Poeamezna Številk« RM 0,15 Uprava Klagenlurt, Poetla^ 115 / Uredništvo v Klagenturlu / Naroćmna (se plača napi-eji mesečno z dostavo na dom НЛ) i,— (vključno KM 0,'-govitega konca je ukrenila Japonska vlada za Kitajsko ugodne priprave o razpolaganju e sovražno imovino na Kitajakem, kaitero j* od Izbruha velikoazijeke vojne zasegla Japonska. Potem ko so bile zaključene priprave za prenos dela sovražne imovine, Je sedaj sklenila Japonska vlada kot prvi koraik formalni prenos več kot 1000 najvažnejših objektov na kitajsko narodno vlado. V dobro poučenih JaponekUi krogih, kot poroča DomeJ, izjavljajo, da je padla na položaj manjše mornarice mornarica Zedinjenlh držav z zgubo 45 vojnih ladij kategorije bojnih ladij, nosilcev letal in križark samo od 7. a v* gusta 1942. dalje. ITmalcnltev Japonaklh tet Iz Bune na severozahodni obali Nove Gvineje In Salomonovega otoka Gvadalcanarja po izginitvi njihove naloge Je bila v torek uradno objavljena. Profesor Obinata na zavoda sa preUkovaaJe kovin vseučilišča Bendal je Iznašel spojitev, ki Je 33 odstotkov lažja od duraluminija, kot poroča DomeJ. Izredna prožnost In neobčutljivost za rjo sta nadaljnji prednosti nove spojitve. Po mnenju Domeja računajo s tem, da bodo uporabljali novo kovino v veliki meri pri gradnji letal in da bo nadomestila na primer dur-aiuminij za krila. Iznajda ni samo vojaško pomembna, temveč Jo je tudi pozdraviti raas stam lišča gospodarstva s surovinami. Japonska je sedaj v ugodnem položaju, da lahko pridobiva več kot zadostno visokovrednih kovin za letala. Z objavo v Staataanzelgerju bo vpoklican letnik 1923 francoske moške mladine za odslužitev osemmesečne dolžnostne službe. Vpoklici se IzvrSe 1. marca, 1. julija In 1. novembra. 21 mladih kpanoev, katere so pred časom osvobodili nemški vojaki iz boljše viških rok, je prišlo v soboto v Madrid. Gre za mladeniče, ki jih je odposlala pred leti blvAa rdeča Španska »vlada« v Sovjetsko unijo in katere so kasneje prUlllli boljševiki za vojno službo. Da se v Irana premaga stiska ca Uvlla, je odposlala Iranska vlada odposlanstva v aoaed-ne arabske dežčle, da al Izprosi pomoč. Ker se pa nahajajo te dežele same v zelo težavnem prehranjevalnem položaju, so se morala vrniti ta odposlanstva praznih rok. Po tem neuspehu je prišlo v več krajih do hudega spopada med policijo In tolpami izstradanih, ki so plenili trgovine In skladišča, da Imajo kaj jesti. Zopetna postavitev Udov v Severni Afriki na njihova stara mesta, ki so jih imeli pod vlado ljudske fronte, je edina točka, v kateri so b1 edini Angleži in USA, dočlm obstojajo še nadalje nasprotja v vseh drugih severnoafriških vprašanjih. Moramo se sprijazniti c dejstvom, da lahko podmornica za Nemčijo dobi vojno,« Je izjavil »New York Times« v nedeljo dopoldne v uvodniku z naslovom »Totalna pomenska vojna«. »Times« ugotavlja, da te skoro trt mesece nI bilo nobene javne debate o vojnem položaju. Zato je že mnogo poslancev nepotrpežljlvih. Vedno bolj so zahtevali, da lahko že vendar enkrat povedo svoje mnenje vsej javnosti. Posebno veliko bi povedali o političnem položaju v Severni Afriki in o podmomiškl nevarnosti. V Angliji računajo z novlnjl omejitvami v prehrani, k' "O posledica napetega položaja plovbe. Med drugim je bil ustavljen po navodilu prehranjevalnega ministrstva za prihodnjih pet tednov Uvoz zmrznjenega mesa iz Ar-gentlnlje, ker se rabi vsaka, tudi najmanjša ladja za preskrbo sevemoaufriškega bojišča. Beuter poroča ix Alžirja, da bo baje oddal general Eisenhower svoje dosedanje funkcije In da je predviden kot neke vrste vrhoynl poveljnik. Poveljnik obeh armad v Ameriškem prostoru bi pa postal general Alexander, dočlm bo prevzel zračni maršal Tedder poveljstvo nad angleško-amerikansklmi zračnimi bojnimi silami. Pogajanja o navesanjn diplomatskih odno-Sajev med Egiptom in Sovjetsko unijo so se "^'hltivno razbila po poročilih Iz uradnih egiptovskih krogov. Eglpet ne bo priznal Sovjetske unije niti de jure niti de facto. Pomanjkanje papirja je prisililo Južnoafriško Unijo, da je izdala novo serijo pisemskih