AKTUALNO VPRAŠANJE Gre za priprave pred letošnjo gradbeno dejavnostjo. Kot kažejo številke, bodo letos gradbeni dejavnosti namenjena znatno večja denarna sredstva kot prejšnja leta. Predvsem bo v ospredju gradnja novih stanovanj in komunalnih ureditev. Vendar so potrebe in sredstva dokaj večja od gradbene zmogljivosti. O tem smo pisali tudi v našem listu. Gre za to, kako bi najsmotrneje izkoristili razpoložljive zmogljivosti in jih usmerjali v tisto dejavnost oziroma objekte, kjer so potrebe družbe največje. Ko je pred časom OLO Kranj razpravljal o gradbeni in komunalni dejavnosti v našem okraju, je dal nekatera zelo pomembna priporočila občinskim ljudskim odborom. Eno od teh mnogo obetajočih priporočil je bilo, naj PRIPRAVE bi skušali združevati gradbene zmogljivosti, s čemer bi bil dosežen večji učinek. Pri tem je mišljena zlasti specializacija gradbenih podjetij. Prav tako je bilo govora o predlogu, da bi v večjih središčih osnovali Zavode za stanovanjsko izgradnjo. Največ pa je obetal predlog, da bi se v okviru občinskih ljudskih odborov združevali investitorji. Njihovo sodelovanje naj bi zlasti koristilo pri raznih pravnih, bančnih in organizacijskih pripravah, pri izdelavi oziroma iskanju in izbiri načrtov in podobnem, kar naj bi pospešilo uspešen start gradbene dejavnosti. S pripravami za uresničenje teh predlogov pa zavlačujejo. Res pa je, da so nekateri taki predlogi stvar daljše perspektive. Na Jesenicah in v Loki so že osnovali Zavod za stanovanjsko izgradnjo. Vendar je o ostalih priporočilih premalo govora in iskanja ustreznih oblik, čeprav je to zelo aktualno vprašanje. K.M. AKTUALNO VPRAŠANJE GORENJSKE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO Ce noče sneg pobeliti doline, morajo pač navdušeni smučar}! v gore. Pa tudi tam ni posebno imenitne smuke; tako vsaj trdijo tisti, ki se vračajo v dolino. Snega je neprimerno manj, kot prejšnja leta, Lahko pa se tolažimo, da nam zima tudi letos ne bo prizanesla ČETO XII., ŠT. 7 — CENA DIN 10.— KRANJ, 26. JANUARJA 1959 5 seje Zbora proizvajalcev OLO Kranj S SKUPNINI NAPORI podjetij in občin za izboljšanje življenjske ravni Dve tretjini za družbeni standard — Naloga občinskih 1 zborov proizvajalcev Seja Zbora proizvajalcev OLO, ki je bila v petek, dne jah, ki niso toliko potrebne, kot črnskim ljudskim odborom jo, 23. januarja, je vzbudila pozornost tako gospodarskih kot na primer velike vsote za do- da je treba stremeti, da bi bilo so Osiovna naloga ZB Bled y letošnjem leta družbenih organizacij našega okraja. Člani tega organa move ob morju, kar koristi le dve tretjini sredstev iz lanskega naj bi kot predstavniki neposrednih proizvajalcev zaključili manjše število delavcev in še ti čistega dohodka usmerjeno za večmesečne živahne razprave o letošnjih investicijah. Razen članov zbora proizvajalcev so bili k tej razpravi povabljeni še predstavniki občin, predstavniki večjih podjetij, ljudski poslanci ter drugi javni in družbeni delavci. le za kratko dobo itd. Poslanka izboljšanje življenjskih razmer. Dragica Rome je govorila o po- Glavno je, da se med podjetji trebah, ki jih imajo šolske ku- Ln občinami ne dela razlik. Gra- narjev, kolikor predvidevajo le- Petinsedemdeset delegatov iz osnovnih organizacij Zveze borcev NOB v občini Bled, ki so se danes zbrali na občnem zboru, so govorili o izvenarmadni vzgoji, o upokojitvi in o zdravstvenem stanju nekaterih članov itd. Osrednja vprašanja razprave se sukala o sodelovanju z drugimi organizacijami pri letošnjih proslavah 40-letnice Komunistične partije Jugoslavije. Sklenili so, da bodo 500.000 di- predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Andrej Verbič, pred- V uvodu je predsednik OLO za gradnjo stanovanj, ostalo pa Vinko Hafner raztolmačil neka- občina za splošne komunalne tere nastale nejasnosti in nere- potrebe. Tudi v Tržiču so izvedli Sena vprašanja o razmerju med anketo med delavci o tem, kam letošnjimi gospodarskimi in ne- naj bi prvenstveno usmerili gospodarskimi investicijami. V sredstva. Delavci so na prvo me-bistvu je šlo za dva predloga: sto postavili zahtevo družinskih predlog sindikalnih organizacij, stanovanj. Sledile so želje za sednik OO SZDL France Popit, ki zastopajo stališče, naj bi dve šole, zdravstveni dom, kopališče podpredsednik Republiškega sve-tretjini čistega dohodka gospo- in tako dalje. ta zveze sindikatov Slovenije darskih organizacij iz lanskolet- Odborniki so v nadaljnji raz- Leopold Krese ter Vinko Hafner, nih obračunov dodelili za inve- pravi govorili, kako naj bi ob- ki Je ponovno zavzel besedo in *ticije družbenega standarda. Do- činski zbori proizvajalcev pra- naglasil odgovornost ObLO pri sedanje priporočilo OLO pa je vilno usmerjali oziroma v inte- uresničenju teh ciljev, bilo, naj bi v te namene porabili resu družbe nadzirali investicije, Končna ugotovitev, ki so jo 40 % teh sredstev v okrajnem govorili so o nekaterih investici- tudi vključili v priporočila ob-povprečju. Seveda bi za tako povprečje v okraju in občinah morala nekatera podjetja prispevati znatno več. Razen stanovanjskih in komunalnih razmer, ki se ob današnjem vprašanju Po pravici postavljajo v ospredje, je tovariš Hafner govoril tudi o potrebah za investicije v zdravstvu, socialnem varstvu, zaščiti otrok in na drugih področjih. Omenil je potrebo, naj bi vsestransko podprli zahtevo, da se v te namene odredi čimveč sredstev za investicije oziroma, da bi točneje določili kriterije koliko in kako bi podjetja sodelovala za uresničitev te skupne težnje. K razpravi se je oglasilo precej odbornikov in predstavnikov kolektivov. Govorniki z Jesenic so Povedali, da so tam že predlanskim spremenili strukturo investicij in dali skoraj dve tretjini *a stanovanjsko in komunalno Izgradnjo, oziroma nekaj nad 300 milijonov dinarjev. Iz letošnjih razpoložžljivih sredstev pa Predvidevajo le kakih 33 % za investicije podjetij (v glavnem železarna), medtem ko bi nad 87 % oziroma kakih 500 milijonov šlo za splošne sklade in za izboljšanje življenjskih razmer delavcem oziroma prebivalcem. Tako preorientacijo investicij je narekovala predvsem težnja samih delavcev, ki so v anonimni anketi z 90 % zglasovali, naj se Prosta sredstva razporede za stanovanja in komunalna dela v korist delavcem. V Tržiču, kot je povedal odbornik Milan Ogris, bodo podjetja dala za družbeni standard nad 200 milijonov dinarjev. Kakih 90% od teh sredstev bodo Porabila samo podjetja večinoma tos za svojo dejavnost, namenili predvsem postavitvi spominskih plošč in drugih podobnih oblik, hinje, o potrebah za razvoj raz- dijo in investirajo naj tudi sama nih menz, igrišč in servisnih podjetja v te namene. Seveda v dejavnosti, kar neposredno vpli- sporazumu in v okviru splošnega va na življenjsko raven zaposle- načrta občine. Glavna naloga s katerimi hočejo dostojno obe- nega prebivalstva. pri vsem tem je prepuščena ležiti najvažnejše kraje v obči- V razpravi le sodeloval tudi občirLskim zborom proizvajalcev, ni, ki spominjajo na čase revo- K. M. lucije. Precej so govorili tudi o prenašanju tradicij NOB na mlajši rod. Sklenili so, naj bi letošnjo dejavnost osnovnih organizacij osredotočili zlasti na zbiranje gradiva za domačo kroniko. Pomembne zgodovinske dogodke bodo posredovali šolam in drugim ustanovam in tako prispevali, da se mladina seznanja z nekdanjim življenjem in bojem za današnjo svobodo. Pred dnevi je bil občni zbor ZB tudi v občini Železniki. Tudi tam so največ govorili o spomeniški dejavnosti in sklenili, da bodo letos borci NOB čimveč sodelovali pri