma, drugi pa prejemniku. V dokaz tega so sledeči lastnoročni podpisi pogodnikov in dveh naprošenih svedokov. Na Žili dne 5. sušca 1862. Davorin Majar s. r. naprošeni svedolc. Andrej Gobanec s. r. naprošeni svedok. Jožef Smodek s. r. Marinka Smodek-ova s. r. kot prepodajnika. Matevž Smodek s. r. kot prejemnik. (od*zunaj) C. kr. okrajni sodniji v Belaku. Matevž Smodek, prejemnik posestva urh. štev. 18 pod bivšo Belaško grajščino na Žili prosi na podlagi prepodajne po¬ godbe od 5. sušca 18G2 za vpis svoje lastninske pra¬ vice in za vknjižbo nepo¬ gojnega zastavnega prava za prepodajni ostanek 1500 S prepodajno pogodbo A od 5. sušca 1862 sem jaz podpisani od svojih ljubih starišev prevzel zem¬ ljišče urb. štev. 18 pod Belaški grad za 1800 fl. in druge izgo¬ vorjene dosmertne dajatve, ter v §. 6 zadobil dovoljenje, da se more prevzeto zemljišče prepisati v javnih ali očitnih bukvah na moje ime proti temu, da se ob enem vknjiži nepogojna zastavna pravica za prepodajni ostanek od Prošnja za vknjižbo prepodajne pogodbe. (od znotraj) (kolek 3G kr.) "Veleslavna c. kr. okrajna sodnija! A/ 86 1500 fl. in vse druge izgovorjene dajatve na korist prepodajnikov. Ker bi se tudi rad prepričal o stanju zemljiščnih bremen, prila¬ gam kolek •/. po 72 kr. za nov zemljiščno-knjižni izpisek in pro¬ sim: Slavna c. kr. okrajna sodnija naj dovoli na podlagi prepodajne pogodbe A od 5. sušca 1862 vpis nepogojne lastninske pravice pri urb. št. 18 pod bivšo Bolaško grajščino na moje ime in vknjižbo nepogojne zastavne pravice pri ravno tistem zemljišču zastran prepodajnega ostanka od 1500 fl. a. v. s pritiklino in zastran izgovorjenega prideržka ali njega namestka vsakoletnih 50 fl. a. v. z vsemi postranskimi dolžnostmi na korist mojih ljubih starišev Jožefa Smodek-a in Marije Smodek-ove, ter naj za- vkaže podredjenemu slavnemu c. kr. zemljiščno-knjižnemu uredu, da opravi to uredsko djanje in naj izda na priloženem kolku 72 kr nov zemljiščno-knjižni izpisek. Pervopis prošnje s kolka prostim prepiskoin priloge A se naj shrani pri pisemski zbirki, dva nadpisa Jožefu Smodek-u in njegovi ženi Mariji, tretji nadpis z izvirno prilogo A po oprav¬ ljeni vknjižbi in z novim zemljiščno-knjižnim izpiskom se prosi nazaj; uredski nadpis z drugim kolka prostim prepiskom po¬ godbe A c. kr. davkariji za izmero prenosne davščine. Na Žili dne 10. sušca 1862. Matevž Smodek s. r. fl. a. v. s pritiklino vred in izgovorjeni prideržek ali njegov namestek na gori zapisano zemljišče za svoje roditelje Jožefa in Marijo •/. Smodek-ove. Pervopis s tremi nadpisi in iz¬ virno prilogo A s kolka pro¬ stim dvojnim prepiskom in enim kolkom po 72 kr. pod •/. Štev. 413. Odlok. Na podlagi prepodajne pogodbe A od 5. sušca t. 1. skle¬ njene med zakonskima družetoma Jožefom Smodek-om in nje¬ govo ženo Marijo, ter njunim sinom Matevžem Smodek-om se dovoljuje vpis nepogojne lastninske pravice pri urb. štev. 18 pod bivšo Belaško grajščino na ime Matevža Smodek-a in ob enem vknjižba nepogojne zastavne pravice pri tem zemljišču za¬ stran prepodajnega ostanka 1500 fl. a. v. s 5% obrestmi in za izgovorjeni prideržek ali njega namestek vsakoletnih 50 fl. a. v. z vsemi v pogodbi zapopadenimi postranskimi dolžnostmi na korist prepodajnikov Jožefa in Marije Smodek-ovih, ter se za- ukazuje c. kr. zemljiščno-knjižnemu uredu, da izpelje to ured¬ sko djanje in na priloženi kolek 72 kr. izda nov zemljiščno- knjižni izpisek. 87 Pervopis s prepiskom priloge A se ima shraniti pri pisem¬ ski zbirki, dva nadpisa brez prilog Jožefu Smodek-u in njegovi ženi Mariji, tretji nadpis z izvirno prilogo A in novim zemljiščno- knjižnim izpiskom ■/. se ima dostaviti Matevžu Smodek-u, kme- tovavcu na Žili; uredski nadpis z drugim kolka prostim pre¬ piskom pogodbe A c. kr. davkariji za izmero davščine s tem pristavkom, da je zadnji prenos pred 26 leti se pripetil. Od c. kr. okrajne sodnije v Belaku dne 15. sušca 1862. Lešnik s. r. c. kr. okraj, predstoj. Eiiiantwortiing eines unbe- vveglichen Gutes. Einantvortungsurkunde. Vom k. k. Bezirksarate Lutten- berg als Gericht wird der Nachlass der zu Bučkovcen am 16. Oktober 1857 ab intestato verstorbencn Aus- ziiglerin Uršula Mihalič vorhin ver- witwet geivesenen Stranjščak gebo- renen Verbnjak bestehend laut ei- desstattigen Vermogensbekenntnis- ses vom 17. Juli d. J. in 1600 fl. C. M. zu Folge der aus dem Gesetze abgegebenen unbedingten Erbserkla- rung de praes. 30. Juli d. J., Zahl 1623, (len erblasseriscben grossjah- rigen Kindern: Herrn Anton Stranj¬ ščak, Stationskaplan in Wernsee, Georg Stranjščak in Bučkovcen, Mar¬ tin Stranjščak in Gibina, Sebastian, Franz und Andreas Mihalič in Buč¬ kovcen je zum 6. Theile mit 266 fl. 40 kr. C. M. eingeantivortet und die Bewilligung zur grundbiichlichen Ein- verleibnng desEigenthumsrechtes bei Berg Nro. 270 ad Oberradkersburg in Gibina auf den gemeinschaftlicben Namen aller sechs oben benannten erblasseriscben Kinder und bei Berg Nro. 1054 ari Negau in Moravcen fiir den Witwer Simon Mihalič in Buč¬ kovcen ertheilt; \vornaeh der Uršula Mihalič’sche Verlass fiir beendet er- klart wird. Luttenberg am 4. August 1856. Der k. k. Bezirks-Vorsteher: A. Globočnik m. p. Prisodba nepremikljive reči. Frisojilno pismo (prisojilo). C. kr okrajni ured Ljutomerski kot sodnija prisojuje zapuščino v Bučkovcih dne 16. vinotoka 1857 brez oporoke zamerle zalcotnice Orše Mi- halič-eve poprej bivše vdove Stranj- ščak-ovc in rojene Verbnjak-ove ob¬ stoječo po napovedbi premoženja na¬ mesto prisege od 17. julija t. 1. iz 1600 fl. konv. denarja vsled podanega iz postave nepogojnega izrečenja za dediče od dne 30. julija 1.1., št. 1623, zapustnieinim polnoletnim otrokom: gospodu Antonu Stranjšeaku, samo- stalnemu podžupnik-u v Veržeju, Jur- ju Stranjščak-u v Bučkovcih, Martinu Stranjščak-uv Giliini, Šebjanu, Fran¬ cetu in Andrašu Mihalič-u v Bučkov¬ cih vsakemu po 6. del s 266 fl. 40 kr. srebra in podeljuje se dovoljenje za zemljiščno-knjižni vpis lastninske pra¬ vice pri gorni štev. 270 pod gornje- radgonski grad v Gibini na vkupno ime vseh šestero zgorej imenovanih zapustničinih otrok in pri gorni štev. 1054 pod Negovo v Moravcih na vdovca Simona Stranj ščak-a v Buč¬ kovcih ; po tem pa se zapuščina Orše Mihalič-evc izrekaj e končana. V Ljutomeru dne 4. avgusta 1858. C. kr. okrajni predstojnik: A. Globočnik s. r. (L. S.) (Pečat) 88 Prošnja za prepis na podlagi prisojila. (od zunaj) C. kr. okrajnemu uredu kot sodniji v Ljutomeru. Anton Stranjščak, samostalni podžupnik v Veržeju, Juri in Martin Stranjščak, Šebjan, France, Andraš in Šimon Mi¬ halič v Buekovcih prosijo na podlagi prisojilnega pisma A od 4. avgusta 1858, št. 1628, -po Orši Mihalič-evi za prepis gorne urb. štev. 270 pod gor- njeradgonski grad na pervih šestero vkupno ime , pri gorni urb. štev. 1054 pod Negovo pa na ime naj niže imenovanega vdovca. (od znotraj) (kolek 3G kr.) Slavna c. kr. okrajna sodnija! A/ S prisojilom A od 4. avgusta 1858, štev. 1623, se je nam podpisanim pri¬ sodila zapuščina naše pokojne matere oziroma žene Orše Mihalič-eve z