znamk, ki so samo polovico tako velike kot dosedanje, poroča »New York Times«. Novih znamk bo prišlo v promet toliko, kolikor je bilo porabljenih starih. Sedanja izdaja se razlikuje od starih tudi v tem, da so napisi na znamkah sedaj v angleščini in afrUu^čini, med tem ko so bile dosedanje znamke izdane enkrat v angleščini, drugič pa v afrikanščinl. Angleški prehranjevalni minister lord Wool-ton je izjavil v nekem razgovoru v »Svenska Dagbladom«, da je prehrana Angleža danes sestavljena po natančnih znanstvenih načelih. Niti najmanjše količine živil ве ne uvaža v Anglijo, ki nI v točnem prehranjevahiofWolo-škem odnosu s ostalimi ?«г1ад and I^ok; К8.-Оаат«г1м end Dra«k«r«l HontBuuuk • ZaiMk l«t AmW#wlW(# iiiU upiiicnmiieiier: rneS' NullerU od Karla Morreja. Godalni orkester KIG je prevzel glasbeni del. Poslušalci so vse nagradili z odobravanjem, • Aus dem Kreise Steln Donvi-lnlo. »Glasba In petje, most med iiarodom.« Pod tem geslom je priredila 11/Pol. 19 nedavno v klnekl dvorani vtisa polno prireditev. Hauptmann d. G. Hartung je pozdravil številne zunanje goste, med njimi Cb-rstleutnanta Nagla. Krcl?lelterja P11 z a In Landrata dr. D o u j a k a. Ze'.o bogati spored so Izvedli Bkoro vsega možje 11/Pol. 19. Menjavali so se zborno petje, kvinteti, posamezna predavanja g. Brunnerja in Braucha kot tudi domaČe umetnice gospe Oberwalder In tirolske jodlarske umetnice Buchberger. Tudi domača godba je razveseljevala s temperamentnim igranjem. Prebivalstvo je bilo hvaležno za lepe ure zabave. Uttal. (Apel In WHW.) V soboto, 6. februarja je govoril naš Kreislelter v dvorani N8DAP strankinim tovarišem tukajšnje Ortsgruppe z dojmljlviml besedami o junaškem boju na Vzhodu. Ta junaški boj, ki v zgodovini nima primere, je nadaljeval govornik, nam mora biti dolžnost, da se v totalni vojni udej-etvujemo z vso močjo, da pokažemo junakom na fronti, da se bo izkazala domovina njih vredno. — Zbirka WHW dne 6. In 7. februarja Je znesla zopet lep znesek 3700 RM. Obertucheln. (Iz vaške kronike.) Januarja 80 bili trije porodi. — Nemški jezikov- Čemur Je bil podan začetek lastnega gledališkega odra. Wocheln-FelstrltE. (TovarlBkl večer Ortsgruppe.) Nedavno so se zbrale nem-6ke zaposlene moči na tovarldkem večeru v korist zbirke WHW. Ortegruppenlelter In Ortsamtslelter NSV sta izrekla pri tej priliki svojo zahvalo za velik uspeh zbirke. nI tečaji so vidno bolj obiskani kot lansko leto. — PoIjslU delavec Johann Pestotnlk iz Kleinberga si Je pri delu zlomil nogo; prepeljali so ga v bolnišnico v Oallentels. SchTXiarzendorl. (Nov Ortegruppenlelter.) Nedavno je bil Ortssruppenlciter NSDAP in Zollsekrctar K r a s з 1 prestavljen v Cllli. Ortsgruppe je prevzel župan Schwar-zendorfa Ing. Emst S e i g e r. Kreislelter P1 i z se je zahvalil odhajajočemu Ortsgrup-penleiterju za njegovo požrtvovalno in težavno delo v atraiikl. Obenem je uvedel novega Ortsgruppenieiterja v njegovo službo. Schwarzcndorf. (Nezgoda.) Pri gradbenem podjetju Schlle v Schwarzendorfu se Je pripetila pred kratkim nezgoda, ki Je bila na srečo brez posebnih posledic'. Pri pogonu nekega bagerja so se vneli v stroju ostanki olja, ki so zgoreli v obliki eksplozije. Pri tem je bil strojnik Lorenz Gayer na obeh rokah lahko ožgan. Kresnttz. (Iz delovanja stranke.) Dne 7. februarja je sklical naS Otrsgruppen-lelter apel, katerega se je udeležil tudi Kreislelter P i 1 z, Apela so se polnoStevIlno udeležili vaj Stableiterji, kot tudi Block- In Zellen-lelter ter Frauenschaft. Vsem sodelavcem je dal Kreislelter natančne smernice za nadaljnje ustanavljanje stranke. Sljalen uspeh kSrntncrsklb boksarjev Kai-nten : MUnchen 10 : в Boksarji Iz K&mtna so preteklo nedeljo nastopili v MUnchnu proti Izbranemu zastopstvu MUnchna. Dočim so. bili K&rntnerjl v nižjih skupinah nekoliko elabeJSi, so v težkih skupinah pokazali veliko nadmoč nad MUnchnerJi. V muSjl kategoriji Je Kolleger (Kftmten) premagal Trennerja po točkah. V naslednjih treh kategorijah, v bantam, peresni In lahki teži so zmagali MUnchnerJi, in sicer Walcher П nad Romom po točkah. Utz