zbiranju dokumentarnega gradiva iz osvobodilne vojne. -I. c. Z občnega zbora ObSS Radovljica Delavci naj sami odločajo o porabi čistega dohodka — Vprašanje razmerja med investicijami za izboljšanje življenjskih razmer in investicijami za razširjeno reprodukcijo Radovljica, 25. januarja sticije morda niso prešle skozi Na občnem zboru Občinskega firš<^7 razpravo samega kolekti-sindikalnega sveta, ki je bil da TRŽIČ — ZIMSKA RAZGLEDNICA BREZ SNEGA nes v Radovljici, so udeleženci govorili zlasti o nekaterih vprašanjih letošnjih investicij. Kot je že samo poročilo omenjalo, je bila politika stanovanjske izgradnje vse do lani dokaj nenačrtna. Iz lanskih skladov je občinski ljudski odbor namenil znatna sredstva tovarni »Pla-mon« v Kropi, ki je začela graditi 12 družinskih stanovanj, tovarni Almira v Radovljici za gradnjo 8 stanovanj in garsonjer ter Tovarni verig v Lescah, ki je začela graditi 6 novih stanovanj. Toda vse to je zelo malo. Potrebe so daleč večje. Zato so bile zahteve sindikalnih organizacij, naj bi čimveč lanskoletnega čistega dohodka usmerili v stanovanjsko in komunalno gradnjo, predvsem upravičen. Toda, kot je bilo na občnem zboru rečeno, bo tudi letos šlo le okoli 31 milijonov v korist družbenega standarda, še enkrat več, se pravi nad dve tretjini pa za razširjeno reprodukcijo ozir. za gospodarske investicije. Mnoga močnejša podjetja, začenši od Tovarne verig v Lescah, ima- n<> v razpravi, naj bi vsi delavci, jo namreč tolike obveznosti z ne zgolj samoupravni organi, na odplačevanjem anuitet, da ne svojih preobremenjenih sejah morejo prispevati tistega deleža razpravljali in odločali o porabi za standard, kot bi bilo zažele- in usmerjanju teh sredstev, no. Tovarna verig pa ima še po- Razen tega naj bi celotni ko-sebej predvideno večjo investi- lektivi čimprej začeli široko cijo za razširitev zmogljivosti razpravo o predlogih novega na-podjetja. kar naj bi jo že letos Čina nagrajevanja. Tudi tu čaka obremenilo z novimi 40 milijoni sindikalne organizacije in delov-anuitet. ne kolektive mnogo zamotanih V razgovoru o tem vprašanju nalog, ki se jih bo treba čimprej je bilo omenjeno, da take inve- lotiti. -I. c. va. V poročilu je bila navedena tendenca posameznih zagovornikov gospodarskih investicij, da se namreč z zahtevami dveh tretjin za družbeni standard »krni samostojnost« delavskih organov v podjetju. Toda hkrati, kot je bilo rečeno v razgovoru, je marsikje dvomljivo, če ni okrnjena demokratičnost prav pri gospodarskih investicijah. — Predstavnik Verige je tolmačil predvidene investicije za razširitev tovarne v nekih širših interesih oziroma potrebi po novih proizvodih. Toda, kot je bilo rečeno v razpravi, naj bi o tem delavci sami odločali. Če se ob vprašanju izkoriščanja dohodka delavci v resnici odrečejo standardu (stanovanjem, menzam :n drugim potrebnim ureditvam) In se strinjajo, da gredo sredstva raje za razširitev tovarne, naj bi to seveda upoštevali. Toda le v primeru, če je odločitev za gospodarske investicije prišla v resnici s strani samih delavcev, ne^ pa tedaj, kadar gre le za težnjo uprave za formalnim potrdilom delavskega sveta. Skratka, kot je bilo naglase- 6934 2 Gla» Gorenjske KRANJ, 26. JANUARJA 1959 PABERKI PO SVETU NOVI STROŠKI ' V ZDA pripravljajo proračun za 1959. leto. V proračunu namenjeni izdatki za vojsko so večji kot lani. Predvsem so narasli stroški za izpolnjevanje projektilov in za vsemi r.ske raziskave. Po poročilih iz Pentagona (vrhovnega poveljstva ameriške vojske) se bodo izdatki za ta namen letos povečali za približno 800 milijonov dolarjev. Skupno bodo po Eisenhovverjevih besedah v tem letu porabili za program izdelovanja projektilov in v.semirske raziskave nič manj kot 7 milijard dolarjev. Kar čedna vsota, ki bi se vsekakor dala porabiti tudi koristneje! SPET VELIKAN Nemškega industrialca Kruppa ne moti preveč, da ie bil še do nedavnega zaprt kot nacistični vojni zločinec. Spet je v svojem elementu in posluje na veliko. »New York Times« je pred kratkim zapisal, da je on »absolutni suveren železnega cesarstva, ki jo danes večje, bogatejše in močnejše kot kdaj-koji doslej«. Sedaj se je Krupp celo namenil, da dokupi nekaj tovarn. Za to je dobil odobrenje od Visoke oblasti Evropske skupnosti za premog in jeklo. Kupil bo namreč kompanijo <»Bohmer-Ferein«, ki izdeluje specialne vrste jekla. Odobritev za nakup je Krupp dobil z obrazložitvijo, da je bila nekdanja Kruppova tovarna specialnih jekel poslana v Sovjetsko zvezo na račun reparacij. Čeprav Krupp ne sme izdelovati orožja, izdeluje osnovno surovino, iz katere se orožje izdeluje. In nihče ne more zanikati, da se večina v Kuppovih tovarnah izdelanih jekel, žal, še vedno prelije v puškine in topovske cevi. VVINSTON IMA DOBRO UHO Winston Churchill se je 9. januarja nenadoma prikazal v Spodnjem domu. Vsedel se je na svoje staro mesto. Dva poslanca sta se začela pogovarjati o Winstonu. Eden od njiju je rekel: »Stari je res že v zatonu. Zdi pa se mi, da so ga poslednji dogodki povsem pregazili.« Churchill se je obrnil in jedrnato odgovoril: »Da! Pravijo celo, da sem razen tega že tudi precej gluh.« PAPIRNATA UNIFORMA V Columbusu (država Ohio) je bila nedavno konferenca višjih oficirjev ameriške armade. Poročila pravijo, da so na tej konferenci prišli do naslednjih zaključkov: V bližnji prihodnosti bodo ameriški vojaki nosili obleke iz papirja, oklope iz plastične mase, jedli bodo koncentrirano hrano brez hidratov. Minolovci bodo imeli oklope iz nvlona in jeklene čelade. Straže bodo ukinjene in jih bodo zamenjali radarji itd. Generali si bodo vsekakor še naprej izmišljali, kako izpopolniti sredstva in metode vojskovanja, da ne bi ostali brez — dela. LJUDJE IM DOGODKI V ČIGAVO KORIST? V Florenci se nadaljuje sodna obravnava, ki služi vse prej kot na čast demokraciji v Italiji. — Proces je naperjen proti približno petdesetim bivšim partizanom, pripadnikom Beneške čete. To so borci, v glavnem pripadniki slovenske narodnostne manjšine, ki so se po kapitulaciji Italije vključil v partizanske odrede in se ramo ob rami z drugimi zavezniki borili za zmago nad nacifašizmom. Zdaj tem borcem sodijo... Res čudna so pota »demokracije«. Namesto, da bi te junaške partizane, ki se niso ustrašili dobro oboroženih fašistov, ampak so prijeli za puške, odlikovali, jih danes posajajo na zatožno klop. Dolžijo jih »umorov«, »ropov« in »veleizdaje«. »Umori« so pobiti sovražniki, »ropi« so vojaške rekvizicije v vojnem času, »veleizdaja« pa je boj na strani zaveznikov in tedaj tudi Italije, saj je ta oktobra 1913, po kapitulaciji, napovedala vojno Nemčiji. In tudi če tega ne bi bilo, koga naj bi torej »izdali« beneški partizani? Mar fašistično Italijo, oziroma točneie: nacistično Nemčijo, ki je tedaj okupirala te predele? Mar se potemtakem današnja Italija postavlja na iste pozicije, v položaj Mussolinijevega impe-r rija ali Hitlerjevega Reicha? Da bi bil nesmisel te razprave še očitnejši, je treba opozoriti na mirovno pogodbo z Italijo. Člen 16 te pogodbe izrecno prepoveduje sodno preganjanje vsakogar, kdor je izražal simpatije ali se boril za skupno zavezniško stvar. Sodišču v Florenci je ta člen dobro znan in vendar obtožuje nekdanje beneške partizane za njihov boj proti fašistom. Komu in čemu služi tako smejanje v brk temeljnim določilom slovesno podpisane mirovne pogodbe? V čigavo korist je takšen nesmiselni sodni proces, ki skuša kaznovati protifašistične borce za njihov boj na strani zaveznikov? če skušamo najti odgovor na to vprašanje, potem si lahko odvrnemo