dovo¬ ljenjem, da se more vinograd v Gibini gorna urb. štev. 270 pod gornjeradgon- ski grad prepisati na vkupne imena nas šestero pcrvoimenovanih, vinograd v Mo¬ ravcih gorna urb. štev. 1054 pod Ne¬ govo pa na moje Simon Mihalič-evo ime. Posluživši se podeljene nam pravice prosimo tedaj: Slavna c. kr. okrajna sodnija naj do¬ voli na podlagi prisojilnega pisma A od 4. avgusta 1858, štev. 1G23 po naši po¬ kojni materi oziroma ženi Orši Miha- lič-evi vpis lastninske pravice pri vino¬ gradu v Gibini gorna urb. štev. 270 pod gorpjeradgonski grad na nas šestero pervoimenovanih vkupno ime in pri vinogradu v Moravcih gorna urb. štev. 1054 pod Negovo na moje Simona Mihalič-a edino ime, ter naj blagovoli naročiti slavnemu c. kr. zemijiščno-knjižnemu uredu izpeljavo teli urednih djanj. *) Pervopis s kolka prostim prepiskom priloge A se naj izvoli shraniti pri pisemski zbirki; eden nadpis z izvirno prilogo A se prosi nazaj za pervih šest prosivcov v roke Andraša Mihalič-a, kmetovavca in župana v Bučkovcib, drugi nadpis pa Simonu Mihaljč-u ravno tam stanujočemu; u- redski nadpis slavni c. kr. davkariji z ..drugim kolka prostim prepiskom prisojila A za izmero davščine. Pervopis z dvema nadpisoma in prilogo A v izvirniku in kolka prostem prepisku. V Bučkovcih dne 15. rožnika 18C2. (Lastnoročni podpisi vseli sedmero prošnikov.) *) Ako leži vinograd Gibinski v obsegu slavne c. kr. okrajne sodnije gornjeradgonske, se ima glasiti poslednji stavek takole: ter naj bla¬ govoli zaprositi po dopisu in drugopisu prošnje s prilogo A v iz¬ virniku in kolka prostem prepisku ter enim nadpisom slavno c. kr. okrajno sodnijo gornjeradgonsko kot rečno oblastnijo, da izpelje to uredsko djanje. — Vsaka sodnija zastran nepremikljivib reči pristojna mora dobiti celo prošnjo s vsemi prilogami za pisemsko zbirko zem- ljiščnih knjig, če pa teh nema pri zapuščinski sodniji, treba samo obložen pervopis prošnje in še en nadpis več za naprejno rešitev pridjati. 89 Štev. 1515. Odlok. Na podlagi prisojilnega pisma te okrajne kot zapuščinske sodnije po Orši Mihalič-e vi od 4. avgusta 1858, štev. 1623, se dovoljuje vpis lastnin¬ ske pravice pri gorni urh. štev. 270 pod gornjeradgonsld grad na vkupno ime šostero dedičev, kot: g. Antona Stranjščak-a, Jurja in Martina Stranj- šeak-a, potem Šebjana, Franceta in Andraša Mihalič-a; pri gorni urb. št. 1054 pod Negovo pa na ime vdovca Simona Mihalič-a, ter se nalaga c. kr. zemljiščno-knjižnemu uredu, da izpelje te uredske djanja. Pervopis prošnje s prilogo A brez kolka za pisemsko zbirko k spi¬ som, eden nadpis z izvirno prilogo A se ima za pervih šestero prosivcov vročiti g. Andrašu Mihalič-u, županu v Buekovcih, drugi pa Simonu Mi- halič-u ravno tam. Od c. kr. okrajne sodnije v Ljutomeru dne 18. rožnika 1862. Globočnik s. r. c. kr. okrajni predstoj. (Zastran vpisovanja odlokov glej cesarski ukaz od 16. marca 1851, štev. 67 v slovensko-nemškem deržavnem zakoniku del XVIII.) Ženitni dogovori oziroma dedinska pogodba in oporoka*), (Ehepakte resp. Erbvertrag und Testament) ktere st a sklenola Andrej Župančič, polnoleten kmetijski sin iz Berkovec kot ženin in maloletna Jela Gomilščak-ova iz Grete kot nevesta, zastopana po svojem varuhu Jerneju Bizgecu, kme- tovavcu v Bodislavcili, vpričo treh ob enem nazočih svedokov, vendar pa priderževaje si poterjenje varstvene oblastnije glede malodobne neveste: *) §. 1217 obč. derž. zak.: Ženitne pogodbe se imenujejo tiste pogod¬ be, ki se glede na zakonsko zavezo sklepajo zastran premoženja, in zadevajo zlasti doto, zaženilo, juterno, vkupnost blaga, oskerbova- nje in uživanje lastnega premoženja, dedinsko nasledstvo, ali na primerljej smerti odločeno dosmertno vživanje premoženja, in vdov- ščino. §. 1218. Pod doto se razumeva tisto premoženje, ktero žena, ali za-njo kdo drugi daje ali obeta možu, da bi se mu polajšali stroški, ki so z zakonsko združbo zvezani. §. 1229. Po postavi pripada dota po moževi smerti njegovi ženi, in če ona pred njim umerje, njenim dedičem. Ako se hoče, da bi ona ali nje dediči bili od dote izklenjeni, so mora to izre¬ koma ustanoviti. Kdor doto prostovoljno da, si sme izgovoriti, da naj po moževi smerti njemu nazaj pripade. §. 1230. Kar ženim ali kdo drug nevesti odmeni, da bi doto pomnožil, se imenuje zaženilo. Njega vživanje, dokler zakon terpi, sicer ženi ne gre; ako pa moža preživi, ji gre brez posebnega do¬ govora tudi popolna last, če bi ravno dota ne bila možu zapisana na primerljej, da bi on ženo preživel. 90 §• 1 . Obljubujeta si zaročena zakonsko zvestobo in ljubezen do smerti, ter ima nazoča pogodba precej po poroki veljavno moč zadobiti. §• 2 . Nevesta Jela Gomilščak-ova prinaša ženinu dote tistih 400 fl. reci: štiri sto forintov avstr. velj., ki so za njo vknji- ženi na podlagi zajemnega pisma od 1. aprila 1859 pri Petru Zorec-u na njegovo zemljišče urb. štev. 125 pod Pranek, ter zadobi ženin pravico, izterjati to glavnico s 5°/ 0 obrestmi vred po poroki. §. 1233. Zakonska zaveza sama še ne ustanovljuje vkupnosti blaga med zakonskima. K temu je potreba posebne pogodbe, ktere obsežek in pravna oblika se presoja po §§. 1177 in 1178. §. 1177. če ravno družtvena pogodba celo premoženje v misel jemlje, se vendar le pričujoče premoženje pod njim razumeva. Ako pa ona tudi prihodnje premoženje obsega, se pod njim razumeva samo pridobljeno, ne pa podedvano premoženje; razun če bi oboje bilo izrekoma pogojeno. §. 1178. Družtvene pogodbe, kise nanašajo samo na pričujoče, ali samo na prihodnje premoženje, so neveljavne, ako se blago, ktero ste ena in druga stran prinesle, nije po redu popisalo, in za¬ znam valo. §. 1237. Ako se zakonska nista posebej dogovorila, kako da se ima njuno premoženje obračati; obderžuje vsak druže svojo po- prejšno lastinslco pravico, in do tega, kar vsaka stran med zakonom pridobi, in kakorkoli bodi prejme, nima druga stran nobene pra¬ vice. Kadar je dvomba, se vzema, da izhaja pridobitev od moža. §. 1248. Zakonskima je dopuščeno, v eni in isti oporoki eden drugega vzajemno, ali tudi druge osebe za dediče postaviti. Tudi taka oporoka je preklicljiva; iz preklica ene strani se pa ne more na preklic druge strani sklepati. §. 1249. Med zakonskima se sme tudi sklenoti dedinska po¬ godba, s ktero se prihodnja zapuščina, ali kak njen del obeta, in obet jemlje. Da pa taka pogodba velja, je potreba, da je naprav¬ ljena pismeno, in da ima vse to na sebi, kar se od pismene opo¬ roke terja. §. 1253. Z dedinsko pogodbo se zakonski druže ne more po¬ polnoma odpovedati pravice, oporoko narediti. Cista četertina, na kteri ne sme ne koga dolžni del, ne kak drugi dolg biti, ostaja po postavi vsegdar prosti poslednji naredbi prihranjena. Ako zapustnik zastran nje nije ničesa zaukazal, ona vendar ne pripada pogodbenemu dediču, če prav mu je bila vsa dedina obljubljena, ampak postav¬ nim dedičem. §. 1254. Dedinska pogodba se v škodo drugemu zakonskemu družetu, s kterim se je sklenola, ne more preklicati; ampak se more le po postavnem predpisu ob moč djati. Knjnim dedičem so prider- žane pravice, kakor proti kaki drugi poslednji volji. 