nad Hohlwegom k. o. v prvi rundi ,ln Sedlmayer nad Senrel-chom po točkah. S tem so prišli MUnchnerJi v vodstvo 6:2. Tedaj pa Je sledil sijajen vzpon težkih kategorij, ki je rešil K&rntnerje poraza in jim celo prinesel zmago. Supan (K&m-ten) v welter-težl Je svojega nasprotnika Wal-cherja I že v prvi rundi dobesedno pregazil, je pa kljub temu zdržal do konca. Supan Je zmagal po točkah. Tudi Amelsblchler, ki je Imel za nasprotnika starega borca Endršsa, ki Ima za seboj že nad 300 nastopov, se Je sijajno boril in prizadejal nasprotniku prvič v življenju k. o. poraz. V poltežki kategoriji Je Baloch (K&rnten) povlSal rezultat s tem, da Je premagal bivšega profesionalnega boksarja Pavlovitscha, ki je veljal za nepremagljivega v svoji kategoriji. Tudi v težki kategoriji je veliki Oley (Kftrnten) obdržal svoj sloves in z zmago nad Tauschkom postavil končni rezultat 10:6 za K&rnten. KSmtnerskl boksarji so s tem uspešnim nastopom ponovno dokazali svojo visoko kvaliteta ftportnl drobiš Trude Prltzl, dvakratna svetovna prvakinja v namiznem tenisu, ki je tudi v K&rntnu že dobro znana, je pred kratkim ponovno dokazala svojo kvaliteto, ko je v Preflburgu osvojila evropsko prvenstvo. V ostalih konkuren-cah pa so se odlikovali Madžari, ki so odnesli vsa ostala prva mesta In i tem dragoceni Donavski pokal AfllinSkl boksar Raslnger, ki je bil poklican v RAD, je pred kratkim dokazal, da je tudi dm deb ^agcA I/ žarišču dneva Wenlger KoMen im naclisten Winter Manj premoga v prihodnji zimi Berlin, 12. Februar. Im November 1942 wurde angeslchte der sohr gUnsttgen Witte-rung die BoUefcrunif dcr Hau.jbrandverbrau-cher um 10 Prozcnt hcra.bgesp,tit. IMe mll.le Wettercntwlcl.-hing der VVIntermosmte hat die M»gUchUelt zu woltcren Elnspaningeii gcge-be a. Der Rcdchsbeauftragte fUr Kohle wlrđ cwar lUr die Zeit bis zum 31. Ma^z 1943 keliie woitere Elnschriinkungcn der Lleferungon an-ordnen, er wel»t aber echon jctzt daruuf hln, daU fUr da* Uommende Kolilenwirtechaftejiihr Hauebrandbezugsmengen welter elngeschriinkt H'erden, um den geetclgerten KobleiibeJarf der IlUetungswlrtschaft elcheraustellen. A lie HausbrandviMbrauchor werden daher cln-drlngllch ermahnt, mOgUchst groCe Mengen der Ihnen gelleferten and noch zu llcferndee Brennntoffe fUr das am 1. April 1943 begin-uende neuo Kohlenwlrtechaltejahr zu нрагеп. Nnr halbe BOrgerstener In der Eln-kommensteuertabelie 1942 Le polovica meščanskega davka v raz* preglednici dohodarine 1942 Berlin, 9, Februar. Bel der AbwicWung der BUrgbrsteuer war man davon ausgcgangcn, daB die Btirgoreteucv mit dem voUen Jalires-botitag in der Einkommeneieucrtabclle fUr 1942 berUckslchtigt werden wUrdc. Wle der Ilclchs-finanzmlni»ter jetxt in einem ErlaB mittellt, wird in die ElnkcHnmensteucrtahelle fUr 1942 jedoch nur der haibe Jahresbetmg der seit dom 1. JuU aufgchobenen Blirgcrsteucr cln-gebaut. Ee Hlnd doBbnIb bel den zur Einliom-menKteuer zu veraniagenden StcuerpHlchtlgen nur die fUr dae zwelte Kalenderjahr 1942 noch bezahlten BUrgereteuerteilt>ctrU.ge anziircch-non oder auezugloichen. Es кбппеп sit h nun-mehr bel den Steuerpflichtigen, ,dle fUr das erste Kalenderjahr 1942 eln*m Anspnich auf Erm&Gigung der BUrgersteuer hatten, aus der blaherlgen llegelung Hilrte«! ergeben, well dne Anrechnung . der BUrgersteuerteilbetriige filr dae erste llalbja^ auf die Eiukommenetuuer nlcht stattfindet. Zur Vermeldung solchcr H&rten und zur weiteren Verelnfa^uog der BUrgersteuerabwldtlung wlrd deehalb be-etimmt, daB die Gemelnden BlSrgersteuer-anfordemngen fUr das Kalenderjahr 1942 ohne BUckalcIit auf die FUUlgkelt zu berlolitl-gen haben, w«nn die Berlchtigung zur Er-mUBlgung der BUrgerateuer fUhrt, dal) ferner BUrg«r8t4->ucrt!ični roman ® To zna pač vsako dekle, meni Brigitte. »Tako. Ali гев zna to vsako dekle?« »Večina«. Brigitte se čudi temu njegovemu nenavadnemu izpraševanju. Dolgih dalij pa še ni opazil. »Ste li prav za prav že kdaj občudovali našo kuhinjo?