samo tako, da so za to sodno obravnavo v Florenci skrite sile, ki si prizadevajo znova vzpostaviti fašizem v Italiji, ki jim niso pri srcu dobri sosedski odnosi z Jugoslavijo, ki se vztrajno borijo proti demokraciji, pravici in naprednim težnjam. Mar ni potemtakem iasno, da nadaljevanje takega sramotnega procesa škoduje sami Italiji, njenemu ugledu, njeni demokratični ureditvi. Posebej pa bo nadaljnje pogrevanje nesmiselnih obtožb proti nekdanjim beneškim protifašističnim borcem lahko prizadelo dobre sosedske odnose med Jugoslavijo in Italijo. Jugoslavija si je v vseh povojnih letih prizadevala, da bi čimprej napravila križ čez neprijetno preteklost in da bi s sosedno Italijo vzpostavila čimtes-nejše odnose prijateljskega sodelovanja. Ko so ti napori obrodili prve rezultate, jih je pozdravila tudi vsa italijanska napredna javnost in tudi rimska vlada. Težko si je zdaj misliti, kako more dovoliti vlada v Italiji, da se na njenem ozemlju odigrava sodna komedija, ki skuša diskreditirati zavezniški boj proti nacifašizmu in spodkopati dobre sosedske odnose z Jugoslavijo. V interesu nadaljnjega sodelovanja med obema sosednima deželama, v interesu svetlega lika protifašističnega boja in v imenu naprednih, demokratičnih teženj današnje Italije je zares skrajni čas, da se prekine sodna obravnava proti Beneški četi pred porotnim sodiščem v Florenci. MARTIN TOMAŽIČ v nedeljo smdPfabeležili IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« / UREJUJH UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 397 — UPRAVE ST. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV VREMENSKA NAPOVED V prvi polovici tedna jasno vreme s hudim mrazom, takoj nato topleje in sneg. Konec januarja spet jasno in hud mraz. VRSTE MLADINSKE ORGANIZACIJE SE KREPE Jesenice, 25. januarja Na Metalurški industrijski šoli na Jesenicah je bila včeraj popoldne lepa svečanost, ki so se je udeležili poleg mladine, predstavnikov mladinske organizacije in šole tudi predstavniki komiteja, sindikata, delavskega sveta in upravnega odbora Železarne Jesenice. V mladinsko organizacijo je bilo sprejetih 123 m'adincev, učencev Metalurške industrijske šole. Ob tej priložnosti je govoril sekretar okrajnega odbora LMS Viktor Kralj. Orisal je zgodovino mladinskega gibanja, ki je pričelo pri nas pred 40. leti, vlogo in naloge revolucionarne jugoslovanske mladine v predvojnem in povojnem obdobju ter o vlogi naše mladine danes. Dejal je, da je LM politična, vzgojna, enotna, množična in prostovoljna organizacija, ki temelji na demokratičnih načelih ter opravlja posebno važne naloge pri soupravljanju šol, delovanju šolskih in razrednih skupnosti učencev in delovanju novo formiranih svetov šolskih delavnic. Ko je tov. Kralj govoril o svetih delavnic in souprav- ljanju učencev v šolah, je omenil tudi nujnost uvedbe predmeta »družbeno upravljanje« kot obveznega predmeta v industrijske šole. Mladincev, ki so prejeli danes mladinske legitimacije, se v prihodnje ne bo vzgajalo le na strokovnem področju, marveč tudi na ideološko-političnem področju. U. V SPOMIN NA DOGODEK PRED 18 LETI Jesenice, 25. januarja Danes je minilo 18 let, odkar je protiljudska vlada Cvetkovič-Maček odpeljala z Jesenic prvo večjo skupino naprednih borcev v novo pripravljeno taborišče v Ivanjico v Medjimurju. Vlak, s katerim so peljali protifašiste v internacijo, je bil na vseh postajah Gorenjske priča ogorčenih protestov prebivalstva, ki so jih pripravili komunisti in skojevci. Na Jesenicah, v Kranju in na drugih postajah so ti protesti prerasli v prave demonstracije proti takratnemu režimu. V spomin na ta dogodek so se danes zbrali na Jesenicah železničarji iz vseh postaj Gorenjske. RAZGOVOR S PRIJATELJEM 2e nekajkrat sem videl na Jesenicah mladega in simpatičnega Indijca, ki je na praksi v Železarni. Ko sem bil pred dnevi v jeseniški Kazini, sva z g. Saćinom malo več pokramljala. Med pogovorom se mi je zazdelo, da utegne biti najino kramljanje zanimivo tudi za bralce »Glasa Gorenjske*. Najprej nekaj o Indijcu, ki je prišel v Jugoslavijo aprila, na Jesenice pa avgusta lani. PiŠe se Saćin Condrurj in je bil rojen leta 1934. Doma je iz Bolpura v zahodni Bengaliji ter "studira tehnologijo in metalurgijo. Prve mesece je bil na praksi v Rakovici in še nekaterih podjetjih Srbije, sedaj je v jeseniški železarni; od tu bo odšel še na Ravne, v Sisak in Zenico. Gospod Saćin je pripovedoval: »Ko sem izvedel, da bom šel na prakso v Jugoslavijo,ki je do druge svetovne vojne v Indiji sploh nismo poznali, sem bil izredno srečen, kajti o njej in njenem voditelju smo slišali po vojni zelo veliko. Že prvi vtisi, ki sem jih dobil v tej lepi deželi, so bili nepozabni. Takoj sem uvi-del, da mi bo prebivanje v Jugoslaviji za diplomo in za življenje nasploh mnogo koristilo. Družabnost Jeseničanov, delovna disciplina v podjetju, živahna kulturna in športna dejavnost so name močno vplivali. Opazoval sem tudi družbeni standard in se prepričal, da je v primerjavi z našim na visoki ravni.* Ko sem ga vprašal, kako je pri njih, je nadaljeval: »Pri nas se mnogo govori in piše o Titovi Jugoslaviji. Naši in vaši držav- niki streme k čimboljši ureditvi medsebojnih gospodarskih, kulturnih in političnih odnosov. Pričeli smo s trgovinsko izmenjavo dobrin, organizirali medseboj-. ne kulturne obiske in iskali politične stike, ker smo si glede političnih prepričanj enaki, Va< voditelj predsednik Tito je velik politik, ki uživa tudi v svetu ugled. Njegovo potovanje v naše kraje sem vsak dan spremljal po radiu in časopisih. Preden je odpotoval, sta mi pisali mati in sestra o velikih pripravah na prihod Tita v Indijo. Država, ki ima na čelu tako močnega in sposobnega državnika kot je predsednik Tito, ima veliko bodočnost,* je zaključil g. Saćin. Še me je zanimalo, če se bo od Jesenic težko poslovili n zvedel sem: »Mislim, da se tako kot na Jesenicah ne bom počutil nikjer. Navdušujejo me vaši kraji, vaša industrija in vaši ljudje. Obiskujem razne kulturne in športne prireditve, ki so na zelo visoki ravni. Navdušil sem se predvsem za hokej na ledu, ki sem ga videl pri vas prvič v življenju. Hvaležen sem vsem, ki mi stoje ob strani tako strokovnjakom, glavnemu direktorju železarne ing. Hafnerju, ki mi je podaljšal prakso do 1. marca ter ostalim, s katerimi sem navezal več kot prijateljske odnose. Ko se bom vrnil v Indijo, bom imel mnogo pripovedovati o lepi Titovi Jugoslaviji, pa o tem, kako sem spoznal industrijo, družbeno upravljanje, kulturo, šport in prelepe kraje ter prijazne ljudi. Lahko rečem, da bo praksa v Jugoslaviji moje prihodnje življenje izredno obogatila. Srečen bom, če bom imel še kdaj priložnost obiskati Jugoslavijo.