91 §• 3 ' Ženin Andrej Zupančič prijemlje gon imenovano doto m zaženuje svoji nevesti v poinnoženje dote 400 fl., reci: .... tako, da iznaša dota in zaženilo vkupej 800 fl. a. v., ktere se zavezuje ženin zavarovati s tem, da dovoljuje vknjižbo priču¬ joče pogodbe na svojem zemljišču urb. štev. 60 pod bivšo gor- njeradgonsko grajščino za pridobitev zastavnega prava za doto in zaženilo na korist svoje neveste, kar pripade po smerti pre- živečemu v last. §. 4. Zaročena sklepata občno vkupnost premoženja in sicer ka¬ kor premikljivega tako tudi nepremikljivega, ktero že sedaj po¬ sedujeta, ali ktero prihodnjič pridobita ali podedovata. §• 5. Za primerljej smerti sklepata zaročena dediaslfe-tragmittro tako, da ima tisti, ki drugega preživi, pravico do ene polovice vkupnega premoženja kot prosto lastnino njegovo, druga polo¬ vica vkupnega premoženja pa pride v zapuščino zamerlega, za ktero so zakonski otroci kot dediči poklicani; ^ pa med temi ne bi bilo dečka naj manje 15 let starega, ima preživeči pra¬ vico, prevzeti nepremikljive reči po nepristranski sodni cenitvi in zavarovati dedino vseh otrok. „ §. 6 . Ako po smerti enega zakonskega družeta ne bi otrok iz njunega zakona bilo, ima preživeči ne samo polovico vkupnega premoženja kot prosto lastnino pridobiti, ampak njemu pripada kot dediču tudi druga polovica vkupnega premoženja, iz ktere bode obstajala zamerlega zapuščina, kot dedina in sicer po tri četertine vsled te dedinske pogodbe nepreklicljivo, glede po¬ slednje četertine, ktera je po §. 1253 obč. deržavlj. zakonika prideržana prosti ali svojevoljni poslednji naredbi pa tako, da se oba zaročena vzajemno postavljata za dediča že s to opo¬ roko, če zastran te poslednje četertine ne bi poznej napravila kake druge oporoke. §. 7. Oba zaročena sc jemljeta na soposest vseh nepremikljivih reči, ktere bi eden ali drugi v prihodnje pridobil med živimi ali podedoval po mertvih, in si podeljujeta vzajemno pravico do zemljiščno-knjižncga vpisa solastnine zastran v bodoče pridob¬ ljenih ali podedovanih posestev na podlagi teh ženitnih dogo¬ vorov in ženitnega lista, sosebno pa ženin dovoljuje vknjižbo solastninske pravice na sedaj posedovano zemljišče urbarska številka 60 pod gornjeradgonski grad v Berkovcih na ime svoje prihodnje žene Jelice rojene Gomilščak-ove. 92 V dokaz tega so obeh zaročenih in treh ob enem priču¬ jočih svedokov lastnoročni podpisi in poterjenje varstvene ob- lastnije. Dano v Berkovcih dne 5. svečana 1862. leta. Matija Kosej s. r. Andrej Župančič s. r. naprošeni svedok tudi oporoke. ženin. Anton Zavec s. r. naprošeni svedok tudi oporoke. Jožef Ilrašavec s. r. naprošeni svedok tudi oporoke. Jela Gomilščak-ova s. r. nevesta. Jernej Bizgec s. r. nevestin varuh. Št. 213. Za malodobno Jelo Gomilščak-ovo poterjuje varstvena ob- lastnija te ženitne dogovore. Od c. kr. okrajne sodnije v Ljutomeru dne 10. svečana 1862. Globočnik s. r. c. kr. okrajni prcdst. Prošnja za poterjenje (Corroborirung) ženitnih dogovorov. (od znotraj) (kolek 36 kr.) . Slavna c. kr. okrajna sodnija! Kot varuh malodobne Jelice Goinilščak-ove iz Grete sem na- djaje se poterjenja te slavne c. kr. varstvene oblastnije sklenol z Andrejem Župančie-em, kmeto- vavcom v Berkovcih, ženitne do¬ govore oziroma dedinsko pogod- A/ bo in oporoko A od 5. svečana 1862, po kterih se ženinu izro- čuje edino premoženje moje var- vanke, obstoječe iz zajemne glav¬ nice 400 fl. a. v. vknjižene na podlagi zajemnega pisma od 1. aprila 1859 pri Petru Zorec-u kot dota in ktero je imenovani ženin podvojil z enakim zaženi- lom, ter dovolil, da se dota in zaženilo zkupej tedaj 800 fl. na njegovo zemljišče urbarska številka 60 pod gornjeradgonski grad, ktero je za 5.000 fl. po svojih roditeljih prevzel, za nevesto sme vknjižiti. Ženin nije samo skerben in varčen gospodar, te- (od zunaj) C. kr. okrajni sodniji v Ljutomeru. Jernej Bizgec, kmetovavec v Bodislavcili, kot varuh malodobne Jele Gomilščak- ove iz Črete prosi za varstveno - oblastnijsko poterjenje ženitnih dogovo¬ rov A od 5. svečana 1862 sklenjenih za imenovano varvanko z Andrejem Žu- pančič-em, posestnikom v Berkovcih. Pervopis s prilogo A v izvir¬ niku in enim nadpisom. 93 muč zauživa tudi sploh poštovanje v občini in ker je dobro iz¬ urjen v umnem gospodarstvu, se sme pričakovati, da bode moja varvanka tudi v zakonu srečna na vse strani. Eazun tega sta tudi sklenola vzajemno dedinsko pogodbo in oziroma oporoko, iz česar naj blagovoli slavna c. kr. var¬ stvena oblastnija povzeti, da sem skerbel za svojo varvanko tudi zanaprej, če bi njenega prihodnjega zakonskega družeta prerano zadela nemila smert. Ker je tedaj po takem na vse strani poboljšan stan moje že 20 let stare varvanke, pričakujem odobrenje storjenega opravila in prosim: Slavna c. kr. okrajna sodnija kot varstvena oblastnija ma- loletne Jele Gomilščak-ove naj blagovoli poterditi ženitne dogo¬ vore A sklenjene z Andrejem Župančič-em dne 5. svečana 1862. Pervopis te prošnje brez vsake priloge se naj shrani pri varstvenih spisih, nadpis z izvirnikom priloge A se prosi meni nazaj. V Bodislavcih dne 7. svečana 1862. Jernej Bizgec s. r. varuh Jele Gomilščak-ove. Štev. 213. Odlok. Na prošnjo varuha maloletne Jele Gomilščak-ove se pode¬ ljuje varstveno-oblastijno poterjenje ženitnim dogovorom A skle¬ njenim z Andrejem Župančič-em dne 5. svečana 1862 iz nave¬ denih popolnoma veljavnih in važnih vzrokov. Pervopis te prošnje se ima shraniti pri varstvenih spisih, nadpis z izvirno prilogo A pa po občinskem poslu dostaviti Jer¬ neju Bizgec-u v Bodislavcih. Od c. kr. okrajne sodnije v Ljutomeru dne 10. svečana 1862. A. Globočnik s. r. c. kr. okraj, predstoj. Prošnja za vknjižbo ženitnih dogovorov in dedinske pogodbe. (od zunaj) (od znotraj) C. kr. okrajni sodniji v Ljutomeru. Jernej Bizgec, varuh malo- dobne Jele Gomilščak-ove, omoženeŽupančič-eve, spo¬ razumno s podpisanim An¬ drejem Župančič-em (kolek 36 kr.) Slavna c. kr. okrajna sodnija! A/ V ženitnih dogovorih A od 5., poterjeno 10. svečana t. L, štev. 213, med bivšima zaročenima in sedajnima zakonskima Andrejem Župančič-em in Jelo GomilšČak-ovo je dovolil pervoimenovani, da se 94 prosi na podlagi ženitnih dogo¬ vorov A od 5., poterjenih dne 10. svečana, št. 213, in ženitnega lista B od 1. sušca t. 1. za vknjižbo ne- pogojnegazastaraega prava za doto in zaženilo 800 fl. a. v. in solastninske pra¬ vice pri urb. štev. 60 pod gornjeradgonski grad za svojo gori imenovano var- vanko. Pervopis s prilogami A in B v izvirnikih in kolka prostih prepisih in enim nadpisom. vknjiži zastavna pravica za pri¬ neseno doto in zaženilo skupej 800 fl. a. v. na njegovo zemljišče urb. štev. 60 pod gornjeradgonski grad za njegovo sedajno ženo Jelo B/ vsled ženitnega lista B odi. sušca 1862, ter da se tudi vpiše njena nepogojna solastninska pravica na polovico tega zemljišča. Sporazumno z Andrejem Žu- pančič-em prosim tedaj: Slavna c. kr. okrajna sodnija naj dovoli na podlagi ženitnih do¬ govorov A od 5., poterjenih 10. svečana 1862, št. 213, in