« In res se nahaja v pritličju selskega dvorca majčkena, toda najmodernejše opremljena kuhinja z vsemi prednostmi tega stoletja. Elli in Brigitte sta si jo že davno ogledali in s podobno gorečnostjo, kakor se morda ukvarjajo šolarice s svojimi kuhinjami za punčke, vse temeljito preiskali, od hladilne omare do električne pečnice za preste. »Da,« reče Brigitte. »Skoda, kajne?« ^ »Kaj pa?« »Hočem reči... da stoji tako prazna.« »Ah tako.« »Sicer pa, veste kaj?« Viktor se dela skoraj po resnici kot da bi globoko premišljal in vrine daljši pre^tanek. Brigitte ee med tem skrbno drži vprašujoč, čeprav je doumela, za katerim grmom tiči zajec. Nato je videti, kakor da bi se Viktorjev miselno d^o dokopalo do nekega sklepa. »MoJa Jtuhinja vam je na razpolago Lahko tam gospodujete in upravljate, ka- Жк m ШЛ Uubi. BiiQ M idMbPi (e W mi sami kuhali kosilo. Kaj menite vi o tem ? Potem bi vsaj končno to prekleto žrtje v gostilni šlo po vodi!« Kakopak. To je torej vzrok. Ne ta, da bi njej hotel napraviti kakšno veselje — nasprotno, le nase misli. Na svoje telesno zdravje. On ukazuje, in drugi naj tako skačejo. In kako to, da še ni zapazil dalij ? Zelo malobesedno meni Brigitte, da mora najprej vprašati mater. Kaj bo rekla mati k temu. In potem — kaj porečejo ljudje k temu, če bi mu ona kuhala kosilo. Ljudje so hudi opravljivci. Kdor jim da povod, je na milost in nemilost v rokah njihovih strupenih spletk. »Ah tako,« reče Viktor in je zelo razočaran. Na kar meni Brigitte naglo, da bi skrajšala mučne minute: »Pojdem hitro po zdravilne kapljice za vas.« »Da, prosim«, reče Viktor. V resnici je zelo razočaran. Dalij pa še vedno ni zasledil, čeprav so meter dolge in živordeče. * Georg Gregorius si ravno odjemlje le-potila. Iz papeža Pij a III. postane zopet vrl meščan Gregorius. Po poklicu dobro plačan gledališki igralec. Opravili so naporno skušnjo in za danes so prosti, ker ne bodo več igrali. Udobno si ogleduje svoj negovani obraz, razsvetli svojo značajno g^avo od leve, des-od spodaj, zgoraj, od zadaj in poiev, preskuša eenčne in svetlobne reflekse In, da se kontrolira nprnega sebe. odvija potem lestvico mike, k; mu je na r&Kpolago, po-Jeaši pd klasične krvoločnosti, doJslsSE П9 konča s smehljajem bonvivanta, kakršnega potrebuje moderna trodejanka. Lahko je zadovoljen. Prav za prav, takole o priliki bi že lahko zopet nadlegoval intendanta zaradi malega poviška plače. Če ne gre zlepa, mora iti zgrda. V tem oziru smo že skušeni, zagrozimo s kakšno spremembo in povišek plače zdrči zelo rade volje iz žepa. Pred njim leži kup časopisov iz različnih mest. Te mu preskrbi garderoberka. Ona ve, kaj ji je storiti pri takem geniju. Za njo Goethe ni genij, za garderoberko je Gregorius genij. O Goetheju ve le to, kar je slišala. Gregoriusa pa pozna cel6 v spodnjih hlačah. Osem in šestdeset let ji je, in v taki starosti ni nobenega pohujšanja več. . Gregorius prečita posebno pobožno recenzije dnevnega tiska o umetnosti. Skrbno šteje vrstice, v katerih je on osebno imenovan. Iz večjega ali manjšega števila spozna naraščanje ali pojemanje popularnosti Sredi svoje pobožnosti zasledi debelo tiskano : TJspeh veseloigre: »Poštno ležeča ljubavna pisma* Prvo predvajanje. Za prva predvajanja se Gregorius posebno zanima. Tu voha človek kakšno novo sijajno vlogo in če jo najde, priporoča delo lastnemu gledališču. Začne bratL Sredi čitanja preneha. Cita znova od za-ćetka. Фо j# vendar.., »Ampak to ni mogoče? Od kedaj je časopis? Od včeraj. Iz Lii- h«cj№. S lUe ПЈШ In m še enkrat silno natančno. Črke ostanejo iste, besede tudi, stavki ravnotako, smisel enako. Z izredno naglico povezne svoj klobuk srnje barve na črne kodre, se davi okrog vratu, da ne bi trpel njegov glas, s svojim povsod večstransko občudovanim najljubšim šalom s slonovim vzorcem, skoči v avto in se kot podlasica vije skozi zmedo ulic k Viktorju. Kaj bo pač rekel ubogi, za svoj trud tako sramotno opeharjeni? * Viktor nI ravno najbolj rožnate volje, ko počasti prijatelj Gregorius delavnico pesništva s svojim obiskom. Ves dan mu gre vse narobe. Zarana se je pri britju ureza! v čeljust. Pri zajtrku je pogoltnil pet črešnjevih pečk, ker je pe-karica zagotavljala, da so odstranjene peč-ke iz sadja. Opoldne žrtje v gostilni, in potem Bri^ttina odklonitev radi kuhinje in kuhanja. »Viktor, moje sožalje,« ga pozdravi Gregorius. Ta ton je strup za Viktorjevo duševno razpoloženje. »Veš kaj,« se zareži na prijatelja Gregoriusa, »prizanesi mi, prosim, danes s komendijantstvom!