* Gospod Saćin, ki govori lepo hrvatski in nekaj tudi slovenski, je ob koncu izročil pozdrave bralcem »Glasu Gorenjske*. U. Marija Mišic, delavka podjetja za vzdrževanje proge, pa je v govoru o letošnjih proslavah 40-letnice KPJ in p dogodku pred 18 leti omenila več revolucionarnih nastopov železničarjev v zgodovini borbe za svobodo. -1. c. KRANJ OB 35-LETNICI SMRTI LENINA Kranj, 25. januarja Sinoči je bila v Prešernovem gledališču v Kranju proslava v počastitev 35-letnice smrti velikega revolucionarja in misleca Lenina. Spored so izvajali pevski zbor »France Prešeren«, godalni orkester Glasbene šole iz Kranja, recitator in solisti — gojenci Glasbene šole. Poslušalci, ki so se proslave udeležili v zadovoljivem številu, so bili z izbiro programa in z izvajanjem na moč zadovoljni. S. ZLATA POROKA ZNANEGA REVOLUCIONARJA V POLJANAH Škofja Loka, 25. januarja Sinoči so slavili v Poljanah zlato poroko, o kateri govore po vsej Poljanski dolini in v Škofji Loki. 50-letnico skupnega življenja z Marijo Peternel je praznoval znani revolucionar Alojz Čadež iz Poljan. Slavljencu je čestital predsednik ObLO Jože Nastran, Milan Žakelj in mnogi stari revolucionarji in borci iz Poljanske doline, ki poznajo Ča-deža in njegovo družino izza časov naprednega gibanja bližnje in daljne preteklosti v tem kraju. Jubilantoma so čestitali tudi pionirji. Čadež je na svoji zlati poroki pripovedoval o svojih doživljajih in dogodkih. Zlasti so svatje radi poslušali o življenju in bojih v Rdeči armadi, kjer se je Čadež skozi žrtve in trpljenje kalil za nadaljnji boj v bivši Jugoslaviji in v NOB. Čadeža so domačini včasih poznali daleč po Poljanski dolini tudi kot dobrega kleparja. Oba sinova, ki jih je izučil te obrti, sta mu padla v narodnoosvobodilnem boju. -1. c. »GORENJSKI FANTJE« NA GOSTOVANJIH Predoslje, 25. januarja Sinoči sd v prosvetni dvorani v Predosljah nastopili »Gorenjski fantje« — zabavni orkester Svobode iz Šenčurja — z revijo domačih viž in zabavnih melodij. Program, ki je trajal nad 2 uri, je izredno navdušil in razveselil številne gledalce. To gostovanje je bilo orkestrov krst in je pokazalo, da ima vse pogoje, da se s svojim bogatim sporedom uvrsti med boljše ansamble na Gorenjskem. V nedeljo popoldan so z istim programom nastopili v Adergasu, zvečer pa na Visokem. -an ■v J H §§§ iiiill ZA PRAZNOVANJE 49. LETNICE ZK V petek, 23. januarja, so se sestali v Podnartu zastopniki vseh krajevnih organizacij. Razpravljali so o programu dela posameznih organizacij v letu 1959. Sklenili so, naj vsa društva in organizacije na teritoriju krajevnega urada Podnart izdelajo do začetka februarja podrobni program dela za vse leto, da bodo tako čim lepše proslavili 40. letnico ZK. R. Z LETNE SKUPŠČINE LJUDSKE TEHNIKE NA JESENICAH V torek zvečer je bila na Jesenicah letna skupščina Ljudske tehnike, ki vključuje klub radioamaterjev, avto-moto klub, foto klub, kajakaško-bredarski klub, aero klub ter 20 šolskih krožkov. Številni navzoči so bili seznanjeni z delom občinskega odbora Ljudske tehnike v minulem letu kot tudi s problemi in načrti organizacije. Iz poročil In razprave je bilo videti, da je glavna težnja občinskega odbora Ljudske tehnike posvetiti 5im večjo pozornost tehnični vzgoji mladine, pri tem pa ne smejo pozabiti na množično m kvalitetno delovanje starejših. Zdaj je občinski odbor LT sredi največjih priprav za III. kongres Ljudske tehnike Slovenije, za proslavo 40-letnice KPJ in za-proslavo 90-letnice Železarne Jesenice. Posamezni klubi pripravljajo v počasistitev obletnic večje prireditve tekmovanja. — Občni zbor je tudi poudaril nujnost, da se začne razmišljati o gradnji doma LT na Jesenicah. Dom naj bi nudil prostore vsem klubom, ki so vključeni v občinski odbor LT. Letošnji občinski skupščini so prisostvovali tudi sekretar Republiškega odbora ljudske tehnike tov. Pervinšek, predsednik Okrajnega odbora LT tov. Ran-čigaj ter glavni direktor Železarne Jesenice ing. Matevž Hafner. U. KLUB GOSPODARSTVENIKOV V KRANJU ORGANIZIRAL PREDAVANJE NA JESENICAH V petek popoldne je bilo v Delavskem domu na Jesenicah predavanje podpredsednika Republiškega sveta zveze sindikata Leopolda Kreseta, ki je govoril o tarifni politiki in stališču sindikata. Predavanja se je udeležilo lepo število Članov sindikalnih odborov iz jeseniške občine, med gosti pa je bil tudi predsednik Okrajnega sindikalnega sveta tov. Verbič. U. TUDI TOKRAT STANOVANJSKI PROBLEM Pretekli teden je bil na Planini v Kranju redni letni občni zbor SZDL terena Planina-Čirče. Po uvodnem poročilu se je med udeleženci razvila zelo živahna razprava. Največ je bilo govora o stanovanjskih problemih in o izgradnji objektov družbene prehrane in uslužnostnih servisov v sklopu stanovanjske skupnosti. Nadalje je bil sprejet tudi sklep o asfaltiranju ceste, ki vodi od visečega mostu do Planine. Za začetek je nujno potrebno ustanoviti v naselju Iskra prepotrebno trgovino; hudo neprikladno je, da morajo gospodinje po živila v Kranj. M. Ž. U. V KRANJU IN NA JESENICAH PODRUŽNICI ELEKTROTEH-NIČVEGA DRUŠTVA Po sklepu zadnjega plenuma Elektrotehničnega društva Slovenije so v zadnjih dneh ustanovili v Kranju in na Jesenicah podružnici Elektrotehničnega društva. Kranjska podružnica bo vključevala elektrotehnike, elektroinženirje in visokokvalificirane delavce iz področja od Radovljice do Medvod, jeseniška pa vso gornjesavsko in bohinjsko doline. V obeh podružnicah bo vključenih okoli 500 članov. Ustanovljeni sta bili z namrmom, da se razširi in poživi delo in skrb za delavce električne stroke. Podružnici bosta skrbeli tudi za strokovno izpopolnjevanje svojih članov z raznimi seminarji in tečaji. Druga njihova naloga pa bo sodelovanje s komuno, ureditev javnih razsvetljav, elektrifikacij itd. -an €ia* Gorenjskfi 3 »Želim Občine na Gorenjskem bodo v kratkem začele sprejemati družbene plane za leto 1959. Z namenom, da še enkrat (čeprav se je o tem govorilo že na zborih volivcev!) spomnimo odbornike na nekatere boleče točke v posameznih krajih, ki tarejo ljudi, ki tam žive, smo se odločili, da povprašamo predvsem neposredne proizvajalce, delavce in gospodinje, kaj najbolj pogrešajo in česa si najbolj želijo v letu 1959. Morda se bo v teh vrsticah našla kakšna koristna pobuda, ki bi jo tudi kazalo vključiti v družbeni plan. Morda bodo tudi podjetja in stanovanjske skupnosti našle v teh zapiskih kakšno pobudo, ki bi jo kazalo upoštevati. Morda! »Delat bi šla rada...« 05i so se uprle v gole grebene Storžiča in Kočne. Bo sneg ? Potem so otroci razočarani spet 9°vorili, kdo ima lepše sanke in kdo 2na smučati... Sonja ni poslušala teh prerekanj pod °knom. Le nekajkrat se je nagnila sko-21 okno. Njen sin Matjažek je bil še zmeraj tam zunaj ob sankah, zamiš-'Jen, razočaran. »Kaj si želim, vprašate?« »Torej, kaj najbolj potrebujete, kje yfs najbolj žuli, kot se temu pravi... Mislimo na komunalne naprave. Vi J^ate otroke in gospodinjite. Zato najbolj poznate težave žene, matere tu v Kranju.« Malo se je zamislila. »Delat bi šla rada,« je dejala potem °dločno. »Ne razumem? Kam pa z otroci?« »Prav to je tisto. Enajst let sem delala v tovarni. Matjažek je že shodil. Rada bi šla nazaj v tovarno. Samo, kam z otrokom?« »Pa vrtec?« »Ne sprejmejo ga. Saj je tudi tam pravi direndaj. Nimajo prostora.« »Kako pa mislite, če bi šli v tovarno?« »Zdaj govorijo o nekih igriščih. Mislijo urediti tu nekakšen prostor; neka žena, učiteljica v pokoju, bi jih varovala in .. . Upam, da bodo to naredili.« Potem je začela pripovedovati, kako je bilo včasih lepo v tovarni, kako je hitro minil teden, mesec. Če pa so otroci, pa človek sploh ne more zdoma. »Kaj pa mož pravi k temu, če bi šli spet v tovarno?« »Nič. Vesel bi bil,saj veste. Lepše bi bilo, če bi še jaz prinesla plačo. Otroci veliko strgajo.