ženit¬ nega lista B od 1. sušca 1862 vknjižbo nepogojne zastavne pra¬ vice zastran dote in zaženila 800 fl. a. v. za malodobno Jelo Župančič-evo rojeno Gomilščak-ovo pri urb. štev. 60 pod gor¬ njeradgonski grad in vpis njene nepogojne solastninske pravice pri ravno tistem zemljišču, ter naj izvoli naročiti slavnemu c. kr. zemljiščno-knjižnemu uredu, da opravi te uredske djanja. Pervopis s kolka prostim prepiskom prilog A in B se naj shrani pri pisemski zbirki zemljiščnih knjig; nadpis z izvirnima prilogama A in B po opravljenem vpisu se prosi nazaj; uredski nadpis z drugim prepiskom prilog A in B c. kr. davkariji za izmero davščine. V Bodislavcih dne 6. sušca 1862. sporazumljen: Andrej Župančič s. r. Jernej Bizgec s. r. varuh malodolme Jele Županeič-eve rojene Gomilščak-ove. Štev. 516. Odlok. Na podlagi ženitnih dogovorov A od 5., poterjenih 10. sve¬ čana 1862, štev. 213, in ženitnega lista od 1. sušca t. 1. se dovoljuje vknjižba nepogojne zastavne pravice zastran dote 400 fl. in zaženila 400 fl. skupej tedaj 800 fl. a. v. na Andrej Žu¬ pančič-evo zemljišče urb. štev. 60 pod gornjeradgonski grad v Berkovcih za njegovo ženo Jelo rojeno Gomilščak-ovo in ob enem vpis nepogojne solastninske pravice pri tem zemljišču na njeno ime in hasek ali korist, ter se nalaga podredjenemu c. kr. zemljiščno-knjižnemu uredu, naj opravi to uredsko djanje, va¬ ruhu m. Jele Župančič-eve pa se nalaga, izvirnik ženitnih do¬ govorov v položniji te c. kr. okrajne sodnije kot varstvene o- 95 blastnije shraniti in za to osem dni po dostavljenju tega odloka prositi ali pa v tem obroku nasvetovati, alj se ne bi mogla ime¬ novana varvanka za polnoletno izreči, še predenj dosegne 24. leto, ker je že 20. leto prestopila in se vedno tako resnobno in pametno obnašala, da menda ne bi tej ugodnosti nikaki za- deržki nasprotovali, tem več, ker jo bode zanaprej mož poln značaja in dobro podučen v domačih zadevah skozi življenje vodil; uredski nadpis z drugima kolka prostima prepiskoma pri¬ log A in B c. kr. davkariji za izmero davščine s tem pristav¬ kom, da se je posest zadevnega zemljišča pred dvema letoma premenila. Od e. kr. okrajne sodnije v Ljutomeru dne 15. sušca 1862. A. Globočnik s. r. c. kr. okrajni predstojnik. Pogodba zastran dosincrtnih prihodkov. (Leibrentenvertrag.) Anton Pogačnik prepušča svoj vinograd v rožičkem verhu gorna urb. štev. 15 pod Eadence s vso pritiklino vred, z dobrim in slabim, s vsemi pravicami in dolžnostmi, kakor je taj vinograd sam posedoval in zaužival, svojemu prijatelju Jurju Pečuh-u pod tem pogojem, da mu bode vsako leto fcO fl., reci: osemdeset forintov avstr. velj. odrajtoval. §. 2. Juri Pečuh prevzema gori popisani vinograd v svojo last pod ravno omenjenim in v 3. §. še natanjše povedanim pogojem. §. 3. Anton Pogačnik predaja gori popisani vinograd, kterega vre¬ dnost sta oba pogodnika na 1000 fl., beri: tisuč forintov avstr. velj. usta¬ novila, brez vsakega dolga in brez vse odgovornosti za kake prihodke ali za izmero poveršja, proti temu, da mu Juri Pečuh izgovorjeni letni zne¬ sek 80 fl. od 1. sušca 1862 v delnih zneskih od 20 fl. vsake tri mesce na¬ prej v njegovem vsakokratnem stanovališču tako gotovo odrajta, da bi si¬ cer, če ostane to plačilo osem dni na dolgu, Anton Pogačnik pravico imel, terjati po svoji volji alj nadaljevanje in spolnovanje te pogodbe, ali pa jo razdreti in neveljavno izreči. V poslednjem primerljeju je prejemnik dolžen, v 1. §. popisani vinograd brez vseh dolgov in brez sodnikove raz¬ sodbe kakor v zakup dano reč na prosto zahtevanje s vsem plodom zopet izročiti tako, da nema nikake pravice do že plačanih prihodkov ali do o- pravljenih popravkov, ki so v tem primerljeju za njega zgubljeni. §. 4. Juri Pečuh bode odrajtoval zanaprej vse davke in davščine tudi zastran prenosa in vse stroške, tako da predajnik nema nikakšne skerbi več zastran tega. §. 5. Anton Pogačnik dovoljuje, da se njegov dosedajni vinograd gorna urb. štev. 15 pod Eadence v dosego preklicljive lastninske pravice prepiše na Jurja Pečuha vendar pa le pod tem pogojem , da se ob enem vknjiži zastavno pravo zastran dajatve v §. 3. dogovorjene s vsemi postran¬ skimi dolžnostmi pri predanem vinogradu, za kar Juri Pečuh prevzeto ne- premikljivo reč kot stojno zastavo z izrečnim vknjižbenim dovoljenjem po¬ stavlja. §. 6. Anton Pogačnik izrekuje, da se po njegovi smerti sme na pod¬ lagi smertnega lista in pobotnice ali plačilnice zastran poslednjega čet- kolck 36 kr, §• 1 . 96 vertletnega deleža dosmertnih prihodkov izknjižiti zastavno pravo zastran vseh na njegovo korist vpisanih dajatev in drugih dolžnosti, po čem pre¬ haja preldicljiva lastnina Jurja Pečuh-a na omenjeni vinograd v nepre- klicljivo. §. 7. Oba pogodnika se odrekujeta pravnega pripomočka, razdirati to pogodbo zavoljo domnevane prikratbe črez polovico in Anton Pogačnik po¬ tenj uje ob enem resničen prejem pervega četvertletnega plačila dosmertnih prihodkov po 20 fl., reci:.od 1. sušca do poslednjega velikega trav- nja 1662. Od te pogodbe se napravita na prejemnikove stroške dva enaka iz¬ virna primerka za vsakega pogodnika. V dokaz tega so sledeči lastnoročni podpisi in ročne znamenja. V Očeslavcih dne 25. svečana 1802. 4- Anton Pogačnik. Juri Pečuh s. r. France Majcen s. r. imena zapisavec in naprošeni svedok. Ivan Podpečnik s. r. naprošeni svedok. Prošnja za vpis pogodbe zastran dosmertnih prihodkov. (od zunaj) C. kr. okrajni sodniji v Gornji Radgoni. Juri Pečuh, kmctovavec v Oče¬ slavcih prosi i. t. d., i. t. d. (od znotraj) (kolek 36 kr.) Slavna c. kr. okrajna sodnija! A/ S pogodbo A zastran dosmertnih pri¬ hodkov od 25. svečana mi je prepustil Anton Pogačnik svoj vinograd gorna urb. štev. 15 pod Radence v preklic- ljivo last proti odrajtovanju vsakoletnih 80 fl. do njegove smerti in drugim dolžnostim deloma postranskim, deloma poglavitnim, če bi se plačilo za¬ mudilo, ter je v §. 5 te pogodbe dovolil, da se sme taj vinograd na moje ime prepisati v javnih bukvah, če se ob enem vknjiži zastavna pravica za njegove protiterjave. — Prosim tedaj: Slavna c. kr. okrajna sodnija naj dovoli na podlagi pogodbe A od 25. svečana t. 1. prepis gorne urb. štev. 15 pod Radence na moje ime in vknjižbo letnega dosmertnega plačila 80 fl. a. v. in vseh drugih v pogodbi zapopadenih dolžnosti za Antona Pogačnika, ter naj zaukaže zemlj. knjiž¬ nemu uredu, da opravi to urodsko djanje. — Pervopis prošnje s prepis- kom priloge A ide v pisemsko zbirko, en nadpis brez priloge se ima do¬ staviti Ant. P., drugi pa z izvirno prilogo A prosivcu vernoti, uredski nad¬ pis z drugim prepiskom pogodbe A c. kr. davkariji. — V Očeslavcih dne 5. sušca 1862. Juri Pečuh s. r. Štev. 300. Odlok. Na podlagi pogodbe A zastran dosmertnih prihodkov od 25. svečana 1862 se dovoljuje prepis gorne urb. štev. 15 pod Radence na ime Jurja Pečuh-a in vknjižba zastavnega prava zastran letnih dosmertnih prihodkov 80 fl. a. v. in vse druge dolžnosti za Antona Pogačnik-a, ter se naročuje i. t. d. — Od c. kr. okrajne sodnije v Gornji Radgoni dne 10. sušca 1862. Ribič s. r. c. kr. okrajni predstojnik. 