« Prisrčen sprejem. Torej gotovo že kaj ve, si misli Gregorius. »Torej ti je že vse znano?« »Kaj pomeni „vse"?« »Ali si bral časopis iz LUbecka?« »Zakaj Sasopie iz LUbecka?« »Ne?« »Nel« stran e. — Stev. 12. KARAWANKEN BOTE Sobota, IS. februarja 1943^ Določbe vojnega prehranjevalnega gospodarstva so močnejše kot stare pogodbe Poprej je buri navaua, ca so v zakupnih pogodbah, Izročilnih pogodbah, v mezdnih in allčnem dogovorili naturalne dajatve namesto denarja. Tako je n. pr. marsikateri posestnik zahteval pri oddaji svojega posestva v zakup od zakupnika oddajo določenih živil, Preužitki eo se pogosto določili v obliki poljedelskih pridelkov. Pogosto so tudi rokodelci in dninarji dobili namesto plačila v denarju razna živila od kmetov. Kmetu je bil tak dogovor naturalnih dajatev zelo dobrodošel, ker je rajši dajal natura-llje namesto denarja. Pri slabi prodaji prejšnjih let je bilo tudi v kmečki hiši po navadi zelo malo denarja. Na drugi strani so pa kmetje pogosto porabili Se radi presežke pridelkov svoje kmetije, kater h niso mogli prodati za izpolnitev takih pogodbenih obveznosti. Določila vojnega prehranjevalnega gospodarstva pa ne dovoljuje več, da se še danes dajejo take svoj čas dogovorjene naturalne dajatve. Za vse prebivalstvo je točno določeno racloni-ranje živil. Ravnotako ne more In ne sme kmet kot pridelovalec živil Istih poljubno prodati. Njegova lastna potreba je omejena z ra-clonJranJem samoprehranjevalca. Vse drugo mora redovltim potom spraviti na trg. Pri teh starih naturalnih dajatvah je bil na eni strani preveč preskrbljen oni, katerim se naturalije dajejo, medtem ko bi na drugi strani manjkalo te oddajne množine v kmečkem obratu, odnos-no pri tem, kar mora prodati. V kolikor obsegajo pogodbe iz predvojne dobe, take obveznosti ali dogovore o naturalnih dajatvah, so te določbe za dobo vojnega prehranjevalnega gospodarstva brez veljave, v kolikor so v nasprotju s temi določili. Zakupnine In sllčno se ne smejo več poravnavati v obliki živil. Naturalne dajatve prevžitkarjev se morajo omejiti na določene obroke. Ce žive preužltkarji na domačiji zavezanca, jim pripada obrok samoprehranjevalca. Ce žive kje drugje. Imajo pravico samo do obrokov normalnega potrošnika. Preko tega se jim ne sme dajati nobenih živil, ki so pod gospodarsko kontrolo. Ravno tako se ne sme plačati nič več zaslužka rokodelcem in sllčnim v obliki živil, ki so pod gospodarsko kontrolo. Končno ne smejo pobirati tudi cerkovniki svojih blr nič več kot poprej. Vse take pogodbene obveznosti Iz prejšnjih časov se morajo poravnavati v denarju. Za sedanjost In bodočnost naj se takine naturatoe dajatve sploh nič več ne dogovore. Burgstaller. IJmeinost In zabava za narod Kako priredi NS.-Gemeinsdiatt „Kraft durdi Freude" delopust Gospod čepe vam je čudak. Oblekel vsak dan rad bi frak! V omari mu visi vsa stara šara. Zaprašena, ki jo le molj prav mara. Ce ni ti več za tvoje stare cunje. Pokliči hitro šolarčka si ponje: Prav rad odnesel vso bo ropotijo. Da ž njo kaj boljš'ga lahko še storijo! Po KaF prirejeni delopust je doživetje veselega tovarištva Bild: Geubildfitell« Karaten (Illk); Kliichee: NS.