« Tako je povedala Sonja. Približno tako je povedalo v anketi skoraj 900 kranjskih žena. Pravzaprav jih je 870 pisalo anketo in povedalo glavne težave. To so žene z Zlatega polja, s Klanca in Huj. Kar 176 žena je izjavilo, da bi se rade znova zaposlile. Toda ovira jih družina, otroci, domače delo. Zanimivo pa je, da mnoge, tudi zaposlene žene, puščajo otroke doma brez zanesljivega varstva. V naselju Iskra - Planina in v Stražišču, kjer je prav tako 268 žena odgovarjalo na anketo, je kar 73 zaposlenih mater povedalo, da puščajo otroke same brez varstva. Kam pa ostale zaposlene žene zaupajo otroke ko gredo delat? Na to vprašanje je 41 mater napisalo: tujim osebam. Želite zavetišča? Da! Tako je povedalo 247 mater. Ko sem se vračal čez savski most, se je pritihotapila v glavo vznemirljiva misel: je mar ta anketa žena res popolna. Žene so povedale samo o svojih težavah. Kaj pa bi povedali številni delavci in delavke, ki se po končanem delu vračajo daleč domov, ker v Kranju nimajo niti stanovanj. Kaj bi pokazala anketa o »peskar-ju«? (delavski lokalni vlak, ki pelje ob 14.20 iz Kranja proti Ljubljani). Povedali bi, kako se že leta in leta vozijo v Kranj, da se vračajo popoldne izmučeni in utrujeni domov, da že leta in leta pričakujejo obljubljena stanovanja. Kaj bi pokazala anketa mnogih oglednikov gradilišča ob Vodovodnem stolpu, kjer si na tihem sanjajo svoj prvi urejeni dom? IGRIŠČE, BAZEN! Po prepleskanih hodnikih gimnazije je odjeknil rezek zvok. Dijaki so se vsuli iz učilnic in si vzravnali noge, ter hrbte po neprijetnem sedenju. Kakšne želje in potrebe imajo ti mladi prebivalci Kranja? Deset se jih je zbralo. »Katerih komunalnih objektov si najbolj želite?« Naštevali so brez konca. Toda štirje so na prvem mestu imenovali bazen, trije igrišče, eden mladinski dom, eden stadion in eden kinematografsko dvorano. Za dvorano se je vnemal dijak iz Zadrage pri Dupljah. »Kako stanujete? Imate svojo sobo?« Samo 5 jih je pritrdilo. Drugi spe s starši, z brati... Pripovedujejo o težavah in stiskah, o čakanju na stanovanje ... »Od česa si letos obetate izboljšanje življenskih razmer?« To vprašanje je morda bilo malce zagonetno. Zato so bili tudi odgovori različni. Omenili so nov učni načrt, maturo, stanovanje, izlete in ... Brez konca! Nočilo se je že. Pred novo pralnico na Savskem bregu je stalo nekaj žena. Govor smo prekinili s splošnim vprašanjem in predstavljanjem. »Kako tu operejo?« »Prav dobro. V začetku so pravili, da s praški uničijo perilo, pa ni tako. Namilijo in namočijo prej.« »Koliko ste plačali za to žehto?« »Tristo. No, nekaj dinarjev manj.« Potem beležnica ni zmogla več. Besede so se prehitro vrstile. Žene so v glavnem zadovoljne. Toda, potreb in želja je še več in več. -1. c. Želje starodavnega mesta 130 odgovorov - 90 glasov za kopališče Na Jesenicah smo naredili med 130 prebivalci majhno anketo. Odgovori na vprašanje »Kaj si naJbolj žele v letu 1959«, so bili kajpak precej različni, kljub temu pa je Ve<-'ina želja enaka. — »Zadnji čas je ?e« da dobimo na Jesenicah kopali-Sce!« nam je odgovorilo 90 prebival-Cev jeseniške komune. Jeseničani že nekaj let govore o nujnosti kopališča, vendar je doslej ostalo vedno le pri govoricah. Neka-^eri se celo vprašujejo, kako, da je b'k> za športno kegljišče moč dobiti toliko in toliko milijonov in, zakaj za 9radnjo letnega kopališča ni bilo do-j*jeJ[pravšnjega razumevanja? Kolikšna Je želja Jeseničanov po kopališču, lah-k° vidimo iz tega, ker so skoraj vsi, s katerimi smo govorili, dejali, da bi b'li pri gradnji pripravljeni pomagati s Prostovoljnim delom. Ta pripravljenost Velja zlasti za mladince, saj si neka-J;eri umišljajo kar mladinske delovne bri9ade. Napak pa bi bilo misliti, da ie želja po kopališču le želja mladine. p>vemo naj, da je med 33 dijaki četr-fePa letnika gimnazije le 12 dijakov •zrazilo željo, da bi letos dobili kopalce; ostale odgovore smo dobili podčini med starejšimi Jeseničani. Naj-Vecja želja dijakov je seveda uspešno Položiti zrelostni izpit in da bi jim ob k°ncu leta uspelo zbrati čimveč de-narja za skupni izlet po Jugoslaviji. BOLJŠA PRESKRBA IN ČISTILNE NAPRAVE Precej velika želja jeseniških prebivalcev je, da bi bilo leto 1959 tudi Prelomnica dosedanjega načina preskr-De in tržnih razmer. Najbolj prizadete So v tem pogledu vsekakor gospodinje, z'asti tiste, ki so tudi zaposlene. O tr9u, kakršne imajo številna druga fnesta, na Jesenicah skoraj ne mo-remo govoriti. Trgovin z zelenjavo ali Sadjem je premalo, kolikor pa jih je, himajo zalog in izbire. Pa tudi cene na Jesenicah so poglavje zase. V Gospodinjskem centru smo zvedeli, da je rnorda še najslabše v tem pogledu z Mlečnimi izdelki, ki jih največkrat sploh ni.Tako velja enaka količina skute na Jesenicah 140 dinarjev, v Kranju pa 80 dinarjev; tudi pri smetani je razlika 60 dinarjev, seveda v slabo jeseniških gospodinj. Nadalje pri tolikšnem številu prebivalcev, kot jih imajo Jesenice, ni niti ene non-stop trgovine! V mestu kjer žive skoraj izključno delavci Železarne, ni primernih menz. Zaposlene žene najholj pogrešajo take menze, od koder bi lahko toplo hrano odnašale domov. Skratka, mreža preskrbe na Jesenicah je dokaj slaba, pa tudV cene so precej višje kot v drugih krajih; zaLo je želja Jeseničanov povsem utemeljena. Nič koliko kletvic je bilo izrečenih tudi na račun prahu in saj, ki jih povzroča jeseniška železarna. Dejstvo je, da je ozračje nad Jesenicami večkrat takšno, da mora človek hoditi po ulicah skoraj miže in da je to ozračje tudi nezdravo. Zato je želja nekaterih Jeseničanov povsem upravičena, saj že dlje pogrešajo primernih čistilnih naprav v Železarni. STANOVANJA Od omenjenih 130 Jeseničanov smo zvedeli, da je med njimi 28 družin, ki žive v neprimernih stanovanjih. Razumljivo, da je zato njihova osebna želja priti letos do stanovanja, kakršno jim gre. Znano je, da je stanovanjska izgradnja v ospredju, če govorimo o družbenem standardu, in da bo zato tudi v jeseniški komuni to vprašanje skozi vse leto na dnevnem redu. Vprašanje pa je, če se bodo stanovanjske želje res lahko izpolnile vsem prosilcem. Mislimo pri tem predvsem na gradbene zmogljivosti v komuni. S tem lista želja Jeseniških delavcev še ni zaključena. Doslej smo omenili le tiste, ki so skupne večjemu številu prebivalcev in ki so vsekakor pomembnejše od ostalih. Prav pa je, da že letos računajo na Jesenicah tudi s tem, da ni otroških vrtcev, raznih uslužnostnih servisov (čevljarska delavnica, šivalnica, pralnica, likalnica in podobno), mlečnih restavracij, da je treba popestriti kulturno-prosvetno življenje, urediti boljše prometne zveze Jesenic z ostalimi kraji Gorenjske, predvsem s Kranjem, da okolica Jesenic nima zadovoljive vodovodne m kanalizacijske mreže in da ima pomanjkljivo razsvetljavo; razen tega pa so želje nekaterih Jeseničanov že danes, da bi dobili pokrito drsališče itd. Nikakor pa ne smemo mimo želja nekaterih posameznikov. Zelje so pač želje, so določen cilj, brez katerega bi bilo življenje dolgočasno, so nekaj zaradi česar delamo in se borimo z vsakdanjimi težavami. Tako bi prvi rad imel že letos motorno kolo, drugi vsaj dvokolo, tretji radijski sprejemnik, pa kopalnico, fotoaparat, električni štedilnik, pralni stroj, moped; bolj skromni pa lepo obleko ali prostor, kjer bi lahko razstavil svoja dela, tretja bi rada plesno šolo in ne veselice, četrti dobro organizirano športno društvo ter podobno. Ker smo že vprašali za njihove želje, smo jim zastavili še eno vprašanje: »Kaj menite, kako bi bilo moč to vašo željo uresničiti?« »Z večjo produktivnostjo!