97 Menjično pravstvo. Za menjice (Wechsel, cambial) treba, če ne tečejo dalje kot šest mescov, ter če se ne vknjižijo (intabulirajo) in pred- znamvajo (prenotirajo) manjšega koleka ali štempelja od dru¬ gih pisem, kakor to kaže postavna Čez 40.000 fl. se od vsakih 2000 fl. jemlje z nenavadnim prikladom vred po 1 fl. 25 kr. več, in vsak ostanek izpod 2000 fl. se šteje za celih 2000 fl. Glej še povzetek iz davščinske postave pod iskavno besedo „ menjice “. Cesarski patent od 25. januarja 1850, po kterem sc je za celo avstrijansko cesarstvo občen red za menjice izdal in od 1. maja 1850 naprej v moč djal. Slovenski Pravnik. 7 98 Mi Franc Jožef Pervi, po Božji milosti cesar avstrijanski, kralj ogerski in Češki, dalmatinski, horvatski in slavonski, ga- liški, vladimirski in ilirski i. t. d., gospod mesta Teržaškega, Kotora in slovenske meje, velki vojvoda vojvodine serbske i. t. d. i. t. d. smo z namenom, da bi se v prid kupČijskega obhoda silni po¬ trebi edinega menjičnega prava v celem cesarstvu zadostilo, in v tej važni veji postavodavstva kolikor je le mogoče soglasnost vpeljala med avstrijanskim pravom in občno nemško menjično postavo, ki v nemških zveznih deržavah velja, na predlog Svo¬ jega ministra pravosodja in po nasvetu Svojega ministerskega zbora za dobro spoznali po §§. 36 in 120 deržavne ustave iz¬ dati občno menjično postavo za celo Avstrijansko cesarstvo, in zavkažemo, kar sledi: §. 1. Občna menjična postava za Avstrijansko cesarstvo ima v vseh kronovinah počemši s 1. maja 1850 moč zadobiti. §. 2. Od tega dneva naprej imajo pa v tistih kronovinah, kjer je občni deržavljanski zakonik v moči, zastran dobe za pred- očbo in plačilo sejemskih in teržnih menjopisov (čl. 35 menjične postave) sledeče odločbe veljati: §. 3. Menjopisi, ki so narejeni, da se na domačih sejmih ali tergih plačati imajo, se ne smejo, preden se sejem prične, in če osem dni ali dalje terpi, ne preden njega polovica steče, za prijem predočiti (predpoložiti). §. 4. Kadar terg ali sejem le en dan terpi, se stečejo taki menjopisi ti dan. Če pa sejem dalj terpi, vendar ne čez osem dni, nastopi zapadna doba na dan pred postavnim sklepom terga ali sejma. Menjice, ki se glase na sejme, kteri dalj kot osem dni terpe, se steko tretji dan pred postavnim sklepom sejma. §. 5. Počemši s 1. maja 1850 zgube v tistih kronovinah, v kterih velja občni deržavljanski zakonik, svojo moč dosedajni menjični redi in menjične postave, in zlasti menjični redi 10. septembra 1717, 1. oktobra 1763, 22. julija 1775 in 10. oktobra 1797 in sejemske ustanovila za Bočen 13. januarja 1787 in 23. marca 1792, kakor tudi kodiče di komerčio (codice di commer- cio) glede na osmi naslov perve knjige, kolikor se te postave nanašajo na menjično-pravne djanja, njih moč in nasledke. §. 6. Za Češko izdanemu patentu 14. maja 1772 zastran izgube menjičnega prava po vknjižbi (intabulacii) in predznambi (prer.otacii) menjopisa se s tem moč odvzema. §. 7. Kavno tako izgube od tega dne naprej v tistih kro¬ novinah, kjer velja ogersko menjično pravo leta 1840, svojo moč, v pervem delu XV. ogerskega postavnega člena leta 1840 za- 99 popadeno menjično pravo, in ti pervi del zadevajoče odločbe VI. ogerskega postavnega Člena leta 1844, zunej predpisov, zapo- padenih v §§. 39, 40, 54, 55, 56, 57, 97, 109, 112, 135 in 193—200 pervega dela XV. postavnega člena leta 1840 in §§. 2 in 28 VI. postavnega člena leta 1844, kteri se s tem izrečno v veljavi vzderže. §. 8. Našemu ministru pravosodja je naročeno, ti patent izpeljati. Dano v Našem cesarskem glavnem in stolnem mestu Du¬ naju (Beču) 25. januarja 1850. Franc Jožef. Občna rnenjiena postava za c. k. avstrijanske deržave. Pervi odloček. Od prikladnosti, po menjopisu se zavezati. Člen 1. Prikladen (zmožen) po menjopisu (menjici) se za¬ vezati, je slednji, kdor se zamore po pogodbah zavezati. *) Čl. 2. Menjopisni dolžnik odgovarja s svojo osebo in svo¬ jim premoženjem, da se izpolni po menjici prevzeta dolžnost. Vendar nije dopuščeno koga zavoljo menjopisa zapreti: 1. če je dedič menjičnega dolžnika; 2. zavoljo menjopisnih izrečenj, ktere za skupščine ali druge zborne osebe, za družbe na delnice (akcie) ali v rečeh takih oseb, ki niso prikladne, svoje premoženje same oskerbovati, njih namestniki store; *) Cesarski ukaz od 3. julija 1852, št. 138 derž. zak., veljaven za celo cesarstvo, glede na prikladnost vojakov, po menjopisu se zavezati. Da se škodljivim nasledkom v okom pride, kteri za upnike in dolžnike iz tega izvirati zamorejo, da je prikladnost, po menjo¬ pisu se zavezati, brez omejenja dana vsem osebam vojaškega sta¬ nu, za dobro spoznam, glede na čl. 1 po patentu 25. januarja 1850 razglašenega reda za menjice zaslišavši Svoje ministre in Svoje der- žavno svetovavstvo odločiti: Pravim, djavuim ali penzioniranim oficirjem, in bojnim voja¬ kom ne gre prikladnost, po menjopisu se zavezati. Ti zavkaz naj moč dobi osem dni po tem, ko se bo v deržav- nem zakoniku razglasil, in naj ne velja za menjične opravila, ki so bile pred sklenjene. Mojima ministroma vojaštva in pravosodja je naročeno, ti zavkaz izveršiti. Franc Jožef s. r. 7 * 3. nobeno izmed vseh tistih oseb, kfere se po posebnih po¬ stavnih predpisih, ki v posameznih kronovinah veljajo, zavoljo dolgov v obče zapreti ne smejo. ČU. 3. Ako so na menjici podpisi takih oseb, ki se ali celo ne, ali vsaj popolnoma po menjopisu zavezati ne zamorejo, nima to za dolžnosti ostalih, po menjopisu zavezanih, nikakoršnega nasledka. Drugi odloček. Od potegnjenih menjopisov (potezk). I. Potrebnosti potezke. Čl. 4. Bistvene potrebnosti potegnjenega menjopisa (po¬ tezke) so, da se: 1. v sami menjopis postavi zaznamovanje, da je menjopis (menjica), ali, če se menjica v kakem tujem jeziku naredi, taka beseda tujega jezika, ktera se temu zaznamovanju prileže; 2. da se zaznamova iznosek v dinarjih, ki se ima plačati; 3. ime osebe ali firma, kteri, ali na zavkaz (ordro) ktere se ima plačati (pervoimnika, remitenta); 4. zaznamova čas, o kterem se ima plačati; čas plačila sme za ves iznosek dnarja le eden in isti biti in se more lc usta¬ noviti : na kak odločen dan, na vid (pokaz, na pogled, na voljo i. t. d.) ali za odločen čas po vidu, na odločeno dobo po dnevu, kterega je menjopis izdan (od da- našnega dneva, a dato), na kak sejem ali terg (sejemski ali teržni menjopisi); da se 5. izdatnik (poteznik, trasant) s svojim imenom ali s svojo firmo podpiše; 6. zaznamova kraj, kjer, dan mesca in leto, kterega se menjopis izda; 7. ime osebe, ali firma, ktera ima plačati (napoteznjenca ali trasata); 8. da se pove kraj, kjer se ima plačati; kraj, ki se imenu ali firmi napoteznjenca pristavi, velja pri menjopisu, če nijc po¬ seben plačilen kraj povedan, za kraj plačila in ob enem tudi za kraj domovanja napoteznjenca. Čl. 5. Ako je iznosek dnarja, ki se ima plačati (čl. 4. št. 2) s čerkami in številkami zaznamovan, velja pri razlikah izno¬ sek, kteri je s čerkami naznanjen. Če je iznosek večkrat s čerkami ali večkrat s številkami pisan, velja pri