-Gauveriaj Karaten. v letu 1943. je bUa letina bombama na Krimu posebno obilna In je tudi prvovrstne kakovosti. Dojeli so ga že znatne količine. V Kerzonu so ustanovili poseben zavod za pospeševanje bombaža. —"r- _ Naloga, ki Jo mora Izvršiti urad >Feler-abend« (»delopust«) NS-Gemelnschaft »Kraft durch Freude« v svojem na Široko zasnovanem in mnogovrstnem področju, obstoji v tem, da vzpostavi razmerje zdrave In žive Izmenjave moči in vrednosti med narodom in umetnostjo in popelje narodno občestvo zopet k izvirom iz lastne moči črpajoče narodnosti. Z ustanovitvijo NS-Gemelnschsrft »Kraft durch Freude« je zato omogočeno emiselno oblikovanje deiopusta. Obisk gledališča, koncertov, varietejev in razstav je bil ob nizkih cenah za vsakega rojaka samo po sebi umljlv. Zahteva FUhrerja »umetnost narodu« je bdla 8 tem uresničena. Delež vsakega posameznega rojaka prt teh delopustnih prireditvah, na celokupnostl našega kulturnega življenja je dvojne vrate: kot obiskovalec umetniških.prireditev v področju gledališča, glasbe, slikarstva uživa neposredno kulturne vrednote, ki so jih ustanovili posamezni umetniki preteklosti in sedanjosti; s svojo notranjo udeležbo pri njihovih delih daje obenem umetnikom pogum In moč za novo delo. Danes skoro ni gledišča v Nemčiji, kateremu ne bi dala del obiskovalcev NSG »Kraft durch Freude«: posebno tukaj na Gorenjskem, kjer nI stalnega gledališča, sloni delovanje umetniških potujočih gledališč izključno na organizatoričnem delovanju službenih mest KdP. Popolnoma novodobna ureditev je bila preizkušena v Berlinu leta 1939.: gledališče ICdF za otroke. Preko pričakovanja dobri uspehi tega prvega začetka v novo polje umetnosti eo vedli naprej do pridobitve lastnega velikega gledališča za nadaljnje delovanje. Vzbudili so obenem misli In načrte za veliko široko kulturno oskrbo otroka potom KdF, ki se bo iz teh prvih začetkov v državnem glavnem mestu nekoč razvila preko vsega Reicha. Lastna potujoča gledališča je sestavil In vzpostavil urad »Feierabend«, da posr%. duje delavcem in frontnim vojakom nemško odrsko umetnost. Velikih umetniških in organizator! čnih delovanj na tem področju (n. pr. oskrbe čet!) ni moči več pogrešatL Ravno tako je z načrtnim negovanjem glasbe. Višek oskrbe giaebo ljubečih rojakov je vsako leto stalno večji obisk Richard-Wagner-Festsplele v Bayreuthu, katere obiskujejo v vojni prav posebno ranjeni In okrevajoči frontni vojaki kot gostje. Da se vzpostavi živo notranjo zvezo delavnega ljudstva z umetniki In deli slikarstva, so bile vpeljane »Werkaussteilungen« (razstave del), ki krožijo v sestavi del plastike, slikarstva In grafike sedanjosti In dobrih reprodukcij starejših del po 14 dni od obrata do obrata. Ustvarjajoči umetniki vodijo razstave, vodijo delovne tovariše In jih navajajo k razumevanju in dobremu okusu. Z delopustnlmi prireditvami NS.-Gemein-ecbaft »Kraft durch Freude« je vsakemu rojaku omogočeno, da sodožlvljajoč in sodejaven sodeluje pri kulturni sliki svojega naroda. Od leta do leta vedrto bolj obiskane prireditve KdF dokazujejo, da je spoznal nemški narod v tej možnosti obenem tudi dolžnost, -ing. Iz vseh Krajev sveta Blizu Ogmkega HradlSča na Moravskem sta 86 smrtno ponesrečila dva moža, ki sta zadla v enežnl metež. Preiskava je dognala, da sta ee zadušila zato, ker je v dihalne organe zašla sol. Med snežnim metežem je padel namreč tudi slan dež, ki je sneg popolnoma porjavil. Prignal ga je veter iz Male Azije, kjer so se premikale ob zadnjem potresu tudi solnate zemeljske plasti. Ne obalah Južnega Čila opazujejo sedaj velike jate kitov, ki so v teh krajih zelo redki. Razlago za to je treba Iskati v tem, da so v južnem Ledenem morju prekinili lov na kite. Radi vojne počiva lov na kite tudi na Južnem Pacifiku In južnem Atlantiku skoro popolnoma, radi česar so se zelo razmnožili. Na neld strmi oeeti rm Hadrskem so se poleg drugrih otrok zabavali tudi sedemletni trojčki s sankanjem. Pri tem je ena Izmed deklic zgnblla oblast nad sankami in se naravnost zapeljala v mlinščico, kjer se je takoj potopila z vozilom vred. Vtem ko je brat tekel domov po pomoč. Je druga sestra skočila v mlinščico In spravila sestro na suho. Zbudili so Jo potem k življenju. Neko slepo dekle v Soestu Je na zelo frek-ventlranem trgu pred kolodvorom zadelo ob denarnico, jo dvignilo in povzročilo, da so de- Iz naše listnice Iz kroga naših čitateljev Obisk pri mladeničih v državni deloval službi Oče nekega v delovni službi se nahaja-jočega mladeniča Iz St. Velt a. d. Savve nam sporoča sledeče: Ker me je ponovnokrat zelo zaskrbljeno vprašalo več mater, katerih sinovi so bili 12. I. 1943. poklicani na državno delovno