« — Tako je, z večjo produktivnostjo bo večji narodni dohodek in s tem — boljši družbeni standard. B. F. Slikovite hiše starodavnega mesteca se že dolga stoletja gnetejo na sotočju obeh resic — Selške in Poljanske Sore, in na strmi skali nad njimi kipi proti nebu srednjeveški grad z rožnato obarvanim zvoni- kom kot pastir sredi tropa ovac. Kaj se ne bodo ovčice zdaj zdaj razbežale po prostranem Sorskem polju, kakor človekove želje, ki se rode, pa hip nato zamro polne goljufivega upanja? In vsaka teh hišic in hiš z ljubkimi pa mrkimi prčelji in z okni, ki strmijo v svet kakor tisočero bistrih oči, ima svoje želje. Glasne in skrite, pametne in skrivnostne. Kako ne, saj v teh hišah prebivajo ljudje — taki kot povsod po svetu. In ti imajo tisočero želja... Kakšnih? Vprašajmo jih! Morda nam jih zaupajo. Stopimo tja na desni breg Selške Sore, med ljudi in brneče stroje, ki iz dneva v dan družno pojo delovno pesem. Morda nam tisti iz tovarne »Motor« zaupajo svoje želje. Si kaj želite? Saj menda niste brez želja, ki bi storile 1959. leto lepše, mikavnejše... Čemu zadrega? Z besedo na dan — iskreno in brez strahu! In trideset ust je povedalo stotero želja ... ® Prva in največja želja — takore-koć bolezen vseh: »Želimo, da bi imeli v našem podjetju kopalnico in morda tudi pralnico, kjer bi oprali svoje delovne obleke. Na mnogih delovnih mestih delo ni posebno čedno. Hudo se umažemo. Kako prijetno bi bilo, ko bi se po končanem delu lahko pošteno umili ali celo okopali.« Želja ni neuresničljiva; morda jo bo podjetje razumelo in uresničilo v prid tistim, ki žele, da bi podjetje ustvarilo v letošnjem letu milijardo bruto-produkta. Da, tudi to željo sem zabeležil pri tem paberkovanju. Je to vse? Kje neki. Anketa je postregla s celo poplavo želja. © Rezkalec B. T želi, da bi v podjetju uvedli topel obrok hrane med dopoldanskim odmorom, kot v drugih kolektivih. © Livarski delavec T. N. in tovariši si žele v podjetju menzo. C> Prav tako pogosta je želja po samskih stanovanjih. Ljudje prihajajo na delo iz obeh dolin, pa iz Kranja in krajev, ki so raztreseni po prostranem Sorskem polju. © Delavec T. J.: Rad bi dobil stanovanje, kjer bi si ustvaril dom in družino. In dalje: Hrana v menzi bi bila lahko boljša. To je želja zlasti tistih, ki so abonirani na vse tri obroke. © Delavec P. P.: Zgradite čimveč družinskih stanovanj. Preselil bi se rad v neposredno bližino Loke. © Graver S. Z.: Želim, da Loka ne bi pozabljala mladine, ki je vse preveč prepuščena sama sebi. S športom, družabnimi prireditvami, plesnimi vajami, predvsem pa s primernim prostorom, kjer bi se mladina zbirala v prostem času, bi jo odtegnili pogubnemu vplivu ulice in gostiln, s čemer bi storili sebi in mladim veliko uslugo. Tudi na vprašanje: kaj si želite v zvezi z delom, ki ga opravljate, smo dobili precej odgovorov. © Norme pri nekaterih izdelkih v livarni so tako visoke, da jih pogosto ne dosegamo. In drugi: delamo na režijo. Plače so zelo skromne. Želimo izboljšanja. In še nekaj želja s skromnimi komentarji: © Orodjar T. J.: Rad bi dobil primerno sobo v Loki. Mnogo nas je, ki smo zavoljo stanovanjske stiske prisiljeni stanovati pri kmetih na podeželju. Za uslugo moramo ob prostem času pomagati pri težavnih kmečkih opravilih. To je tudi vzrok, da je pogosto delovni učinek v tovarni slabši, kot bi to želeli. © Delavka P. V.: Želim skromno sobico v samskem bloku, da ne bi bila podložna in na voljo tistim, ki izkoriščajo mojo stisko. © Delavci, ki stanujejo vzdolž obupno slabe ceste Kranj — Zabnica — Loka želijo avtobusno zvezo. Njihova želja se zdi toliko b%lj upravičena, ker hodi iz tistih krajev na delo v Loko blizu 60 ljudi. Kaj pa želje po kulturnem razvedrilu? Tudi teh ne manjka. © Delavka H. P.: Mimo tega, kar so že drugi povedali, si želim čimveč kavbojskih filmov. — Vročekrvnost pa taka, da o okusu ne govorim! © Livarski delavec K. M.: Želim si več dramskih uprizoritev. © In kaj boste rekli k tej želji ? — Nekdo bi rad vedel, čemu žaga v Pu-štalu ne obratuje? Zal mu je obrata, ki propada! Za konec pa srečanje z mlado ženo, ki nima »skoraj« nobenih želja. Čudno, mar ne? © »Prav zares si ničesar ne želim; ni dolgo tega, kar sem se poročila. No, če pa že hočete, toda o tem molčite! Želim, da mi moža vsaj letos ne pokličejo k vojakom in ... in ... želim, da bi mi ostal zvest!« Pobožna želja, kajne?! S. Š. »Ga vzljubi t o var'sij a vsaka.. .u Nekajkrat sem že slišal, da so Tr-žičani na svoje mestece sila ponosni. S tem seveda ne mislim reči, da to ni prav! Nikakor ne! Pač pa mi je ondan nekaj drugega šinilo v glavo. Ali so Tržičani s svojim mestom, z okolico in sploh z vsem, kar imajo, tudi zadovoljni? No, če vprašate Tržičana (ali Tržičanko), kaj najbolj pogreša ali česa si najbolj želi, vam bo redkokateri odgovoril, da nič. Kup stvari je, ki jih bo še potrebno izboljšati ali zgraditi! Med delavce v vseh obratih Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču smo razdelili 25 anketnih lističev s petimi vprašanji. To je sicer malo, če upoštevamo, da je vseh zaposlenih proko 1500. Ko pa smo primerjali dobljene podatke z rezultati ankete, ki jo je izvedel Občinski sindikalni svet tudi ------j-a v drugih podjetjih v Tržiču, smo ugotovili iste želje, pomanjkljivosti in težave. Sicer pa odgovori sami na vprašanje »Kaj najbolj pogrešate in česa si najbolj želite v letu 1959?« povedo največ! Nekaj primerov: — želim si kopališče, stanovanje in kulturni dom (delavka, 26 let, Tržič); — v letu 1959 si želim novo šolo, zdravstveni dom in vodo v stanovanju (delavka, 70 let, Tržič); — želim si šolo, stanovanje in kulturni dom (delavka, 29 let, Tržič); — pogrešam kinematografsko dvorano v Križah in želim, da bi bolje uredili ceste (delavec, 32 let, Retnjo); — želim, da se v letu 1959 napravi nova šola, kulturni dom in več stanovanj (delavec, 41 let, Bistrica pri Tržiču); — želim avtobus za prevoz na nočno delo in razsvetljavo v vasi (delavka, 35 let, Brezje nad Tržičem); — v letu 1959 želim, da bi se zgradilo več stanovanj, nova šola in da bi se izboljšal življenski standard (delavec, 26 let, Tržič); — želim novo šolo, gasilski dom in stanovanja (delavka, 31 let, Podlju-belj); — v letu 1959 si želim zdravstveni dom, dom kulture in boljšo postrežbo v trgovinah. Mislim, da bi vsem gospodinjam mnogo koristil tudi gospodinjski servis (delavka, 40 let, Tržič); — želim si zdravstveni dom z vsemi pripomočki. Potrebna je tudi nova šola (delavka, 33 let, Tržič); — v letu 1959: kopališče, več stanovanjskih zgradb, dobre ceste (delavka- 52 let, Tržič); — želim si stanovanjske bloke, pralnico, likalnico, novo šolo in menzo za delavce (delavka, 29 let, Tržič); — v letu 1959 želim, da bi bilo narejeno kopališče in več družinskih stanovanj (delavka, Tržič); (Nadaljevanje na 4. strani) 4 Glan-Gorenjske KRANJ, 26. JANUARJA 1959 Zaposlene žene in stanovanjske skupnosti VARSTVO OTROK Razširjena seja Okrajnega odbora Zveze ženskih društev Odprli smo že več pralnic in drugih servisnih dejavnosti, ki naj bi pomagale ženam v gospodinjstvu. Zelo malo pa je še storjenega za varstvo otrok. Tu je pomembno torišče dela novih stanovanjskih skupnosti. Mnoge zaposlene žene pričakujejo tako pomoč od teh organov. Taka je bila glavna ugotovitev žena, ki so se pred dnevi zbrale v Kranju na razširjeni seji Okrajnega odbora Zveze ženskih društev. Žene se pripravljajo na okrajno konferenco. Tam žele podrobneje razpravljati o težavah in problemih zaposlene žene oziroma zaposlene družine. Problemi in težave, ki jih bodo žene nakazale, naj bi pomagale novim stanovanjskim skupnostim pri iskanju smernic za delo. Kot so povedale žene z Jesenic, iz Tržiča, Loke, Kranja In drugih centrov, so stanovanjske skupnosti že precej naredile v pomoč gospodinjam. V zadnjem času je bilo odprtih več pralnic v Kranju in drugod. Manj pa je bilo narejenega za varstvo otrok. Žene, ki perejo lahko do- ma tudi v popoldanskih urah ali zvečer, so prekomerno obremenjene pri svojem delu. Zato so jih pralnice razveselile. Še bolj pa so mnogim materam potrebna zavetišča za otroke. Žene, ki nimajo komu izročiti v varstvo svojih