razlikah manjši iznosek. Čl. 6. Izdavec (menjopisnik) zamore samega sebe za per- voimnika (čl. 4. št. 3) zaznamovati (menjopis na lastni zavkaz). Tndi 'zamore menjopisnik samega sebe za napoteznjenca (čl. 4. št. 7) zaznamovati, ako se ima na drugem kraju, kakor kjer se menjica izda, plačati (lastne potezke). Čl. 7. Iz pisma, na kterern se kaka izmed bistvenih po¬ trebnosti menjice (čl. 4) pogreša, ali v kterem se obetajo kake obresti, ne izvira liikaka menjična dolžnost. Ravno tako nimajo izrečenja na tako pismo postavljene (prevod, prenos ali indos- sement, prijem, poroštvo) nobene menjične moči. II. Dolžnost menjopisnika. Čl. 8. Menjopisnik po menjični šegi odgovarja (je dober ali jamči) za prijem in izplačilo menjice. III. Prevod ali prenos (nalierbtnica). Čl. 9. Pervoimnik zamore menjopis na drugega po prevodu ali naherbtnici (džiro) prenesti. Če je pa menjopisnik prenos v menjici z besedami „ne na zavkaz (ordro)“, ali s kako drugo besedo enakega pomena pre¬ povedal, nima prevod nobene moči po menjičnem pravu. Čl. 10. Po prevodu ali prenosu prejdejo vse pravice iz meu- jopisa na prcvodojemnika (indosatarja), zlasti tudi dovoljenje, menjopis po prevodu kakemu drugemu oddati. Tudi na menjo- pisnika, napoteznjenca, prijemnika ali kakega poprejšnega pre- vodojemnika se zamore menjica po prevodu veljavno prenesti, in ti jo enako drugim, oddajati zamorejo. čl. 11. Prevod se mora napisati na menjico, kaki prepisek tiste ali na list (podaljšek), ki se menjice ali prepiska derži. čl. 12. Prevod je veljaven, če prevodnik (indosant) tudi le svoje ime ali svojo firmo na herbet menjice ali prepiska, ali na po¬ daljšek zapiše (prevod na praznem ali belem). Čl. 13. Vsak imetnik menjopisa sme, na njem prazno pu¬ ščene prevode dopolniti; zamore pa tudi brez tega dopolnjenja menjico po prevodu dalje oddati. čl. 14. Prevodnik je po menjični šegi slehernemu sledečemu imetniku menjopisa za to odgovoren, da se bode tisti prijel in izplačal. Če je pa prevodu opombo „brez odgovora 11 , „brez za¬ veze 11 ali kaki prideržek enakega pomena pristavil, je prost dolžnosti iz svojega prevoda ali prenosa. Čl. 15. če je v prevodu z besedami „ne na zavkaz“, ali s kako besedo enakega pomena oddaja na drugega prepovedana, nimajo tisti, na ktere menjopis iz rok prevodojemnika pride, nobene pravice, od svojega prevodnika odškodovanje terjati. 102 Čl. 16. Če se menjopis po prevodu drugemu odda, po tem, ko je že pretekla doba, ustanovljena za protestiranje (narejo spričevala) zavoljo neplačanja, dobi prevodojemnik pravice iz prijema, ako je kteri, proti napoteznjeneu, kakor tudi odškodo- jemrie ali nazajne pravice proti tistim, ki so menjopis po pre¬ teku te dobe po prevodu oddali. Če je bil pa za menjopis že preden se je po prevodu od¬ dal, zavoljo neplačanja protest storjen, ima prevodojemnik samo pravice svojega prevodnika (indosanta) proti prijemniku, men- jopisniku in tistim, ki so menjico do protestiranja po prevodu oddali. Tudi nije v takem primerljeju prevodnik po menjični šegi zavezan. Čl. 17. Če je prevodu opomba „za prejem plačila", „v po- oblastenje" ali kaka druga beseda, ki pooblastenje zaznamova, pristavljena bila, ne prenese prevod lasti menjice, pa prevodo- jemniku oblast da, za menjično terjavo plačilo potegnoti, pro¬ test napraviti in predniku svojega indosanta na znanje dati, da se nije plačalo (Čl. 45), kakor tudi oblast, za neplačani menjični dolg tožiti in položeni dolžni dnar potegnoti. Tak prevodojemnik sme tudi to pravico z novim pooblast- nim prevodom na drugega prenesti. Nasproti pa on pravice, menjopis po pravem prevodu od¬ dati, tudi takrat nima, kadar je pooblastnemu prevodu pristav¬ ljeno „ali zavkaz". IV. P r e d o č b a za p r i j e tj e. Čl. 18. Imetnik menjopisa ima pravico, menjopis napotez- njencu nevtegama za prijetje predpoložiti (predočiti) in ako ga ne vzame, poskerbeti, da se protest naredi; nasproten dogovor nima nikake moči po menjičnem pravstvu. Samo pri sejemskih in teržnih menjopisih velja ta izjema, da se takošni na tuje semnje ali terge potegnjeni menjopisi še le o času, kteri je v tem sejmišču ali teržišču postavno za pred- očenje ustanovljen, za vzetje predpoložiti, in če se ne primejo, protestirati vtegnejo. Že sama posest menjice daje pravico, menjopis predočiti in poskerbeti, da se protest zavoljo neprijetja naredi. čl. ji 9. Samo pri tistih menjopisih, ki se glase na čas po vidu odločen, je imetnik dolžen, menjopis v prijetje predočiti. Taki menjopisi se morajo v prijetje predpoložiti po posebni v me- njici stoječi odločbi, in ako take nije, v dveh letih po njih na- pisanju, ker bi se drugači pravica po menjični šegi proti pre¬ vodniku in menjopisniku izgubila. če je kak prevodnik pri kaki menjici te verste svojemu 103 prevodu posebno dobo za predoebo pristavil, ugasne njegova dolžnost po menjični šegi, ako se v ti dobi raenjopis v prijetje predpoložil nije. Čl. 20. Ako se ne mora dobiti prijetje menjopisa, ki je djan na odločen čas po vidu, ali če se napoteznjenec brani, svojemu prijemu dan pristaviti, mora imetnik poskerbeti, da se s pro¬ testom, v predočbni dobi (čl. 19) storjenim, poterdi, da je on menjopis o pravem času predpoložil, ako no, izgubi terjavo po menjični šegi proti prevodnikom in menjopisniku ali potezniku. Dan protesta velja v tem primerljeju za dan predočbe. Ako se protest nije naredil, se proti prijemniku, ki je pri svojem prijetju dan pristaviti opustil, zapadni dan menjopisa od zadnjega dneva predočbne dobe šteje. V. Prijem (akceptacia). čl. 21. Prijem menjopisa se mora na menjopisu pismeno zgoditi. Vsaktero na menjico zapisano izrečenje, ki ga napoteznje¬ nec podpiše, velja za neomejeni prijem, če v tistem nije z be¬ sedo rečeno, da napoteznjenec ali celo ne prime, ali le z ne- kterimi stesnjavami prijeti hoče. Ravno tako velja za neomejeni prijem, ako napoteznjenec brez drugega pristavka svoje ime ali svojo firmo na lice (pred¬ njo stran) menjice zapiše. Storjeni prijem se ne more več nazaj vzeti (oporeČi). Čl. 22. Napoteznjenec zamore svoj prijem na en del v me- njici zapisanega iznoska omejiti. Ako se prijemu druge stesnjave pristavijo, se menjopis tako čisla, kakor da bi se bil njegov prijem čisto odrekel, prijemnik pa za zapopad svojega prijema po menjični šegi odgovarja. Čl. 23. Napoteznjenec se s prijetjem po menjični šegi za¬ veže, iznosek, kterega je na se vzel, o doteklem času plačati. Tudi menjopisniku odgovarja napoteznjenec iz prijetja po menjični šegi. Nasproti pa napoteznjenec nima nobene menjične pravice proti menjopisniku. Čl. 24. Ako je v menjopisu taki kraj za plačilo (čl. 4. št- 8), kjer napoteznjenec ne domuje, zaznamovan (udomovljen me¬ njopis), mora napoteznjenec, če se že iz menjopisa ne pokaže, « kdo da ima na plačilnem mestu plačati, to pri prijetju na me- njici zaznamovati, če se to nije zgodilo, Se vzema (predumi), da hoče napoteznjenec sam na plačilnem mestu plačati. Poteznik udomovljene menjice zamore v tisti predpisati pred- očbo za prijem, če se ti zavkaz ne izpolni, se zavoljo tega 104 proti- menjopisniku in prevodnikom izgubi■ nazadbna pravica ali pravica nazadbe. VI. Nazadba za zavarovanje. 