službo, če resnično ravnajo nemški častniki in podčastniki z novaki iz Gorenjske preostro in ker je odšel tudi moj sin v državno delovno službo, sem se odločil, da obiščem vpoklicane mladeniče v njihovem službenem kraju v Leibnitzu na Štajerskem. Dne 31. januarja 1943 sem prišel v Leibnitz in sem v delavskem taborišču ugotovil tole: Mladeniči stanujejo v novih, vsem higi-jenskim predpisom odgovarjajočih barakah. Sobe za po 15 mož so prostorne, imajo velika okna in se nahaja v vsaki sobi peč, v kateri kurijo kolikor hočejo. Postelje so čiste z rjuhami in pokrite z zadosti odejami. Hrana je tako dobra, da take hrane velika večina mladeničev niti doma ni imela. Jedo skupno v lepo okrašeni veliki jedilnici, ki je popolnoma podobna kakšnemu častniškemu kazinu. Taborišču poveljuje nek Oberstfeldmel-ster. Kot sem zvedel od mladeničev, skrbi oddelkovni vodja po očetovsko za vse enako, če govori nemško ali slovensko. Vodja se zelo trudi, da napravi strogost in ostrost izobraževalne službe kolikor mogoče pri* jetno. Ko sem se srečal z namestnikom oddel^ kovnega voditelja v taborišču, je mojemu sinu zapovedal, da me pelje po vseh sobah in prostorih taborišča, da si lahko vse ogledam in govorim sam z mladeniči. V taborišču Leibnitz sem bil od 13. do 19. ure in sem pazljivo vse ogledal in sem: moral v pomirjenje staršev ugotoviti, da so mladeniči v vsakem pogledu dobro oprava Ijeni in da z njimi ^-»ravično ravnajo. Starši! Bodite torej brez skrbi za svoje mladeniče. Nahajajo se v dobri oskrbi Oberstfeldmeistra, kateri bo gotovo naše mladeniče vzgojil na naše veselje in роч nos za ponosne može, ki dobro služijo FUh-, rerju in veliki nemški narodni skupnosti« po vojni pa bodo zavzemali dobre službe v, civilnih poklicih. Oni mladeniči, ki so se dali zapeljati od nasprotnikov nemškega reda, da se niso odzvali vpoklicnemu pozivu in se skrivajo po gozdovih, bodo izvrženi iz velike nemške narodne skupnosti in zgube pravico, da še kdaj vidijo svoje ljube in bodo zasledovani in ugonobljeni. narnlco oddali na urad ze, najdene etvarl. Lastnica, neka tujka, ki je z denarnico zgubila 150 RM in vse živilske nakaznice, se je svoje lastnine zelo razveselila. Dipi.optiker f, €. Jfironfu0 I Klagenfurt. BahnhofatraBe 15 Dr. F. J. Lukaa Aawchneiden! Aofbewmhrem* ^entseli meiUodiSeli und ptakUseh 149. STUNDE VFlchtige Worter in gebriiuch lichen Satz-verbimhuigen 1. Was wird in diesem Bergwerk ge-woiincn? Blei. 2. Ein Sol dat, der auf Urlaub war, hat in der WHW-Lotterie RM 1000.— ge-wonnen; er konnte den Gewinst so-fort beheben. 3. Ein reines Gewissen ist ein gutes Ruhe-kissen. (Sprichwort) 4. Gewissenhafte Arbeiter werdcn iiberall geschatzt. 5. Nachdem er scinen Frcund bcleidigt hattp, empfand er Gewissensbisse, aber es war schon zu spat. 6. Er deutete mir gcwissenmaBen an, dafi ich mich urn eine andere Stelle um-sehen solite. 7. Er war durch den Schaden gewitzigt und wurde vorsichtiger. 8. Der Chef war seinen treuen Mitarbei-tern immer sehr gewogen. 9. Der Mensch tut vieles aus Gowohuheit. 10. An manche Dinge kana man sich nur •ehr echwer gewiihnen. 11. Der Eingang zum Keller war gewdlbt. 12. In diesem Gewuhl von Menschen ist es unmoglich, jemanden zu finden. 13. Seine Antworten waren gewunden und schienen durchaus nicht aufrichtig. 14. Die Gewlirznelke wird zum Wiirzen verschiedener Speisen verwendet. 15. Fiir einen Jungen geziemt es sich, nicht Platz zu behalten, wenn ein Alterer stehen muB. 16. Das Gezwitscher der Vogel im Walde erfreut jeden naturliebcnden Menschen. 17. Der altc Herr leidet schon jaljrelang an Gicht. 18. Von den Gicbein der Hauser wehen die Fahnen. 19. Da der Hund einen groBen Hunger hatte, fraB er glerig das ihm vorge-setzte Fressen. 20. Ich mochte das Blumenbeet gieBen, aber ich babe keine GieQkaune. 21. In der Nahe des Eisenwerkes war much eine GicBcrei, in der von GieBern ein hervorrageudes GuBeisen erzeugt wurde. 22. Nicht viele Pilze sind giftig, aber man mufl Bie gut kennen. 23. Der Gimpel ist ein Vogel. 24. Auf dem Gipfel des hSchsten Berges im Kaukasus weht die deutsche Kriega-flagge. 