otrok, sploh ne morejo zdoma. Zato matere še bolj pričakujejo, da bi se v okviru stanovanjskih skupnosti organizirala primerna zavetišča. Ko so žene razpravljale o tem vprašanju v raznih naših delavskih središčih, so povedale, da se marsikje to vprašanje ustavi ob prostorih. Menile pa so, da bi se to dalo urediti tudi v skromnejših prostorih, stanovanjih itd. V Kranju je res več teh prostorov v načrtih. Taka zavetišča namreč predvidevajo pri Vodovodnem stolpu, na Zla- tem polju, v Stražišču, kjer bi zavetišče uredila tovarna »Ti-skanina«, zatem na Planini itd. Zelo aktivno so pristopile jeseniške žene k reševanju teh težav. Organizirale so široko posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki raznih svetov ObLO, predstavniki SZDLi n drugi. Tam so žene prikazale, kaikšne težave imajo in zahtevale, da se ta vprašanja hitreje in odločneje rešujejo kot širši družbeni problem. Tudi v Tržiču in okoliških delavskih naseljih so žene že začele skrbeti za organizacijo otroških zavetišč. Na veliko pomoč pri tem žene računajo povsod od občinskih organov in družbenih organizacij, zlasti pa od delovnih kolektivov in stanovanjskih skupnosti. K. M. 99 Zeli 99 Od 28. do 31. januarja Zadružni sveti kranjskega okraja so imeli že prve seje. Nekateri so se sestali celo večkrat, žal pa dosedanje delo zadružnih svetov ni izpolnilo pričakovanj. Kaže, da se ljudje v novih okoliščinah še niso znašli. Doslej so v glavnem obravnavali konsti-tuanto in drobna, manj važna vprašanja; o kmetijski proizvodnji, načrtu zadruge, kooperaciji in drugem. V Podnartu se je zadružni svet sestal celo trikrat, da je lahko izvolil upravni odbor in predsednika. Podobno je bilo tudi na Trati pri Škofji Loki itd. Da bodo laže premostili začete težave, je Upravni odbor OZZ sklenil organizirati tridnevne seminarje za upravnike, predsednike zadružnih svetov in upravnih odborov. Seminarji bodo od 28. do 31. januarja v Škofji Loki, Kranju in Poljčah. Na njih bodo govorili o vlogi zadrug pri uvajanju naprednejšega kmetijstva, o nalogah zadružnih svetov, zadružnem sodelovanju in drugem. -k »...GA VZLJUBI TOVAR'ŠIJA VSAKA...« (Nadaljevanje s 3. strani) — želim si stanovanje, gospodinjski servis in kopališče (delavka, 20 let, Bistrica pri Tržiču; — najbolj pogrešam zabave. Za to nimamo primernih prostorov. Želim si tudi še eno kinematografsko dvorano (delavec, 20 let, Žiganja vas). Navedimo še tri odgovore ljudi, ki ne delajo v tovarni: — zdi se mi, da bi bila v Tržiču neobhodno potrebna delavska menza s primernimi cenami. Pogrešamo tudi gospodinjski servis, kjer bi si gospodinje lahko izposojale moderne gospodinjske stroje. To bi morala biti prva skrb stanovanjske skupnosti, ki pa je v Tržiču žal še nimamo (gospodinja, 44 let, Tržič); — želim več zabave in plesov. Ples imamo od časa do časa samo v domu »Partizan« in kadar je, jasno, vsi navalijo tja. Mladina zato zahaja v razne lokale, ki so zanje vse prej kot primerni (servirka, 19 let, Tržič); — želim si več gledaliških predstav (dijakinja, 17 let, Pristava pri Tržiču). Kaj si torej delavci najbolj želijo, česa najbolj pogrešajo? Odgovor je jasen: stanovanja. To je pokazala tudi anketa, ki jo je Občinski sindikalni svet izvedel v Tovarni kos in srpov. Ta anketa je ostale »želje« razporedila po temle vrstnem redu: šola, zdravstveni dom, elektrifikacija, spomenik borcem NOB, javno kopališče, samski dom, javni vodovod, delavska menza, fizkulturna igrišča, javna snaga (odvoz smeti), kulturnoprosvetni dom, pralnica, tlakovanje cest, gospodinjski servis, otroška igrišča, boljše obrtne usluge, javna klavnica, novi trgovski lokali in nazadnje novi gostinski obrati. Razen tega je bilo devet predlogov še za javno stranišče, po eden pa za popravilo stopnišča pred kinom, za adaptacijo kina jn za poenostavitev poslovanja občine. Delavce v BPT v Tržiču smo tudi vprašali, kako menijo, da bi bilo njihove želje možno uresničiti. Oakole so odgovorili: — s povečanjem produktivnosti dela; — z boljšim sodelovanjem podjetja in komune; — podjetja naj bi več prispevala za družbeni standard itd. -er r nn oneunem Reou V KOMUNAH Za smotrno gradbeništvo v. Živahna gradbena dejavnost škofjeloške občine v zadnjih letih se bo, kot kažejo načrti, nadaljevala tudi letos. Bogate izkušnje, ki jih je občinski ljudski odbor nabral pri prejšnjih gradnjah, so končno izoblikovale težnjo po smotrnejši, vsekakor pa bolj ekonomični in pa cenejši gradbeni dejavnosti. V ta namen je bil na pobudo Občinskega ljudskega odbora Škofja Loka ustanovljen Zavod za stanovanjsko izgradnjo, ki bo v imenu investitorjev — občine ali podjetij, vodil gradbeno operativo, ki je pred tem bremenila neposredno investitorje. Bojazen, da novo ustanovljeni gradbeni organ ne bo imel dovolj dela, je odveč. Načrt novogradenj in adaptacij za tekoče in naslednja leta, je zeio obširen. Predvidene so naslednje gradnje: osnovna šola na Trati, upravno poslopje komunalne banke, več stanovanjskih blokov .mestna tržnica, prizidek osnovne šole v Loki, adaptacije nekaterih poslopij in trgovin, končana pa bodo tudi gradbena dela kopališča na Sori. Kot kaže tudi denarja ne bo primanjkovalo. Mnogo večji problem pa nastaja v zvezi s premajhnimi gradbenimi kapacitetami, ki tudi letos ne vzbujajo prevelikega zaupanja. Zavod za stanovanjsko izgradnjo bo začel z delom, brž ko bodo zasedena razpisana delovna mesta. Š. ^ Ob 40-letnici KPJ Kaj bo v februarju na sporedu proslav občinskih pripravljalnih odborov Že v januarju, ob vstopu v jubilejno 40-letnico KPJ, je bilo na Gorenjskem več pomembnih svečanosti, ki so spominjale na nekdanje delo in prehojeno revolucionarno pot naših delovnih ljudi pod vodstvom KPJ. Tudi v februarju imajo občinski pripravljalni odbori predvidene mnoge prireditve. Iz še nepopolnih sporedov povzemamo naslednje pomembnejše prireditve: Od 1. do 20. februarja bodo DS in UO vseh tržiških tovarn na svojih slavnostnih sejah napovedali v počastitev 40. obletnice KPJ medsebojno tekmovanje za večjo storilnost dela v letu 1959. Tekmovanje bo kasneje tudi med ostalimi delovnimi kolektivi okraja. 11. februarja 1937. leta je začela izhajati »Mladina«, ilegalni list SKOJ v Sloveniji, ki se je tiskala v tiskarni Kranj. V spomin na te dogodke bo kolektiv tiskarne pripravil počastitev. 8. februarja bodo po vseh šolah proslave ob obletnici Prešernove smrti. Te proslave bodo povezane tudi s 40. obletnico KPJ. Proslave bodo tudi v vseh večjih središčih okraja. 8., 12. in 22. februarja bo v Selški dolini gostovala igralska skupina LIP Češnjica z igro »Vrnitev«. To igro bodo uprizorili v Selcih, Železnikih, Bukovici in Sorici ter z njo povezovali proslavljanje svojih krajevnih dogodkov iz NOB. 8. in 22. februarja bo okrajni taborniški svet priredil veliko zimsko športno tekmovanje, ki se ga bo mladina množično udeležila. Smučanje bo v Kranjski gori, tekmovanje v sankanju pa v Tržiču. V februarju bo izvedeno okra j-no ligaško tekmovanje strelcev, na katerem bo nastopilo po 10 ekip članov, žena, mladincev in pionirjev, ki so na meddružin-skih tekmovanjih dosegli najboljše rezultate. 