1. Zastran ne dobljenega prijema. ČL 25. Če menjopis nije prijet bil, ali če je le pod stes- njavami ali le za manjši iznosek prijet bil, so indosanti in me- njopisnik po menjični šegi dolžni, proti izročenju protesta, ki se je zavoljo neprijetja storil, zadostno varnost za to podati, da se bode o zapadnem dnevu v menjici zapisani iznosek, ali neprijeti del tistega izplačal, ter povračilo stroškov, ki so iz neprijetja vstali, zgodilo. Kakošno da ima biti zavarovanje, in kje se ima v varnost dana stvar hraniti, to leži na dogovoru strani. Če v tem enih misli niste, se mora iznosek, ki se ima zavarovati, pri sodniji v gotovini položiti. Menjopisnemu upniku gre na stvar, ki je za varnost polo¬ žena, zastavna pravica, če ravno mu nije bila izrečno dana. čl. 26. Pervoimnik, kakor tudi slednji menjični prevodojem- nik dobi iz tega, da zavoljo neprijetja storjeni protest v rokah ima, oblast, od menjopisnika in drugih prednikov zavarovanje terjati in po menjični pravdi za tisto tožiti. Nazadovavcc (regrcsant) pri tem nije natvezan ne na po- verstni red prenosov, ne na že storjeno volitev. Menjopis priložiti in izkazati, da je nazadovavec svojim na- stopnikom varnost dal, nije potrebno. Čl. 27. Podana varščina nije samo nazadovavcu v zastavo, ternuč tudi vsem ostalim nastopnikom zavarovavca, ako ga na- zadovaje zavoljo zavarovanja poprimejo. Oni imajo le tikrat pra¬ vico obširnejšo varnost terjati, če zamorejo svoje vgovore proti baži ali velikosti dane varščine vterditi. Čl. 28. Podana varščina se mora nazaj dati: 1. berž po tem, ko se pozneje popolno prijetje menjopisa zgodi; 2. če proti nazadbneinu dolžniku, kteri jo je dal, skozi leto nazaj od zapadnega dneva menjopisa, nije bila tožba za plačilo menjice vložena; 3. če se menjica izplača, ali njegova menjopisna moč ugasne. 2. Zavoljo negotovosti prijemnika. Čl. 29, Če je kak menjopis bil cel ali deloma prijet, se zastran prijetega iznoska varnost le terjati zamore: 1. če je bil čez prijemnikovo premoženje konkurs (sklic upnikov, kant, faliment) razglašen, ali če je prijemnik tudi le plačevati nehal (plačila ustavil); 105 2. če je po iz dan ju menjopisa izveršba (eksekucia) na pre¬ moženje prijemnikovo brez vspcha ostala, ali če se je proti njemu zavoljo dopolnenja plačilne dolžnosti osebni zapor za- vkazal. Če v teh primerljejih prijemnik varnosti ne da in če se za tega voljo proti njemu protest napravi, in če se tudi od zasil¬ nih nadpisov, ki morebiti na menjopisu stoje, prijem po izkazu protesta zadobiti ne da, zamore imetnik menjopisa in vsak pre- vodojemnik od prednikov svojih varnost terjati proti temu, da jim protest izroči (čl. 25—28). Gola posest menjopisa nadomestuje v primerljejih, v št. 1 in 2 razloženih, pooblastenje, od prijemnika zavarovanje terjati, in če se to dohiti ne more, poskerbeti, da se protest naredi. *) VII. Izpolnjenje menjične dolžnosti. 1. Dan plačila. čl. 30. Ako je v menjopisu kak odločen dan za dan pla¬ čila zaznamovan, čas zapada (stečenja) na ti dan pride. Če je plačilna doba na sredo mesca djana, je menjopis 15. dan tega mesca plačljiv; kadar je čas plačila postavljen na za¬ četek ali na konec kakega mesca, razumeva se pod tema be¬ sedama pervi ali zadnji dan tistega mesca. Čl. 31. Menjica na vid je plačljiva pri pokazanju. Tak menjopis se mora za plačilo predočiti po posebni v njemu zapopadeni odločbi, ali če take uije, v dveh letih po iz- danju, ako ne, se izgubi pravica po menjični šegi proti pre¬ vodnikom in menjopisniku (izdavcu menjice). Ako je pri menjopisu te baže prevodnik svojemu prenosu posebno dobo za predočbo pristavil, ugasne njegova dolžnost po menjični šegi, če se menjopis v tej dobi predočil nije. Čl. 32, Pri menjopisih, ki se imajo izplačati po preteku dobe, odločene po vidu ali po dnevu izdatve, nastopi zapadna doba: 1. če je doba na dneve odločena, poslednjega dne tiste dobe; pri računenju dobe se k njej ne šteje dan, kterega je bil po izdatvi izplačljivi, menjopis izdan, ali na pokaz plačljivi menjopis v prijetje predpoložen; 2. če je bila doba na čas, ki več mescov obseže (na leto, pol leta, tri mescel odločena, tistega dne plačilnega tedna ali mesca, ki je po svojem imenu ali po številu dni z dnevom iz- *) Po ukazu pravosodnega popečiteljstva od 2. novembra 1858, št. 198 derž. žak. gre imetniku menjice pravica, v primerljejih, od kterih govori člen 29, tudi od prijemnika (akceptanta) po menjični pravdi zahtevati zavarovanje. 106 danja, ali prcdočbe soglasen; če tega dne v plačilnem mesen nima, pride zapadni čas na poslednji dan plačilnega mesca. Beseda „pol mesca" se čisla za 15 dni. (Je menjopis gre na en ali več celili mescov in na pol mesca, se- 15 dni najna- zadnje prišteje. Čl. 33. Prizanesni ali odložni dnevi niso dopuščeni. Čl. 34. Ako se v kaki deželi, kjer se po stari šegi rajta (računi), menjopis, ki se v domači deželi izplačati ima, naredi na dobo po izdatvi, in če se opomba ne pristavi, da je v me- njici dan izdatve po novi šegi pridjan, ali če je tisti po obojni šegi pridjan, se zapadni dan preračuni po tistem dnevu nove šege, kteri je soglasen z izdatnim dnevom stare šege. Čl. 35, Sejemski ali teržni menjopisi zapadejo v tisti dobi, ki je po postavali sejmišča ali teržišča za plačilo ustanovljena, in če take ustanovitve nije, na dan pred postavnim sklepom sejma ali terga. Če sejem ali terg samo en dan terpi, nastopi zapadni čas menjopisa ti dan. 2. Plažilo. Čl. 36. Imetnik menjopisa sprevodi se spriča vlastnika menjiee z sklenjeno versto prevodov, ktera notri do njega sega. Pervi prevod mora torej z imenom remitenta, vsak sledeč pre¬ vod pa z imenom tistega podpisan biti, kterega zadnji prevod pred njim prevodojemnika imenuje. Če na prazen prevod drug prevod sledi, se vzema, da je napisavec drugega menjopis po praznem prevodu pridobil. Izbrisani prevodi se pri pretresu spričevanja za ne pisane čislajo. Plačavec nije dolžen, pristnost prevodov pretehtavati. Čl. 37. Če se menjopis glasi na take peneze, ki na mestu plačila ne tečejo, ali na kako računsko veljavo, se zamore me- njopisni iznosek po svoji vrednosti o času zapada v penezih de¬ žele plačati, ako nije menjopisnik z besedo „gotovo“ ali z ena¬ kim pristavkom izrečno odločil, da se mora s penezi v menjo- pisu imenovanimi plačati. Čl. 38, Imetnik menjopisa mora deloma ponudjeno plačilo tudi takrat vzeti, če se je glede na celi zapisani iznosek pri¬ jetje zgodilo. Čl. 39. Menjični dolžnik je samo proti temu plačati dol¬ žen, da se mu menjica z na-njo napisanim pobotom (oddolžnico) izroči. Če je menjopisni dolžnik del plačila dal, zamore samo ter¬ jati, da se plačilo na menjici odpiše, in da se mu oddolžnica (pobotni list) na prepisku menjiee poda. 107 Čl. 40. Če se o zapadnem času plačilo menjopisa ne terja., sme prijemnik po preteku dobe, ki je za narejenje protesta za¬ voljo neplačila odločena, menjopisni iznosek na nevarnost in Stroške imetnika pri sodniji v shrambo položiti. Imetnika nije treba