25. Aus Gips werden vielfach Figuren erzeugt. 26. An Stelle des Bargeldverkehrs ist vielfach der Giroverkehr getreten. 27. Der Garten war durch ein Gitter um-zaunt. 28. Edle Metalle haben einen всћбпеп Glanz. 29. Reich en Sie mir bitte ein Glas Wasser! 30. Ohne Glaser kann man nicht sehen. Worter gewinnen, ich gewann, ich habe gewonnen — dobiti, pridobiti, kopati Gewinst (m) — dobiček Gewissen (s) — vest gewissenhaft — vesten Gewissensbisse (w) — očitanje vesti gewissermaBen — tako rekoč Gewohnheit (w) — navada, običaj gewohnen (sich an etwas) — navaditi se česa gewolbt — obokan .Gewolbe (д), f-- pbok, svok, hram GewUhl (s) — gneča Gewiirznelke (w) — nageljnova žebica Gezwitscher (s) — žvrgolenje Gicht (w) — skrnina, protin Giebel (m) — hišno čelo gierig — pohlepen, požrešen gieBen — zalivati (vrt), škropiti GieCkanne (w) — škropilnica GieUer (m) — livsCr GiefJerei (w) — livarna GuBeisen (m) — lito železo, litina Gimpel (m) — kalin, beba Gips (m) — mavec, sodra Giroverkehr (m) — žiropromet Gitter (s) — mreža, omrežje Glanz (m) — blesk, sijaj umzaunen — ograditi vorsetzen (jemandem etwas) — postaviti pred koga wiirzen — zabeliti, začimiti Redewendungen sich um eine Stelle umsehen — za službo se potegovati durch den Schaden gewitzigt sein — spametovati se po škodi jemandem gewogen sein — naklonjen biti komu gewundene Antworten — ogibne odgovor# dajati ich flible Qswissenbisse — nt K AR AWANKE31 BOTE stran 1. — štev. IS. moteie »ptosoti! ^Idll OyldlS 10 more.Takel do^e vse,ki se ziminafe za laše ponudbe ali prošnje. OglaSajie v Karawanken Bole! Splača se! Oglase sprejemela do ponedeljka m sred*: NS.-Gauverlag Karnian, Klaganfurf, Bismarckring 13 In NS.-Gauverlag Karnten, Zweigverlag Krainburgr Velde»er»fr. 6 Ein Brief torn Frontsoidaten! Weihlidt* Xrdfh hdftn hti der VttHtđten Heiđts-post an dtr sdmeUmZu-sitUung dtr Smdungtn. "DienstkUiduna wird g*-siettil Џгаит und Tttđdel I TtUldel £uđt beim nađt-Лт posiamU DEUTSCHEX reichspost Damske in molke čevlje izdeluje po meri na „Bezngschein" Peklenik Marta - Krainbnrg, BergsiraSe IVr. IS In Кетп SlanlslBDs - Krainborg, Dabidilgasse \r. 7 Fu^gefenkbandagen (KnQchelstUtzeu) elngelangt. Gmnmlhaus Wledner, Klagrenfurt, Bahnhofstr., Ecke Lldmanskygasse. Beeorgen Sie am der Apotheke eio Capeicnmpflaeter nBlank" nnii kleben en auf die «dimerzhafte Stelle (Hufte, Knie, Sdinlter, Ellenbogen new.). So-gleidi dringt frbchee Blat dorthJn and flpfllt die Krankheitsstofle fort. Sie venpQren vohlige WSnne мчН Ihra Sdunerzea lasseci n««* 2 Dne 1. II. jem v vlaku, ki pelje iz Krainburga do Neumarktla, zgubila 5 nerab Pouk Pouk na daljavo. Zasebni pripravljalni tečaji ne-Solarjev. Dr. W, Hofinger, Wicn, 7., Mariahilfer-straCe 8. Priprava za ' zrelostni izpit (univerzo) in _ zaključni srednješolski izpit (za višja pisarniška , mesta). Tudi pouk v tečaju. Vstop vedno mogoč. 1044-19 Razno Izdatek izkaza prednikov (Ahnenpafi) preskrbi Familien-forsdiung, Graz, Grieskai 60. 3687 Prepisovanje, na-risanje, ne, posnetke fotogra-fičnim potom: Kopist — Graz, Grieskai 60. 8БН6 АпШВИсћ de8 Todes unaeree ge-liebten Sohncs HVALA Ob smrti našega ljudbljenega eina in brata Johann Hlebisdiar Joliann llieblsdiar 2 T^i£icktiurufen^yinmi g T60 CAM-O-UMK MIT OER aagen wlr auf dlesem Wege imseren aufrlchtlgen Dank besondere dem Relchsbahnbetriebsamte In ABllng-Sawe, alien Verwandten, Kameraden, Freunden und Bekannten, die un-serem unvergeBllchon Johann die Ehre erwiesen haben und una In uneerem Schmerz belgestanden alnd, sowie fUr die vlelen Blumen- und Kranzspenden. Retne, 9. Februar 1943. Trauernde FanilUe Hlebtsohar nam je dospelo toliko dokazov srčnega sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Posebno zahvalo smo dolžni ReliChsbahnbetrlebsamtu ABllng-Sa-we, vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, posebno vaškim fantom In dekletom za spremstvo na pokojnikovi zadnji poti, dalje za darovanje tolikih krasnih vencev In cvetja, toliko krasnih vencev In cvetja. Retne, 9. februarja 1943. ®alaJo& dnižJna Hlebtschar