k temu povabiti. VIII. Nazadba zavoljo neplačila. čl. 4L Da kdo, ako nije plačila dobil, proti menjopisniku in prevodnikom nazadbovati zamore, je potrebno: 1. da je bil menjopis za plačilo predpoložen, in 2. da se kakor ta predočba tako tudi to, da se plačilo dobilo nije, s protestom o pravem času narejenim izkaže. Protest se sme na dan plačila, na drugi delavnik po dnevu plačila najpozneje se pa mora narediti. čl. ‘'42. Naročilo, da se nima protest narediti („brez pro- testa“, „DTez stroškov" i. t. d.) velja za odpuščenje protesta, ne pa za odvezo dolžnosti, o pravem času menjopis predočiti. Menjopisni dolžnik, kteri uno naročilo da, mora dokazovanje prevzeti, ako terdi, da menjopis nije bil o pravem času predočen. Dolžnosti, stroške za protest povernoti, to naročilo ne oprosti. čl. 43. Udomljene inenjice se imajo udomljencu ali če ta- košen imenovan nije, samemu napoteznjeneu v tistem kraju, kjer je napovedano udomljenje menjopisa, za plačilo predočiti, in če se plačilo ne da, se mora ondi protest napraviti. Ako se zamudi, o pravem času pri udomljencu protest na¬ praviti, se s tem pravica po menjični šegi izgubi ne samo proti menjopisniku in indosantom, temuč tudi proti prijemniku. CI. 44. Da se menjična pravica proti prijemniku ohrani, nije treba, razun primerljeja v čl. 43 omenjenega, ne predočbe na dan pačila, ne da bi se protest naredil. čl. 45: Imetnik menjice, proti kteri je bil narejen protest zavoljo neplačila, je dolžen, svojemu neposrednemu predniku v dveh dneh po dnevu, kterega se je protest storil, pismeno na znanje dati, da menjopis nije bil izplačan; k temu je zadosti, da se naznanilno pismo v ti dobi na pošto odda. Vsak prednik, komur je naznanilo došlo, mora v ravno taki dobi, ktera se od dneva prejetega naznanila naprej računi, svo¬ jemu naj bližnjemu predniku po enaki poti naznanilo poslati. Imetnik ali indosatar (prevodojemnik), ki naznanilo opusti, ali tisto sicer odpravi, pa ne na svojega neposrednega prednika, s tem v zavezo pride, vsem ali pa preskočenim prednikom tisto škodo povernoti, ki je iz opuščenega naznanila vstala. On zgubi tudi proti tem osebam pravico do obresti in stroškov, tako da sme le samo menjopisni iznosek terjati, 108 Čl. 46. Ako gre za izkaz, da se je predniku o pravem času pisano naznanilo dalo, je k temu zadosti, ako se s pošt¬ nim spričlejem dokaže, da je vdeleženi rečenega dne pismo nad- pisancu poslal, ako se ne skaže, da je dobljeno pismo kaj dru¬ gega v sebi imelo. Tudi dan, kterega se je pisano naznanilo prejelo, se zamore s poštnim spričlejem izkazati. Čl. iti Ako je prevodnik menjopis drugemu oddal brez za¬ znamovanja kakega kraja, se mora naznanilo, da je plačilo o- puščeno, njegovemu predniku dati. Čl. 48. Vsak menjopisni dolžnik ima pravico terjati, da mu imetnik, za povračilo menjopisnega iznoska z obrestmi in stroški vred, menjopis s pobotom na njega napisanim, in zavoljo ne¬ plačila narejeni protest izroči. Čl. 49. Imetnik menjice, proti kteri je zavoljo neplačila protest narejen bil, zamore menjično tožbo proti vsem menjo- pisnim dolžnikom, ali tudi samo proti nekterim ali proti enemu izmed njih vložiti, in za tega voljo ne izgubi pravice proti ne- toženim dolžnikom. On nije natvezan na versto, po kteri prevodi eden za dru¬ gim slede. Čl. 50. Nazadbne pravice imetnika, kteri je proti menjopisu zavoljo neplačila dal protest narediti, ne obsežejo drugega kakor: 1. neizplačani menjopisni iznosek s 6 odstotki (procenti) letnih obresti od zapadnega dne naprej, 2. stroške protesta in druge izdajke, 3. opravnino (provizio) ene tretjine (%) od sto. Rečeni zneski se morajo, če nazadbeni dolžnik na mestu plačila ne stanuje, v tisti teržni ceni plačati, ktero ima menjo¬ pis na vid, ki se potegne iz plačilnega mesta na kraj, kjer na¬ zadbeni dolžnik prebiva. če v plačilnem kraju teržne cene za tisto mesto prebivanja nije, se vzema teržna cena za tisti kraj, ki je stanovališču dol¬ žnika najbližji. Teržna cena se mora, ako nazadbeni dolžnik to terja, z listom teržne cene, ki je po javnem pooblastenju izdan, ali s svedočbo zapriseženega mešetarja, ali če teh nije, tudi s spri¬ čevalom dveh kupčevavcov poterditi. čl. 51. Prevodnik, ki je menjopis za plačilo nazaj dobil, ali kot povračnico (rimeso) prejel, sme od prodnega prevodnika ali od menjopisnika terjati: 1. iznosek, kterega je on plačal, ali z rimeso dal, s 6 od¬ stotki letnih obresti od plačilnega dneva, 2. stroške, ktere je imel, 109 3. opravnino */* od sto. Rečeni zneski se morajo, če nazadbeni dolžnik drugej sta¬ nuje, kakor nazadovavec, po tisti teržni ceni plačati, ktero ima menjopis na vid, potegnjen iz stanovališČa nazadovavcovega na kraj, kjer nazadbeni dolžnik domuje. Če v kraju, kjer nazadovavec prebiva, nije teržne cene za kraj stanovanja nazadbenega dolžnika, se vzema teržna cena za tisti kraj, ki je stanovališču nazadovavca najbližji. Zastran poterdbe teržne cene velja, kar čl. 50 ustanovljuje. Čl. 52. Odločbe čl. 50 in 51 št. 1 in 3 pri nazadovanju na zunajni kraj ne izklenejo preračuna viših, ondi dopuščenih, nastavkov. Čl. 53. Nazadovavec zamore za znesek, kteri mu gre, po- vračni menjopis na nazadbnega dolžnika putegnoti. Iv terjavi pridejo v tem primerljeju še mešetnine za pri- kupčevanje povračnega menjopisa, in potro.ški za kolek (štem- pelj), ako so kaki bili. Povračili menjopis mora biti plačljiv na vid in na ravnost (a drittura) napotjen biti. Čl. 54. Nazadbeni dolžnik je le proti temu plačati dolžen, da se mu izroče menjopis, protest in povračni račun s pobotom na njega napisanim. Čl. 55. Vsak prevodnik, ki je kakemu izmed svojih nastop- nikov plačal, sme svoj lasten in svojih nastopnikov prevod iz¬ brisati. IX. Posredovanje. 1. Častni prijem. Čl. 56. Ako se znajde na menjopisu, proti kteremu je za¬ voljo neprijema protest narejen bil, zasilen nadpis, ki se glasi na kraj plačila, se mora prijem od zasilnega nadpisanca terjati, preden se sme po zavarovanju prašati. Izmed več zasilnih nadpisancov gre tistemu prednost, s pla¬ čilom kterega se naj več zavezanih oprosti. Čl. 57. Imetnik nije primoran, dopustiti častni prijem take osebe , ki nije na menjioi kot zasilni nadpisanec imenovana. čl. 58. Častni piijemnik mora terjati, da se mu proti po¬ vračilu stroškov protest zavoljo neprijema izroči in v pristavku k tistemu častni prijem zaznamova. On mora počastencu protest poslati, mu svoje posredo¬ vanje naznaniti in to naznanilo s protestom vred v dveh dneh po dnevi?, kterega se je protest storil, na pošto oddati. Ako tega ne stori, je odgovoren za škodo, ki iz tega opu- ščenje vstane. 110 Čl. 59. Ako je častni prijemnik opustil, v svojem prijemu opombo pristaviti, na čigavo Čast je prijel, se menjopisnik za počastenca ima. Čl. 60. Častni prijemnik se s prijemom po menjični šegi zaveže vsem nastopnikom počastenca. Ta zaveza mine, če se častnemu prijemniku menjopis ne predoči za plačilo najpozneje V^ rt 1 fr'j ■#-! - 9-r-*-r-T- “P jHlr^ P^r0~J^j jfci^rUJ) ž& ^ ^ - 1 0054?f0X SSI903 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI2NICA 3 k{OU