22. februarja bo okr. ZROJ skupno s komando področja Ljubljana priredil veliko vajo — »vežba u zimskim uslovima«. pri kateri bo sodelovalo več gar-nizonov. Vaja bo trajala 3 dni in bo v neposredni bližini Kranja. Sodelovali bodo tudi rezervni oficirji. Kmalu bo marec in z njim tudi tradicionalno nagradno žrebanje naročnikov »Glasu Gorenjske«. Zato pohitite z vplačilom naročnin. Le tisti, ki bo imel vplačano vsaj polletno naročnino, se bo lahko udeležil nagradnega žrebanja. Za 300 dinarjev boste dvakrat tedensko prejemali najbolj brani časopis na Gorenjskem, poltednik »Glas Gorenjske«, razen tega pa, če se vam bo nasmehnila sreča, lahko dobite radio, moško ali žensko kolo ali druge nagrade, ki so jih prispevala nekatera podjetja z Gorenjske. Slika prikazuje nagradi, ki jih je dala tovarna gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju. Povemo naj, da ima »Sava« Kranj svoje prodajalne v Kranju, Koroška 11 — Zagrebu, Gajeva 2b — Beogradu, Knez Mihajlova 47 — Sarajevu, Maršala Tita 15; v njih pa vam nudi: gumeno tehnično robo, gumi-rano blago za dežne plašče, zaščitne obleke za rudarje ter ribiče, cevi z in brez vložkov, visokotlačne armirane fleksibilne cevi, pnevmatike za kolesa in avtomobile, trasportne trakove, gumene plošče za pod, gumene galanterijske in sanitarne izdelke, gumene športne artikle, gumene prevleke valjev in koles. J VIHAR POD TRIGLAVOM Riše Milan Batista Smrt na Okroglem 57 Šmid je bil že ob prvih strelih ranjen v roko, ampak tega sploh ni opazil. Stekel je nazaj proti votlini in v hipu izginil v njej. Planin je bil še bližji Nemcem od njega. Ni mogel priti več do votline — brzostrelke bi ga pokosile. Samo za drobec sekunde je okleval, potem pa se je z visoke skale, pod katero je bila votlina, pognal v črno praznino nad Savo. 58 Nepoškodovan je Planin pristal tik ob Savi. Izginil je bil Nemcem izpred oči, pa tam ga krogle tudi niso mogle zadeti. Naglo je stekel do Save in zabredel v ledeno vodo. Zaplaval je proti sredini, ampak vrtinčasta in deroča reka ga je pognala nazaj k bregu. Še enkrat je poskusil. Z močnimi zamahi se je spoprijel s Savo, ki je bila narasla in podivjana. Medtem je Šmid mrzlično pripovedoval tovarišem: »Nemci! Obkoljeni smo! Planin je skočil s skale — ne vem, kaj je z njim!« Šele zdaj so opazili, da mu po roki curlja kri. Zavezali so mu jo, potem pa so se na hitro domenili, da bodo z naglim izpadom udarili iz votline še preden se popolnoma zdani in preden jih bodo Nemci z vseh strani obkolili in pobili. 60 Planinu tudi drugi poskus, da bi preplaval Savo, ni uspel; vrtinci so ga spet pognali nazaj k bregu. Nad seboj je čul streljanje, tekanje in nemška povelja. Vedel je, da nima smisla poskušati še enkrat, kajti Nemci bi ga gotovo opazili' Stisnil se je pod veliko skalo, do kolen v vodi, ko je začul Nemce; prav na tisti skali so postavili strojnično gnezdo. 53 KRANJ, 26. JANUARJA 1959 MALI OGLASI Prodam domače dcteljno se-»e. 60 kg Markola in 30 kg lu-cerne. 2360 Kupim dvosobno komfortno •tanovanje v mestu Kranju ali •jegovi okolici v novejši ali še deloma nedograjeni hiši. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod "■Gotovina«. 2365 Prosim, naj se z^lasi v delavci Vinka Grajzerja, Ljubljan-6k;> cesta -št. 7 tov. Rupar Anton, kateri je dvignil akumulator 23. decembra 1958 — nujno. 2388 Prodam ali zamenjam za kra- To 3 leta staro kobilo. Prodam zakol 2 debela prašiča. Moše P. Smlednik. 2389 faze. Cena ugodna. Naslov v oglasnem oddelku. 2390 Ugodno prodani novo vseljivo enostanovanj.sko hišo pri Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku. 2391 Prodam ali dam za več let v najem njive in travnike v žirov-niiici občini. Ponudbe oddati na naslov Kobal Franc, Obrtniška 7, Jesenice. 2392 Iščem službo za trgovsko pomočnico v mestu Kranju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 2392 Naprošamo vse one, ki bi lahko sprejeli na stanovanje in morda tudi na hrano za dobo 4 mesecev kakega našega učenca, naj javijo takoj ravnateljstvu Vajenske šole za trgovinsko stroko v Kranju, Cankarjeva 2. Glmm Gorenjske 5 Tri srečama - tri zmage 10 Čevljarji! Prodam čevljarski s'r°j za čiščenje čevljev z avtomatskim prestavljanje v druge Avtomoto društvo Šenčur prireja tečaj za šoferje amaterje. Prijave sprejema trgovina v zadružnem domu do 3. 2. 1959. Poročila poslušajte vsak dan •b 5.05. G., 7., 8., 10., 13., 15., 17., 22- in 22.55 uri ter radijski dnev-nik oh 19.30 uri. Ob nedeljah pa °b 6.05. 7., 13., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ponedeljek, 26. januarja '•30 Znanci iz opere. 9-30 PLsani zvoki z Dravskega Polja. 9>40 Iz filmov in glasbenih re-l vij. J0.10 Orkestralna matineja. H-05 Oddn'n jw šolarje: Življenje ni kino. 12- 15 Kmetijski nasveti — ing. Mirko Peternel: Kako je s prodajo plemenske živine. 12.45 Narodne pojeta v duetu Dana Filipič in Franc Koren. 13- 30 15 minut s Slovenskim ok- tetom. 14.05 Oddala za šolarje: Georg x Stephensoin. 15.40 Listi iz domače književnosti — Milan Sega: Dve kratki. 16.00 v svetu opernih melodij. 17-10 Popevka tega tedna. 18.00 Radijska univerza — Dr. Hubert Pehani: Nastanek življenja in razvoj človeka — I. 18.30 Športni tednik. 20-45 Kulturna tribuna. — Dr. Stane Mikuž: Vprašanja sodobnega slikarstva — II. 21.00 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent Uroš Prevoršek. TOREK, 27. JANUARJA 8- 05 Vsakomur nekaj iz narodne glasbe. 9- 00 Stevan Hristič: Četrta suita iz baleta Ohridska legenda. 9.15 Arije in dvospevi. 10- 10 Dvajset minut z evropski- mi plesnimi orkestri. 10.30 Francoske popevke. JO-45 Za dom in žene. 11- 30 Oddaja za otroke: a) Kole- darjeva zgodba, b) Otroci pojo in igrajo. 2> 15 Kmečka univerza — Ing. Miran Veselic: Pomen in vloga proizvodnih vinskih kleti. 13-30 Zaključna prizora oper Ke-fistofeles in Faust Ariga Boitoa in Charlesa Gouno-da. 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 5-40 Humoreska tega tedna. — Clarence Day: Plemeniti instrument. J8.00 Družinski pogovori. 18.45 Domače aktualnosti. 1-30 Iz slovenske solistične glasbe. sreda, 28. januarja 8-05 Odprimo glasbeni atlas. 9l5 Glasbene razglednice. Kotiček za mlade ljubiletje glasbe. Slovenski samospevi. Nastopa pevski zbor »Grafike« p. v. Slavka Mihelči-ča. Oddaja za šolarje: Sestrica Zlatolaska. Kmetijski nasveti — Vet. Franc Skušek: Boalezni telet. — II. Iz oper V- Bellinija. Narodni pevci pred mikrofonom. 14.05 Oddaja za šolarje: Vasco da Gama. 15.40 Novost na knjižni polici — Boris Pahor: Onkraj pekla so ljudje. 16.00 Koncert po željah. 17-10 Sestanek ob petih. 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 21.40 Dvajset minut z nizozemskim orkestrom Harry de Groot. 22.15 Popevke in zabavne melodije. ČETRTEK, 29. JANUARJA 8.05 Poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Skoberneta. Potopisi in spomini. Svet v orkestralnih barvah. Viški fantje nastopajo. Iz opernega sveta. Popevke na tekočem traku. Oddaja za cicibane: a) Kristina Brenk: Radovedna Jutka, b) Od pesmice do pesmice. Šopek narodnih. Kmečka univerza. — Ing. France Adamič: Program in izvajanje perspektivnega načrta razvoja sadjarstva. Igra pianist Darko Lukič. Narodne v priredbah Mateja Hubada poje Mariborski komorni zbor pod vodstvom Rajka Sikoška. Turistična oddaja. Iz arhiva zabavne glasbe. Odlomki iz manj znanih oper. Četrtkova reportaža. Jugoslovanski pevci zabavne glasbe. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.50 Književnost v anekdotah. OBVESTILO Obveščamo vse člane Kluba gospodarstvenikov in DITTS Kranj, da bo v sredo, dne 28. januarja 1959 ob 16.30 uri v klubskih prostorih Kranj, Prešernova ulica 11/1. predavanje: STANJE IN PRODUKTIVNOST AMERIŠKE TEKSTILNE INDUSTRIJE. Predaval bo tovariš ing. Žitnik Franc, direktor Rombažne predilnice in tkalnice Tržič. Vabimo vse zainteresirane, zlasti iz tekstilne industrije, da se udeležijo predavanja. Uprava Kluba LED JE SPOLZEK Jesenice : Tašmajdan (Beograd) 10:3 (1:2, 3:0, 6:1) Jesenice, 25. januarja Sinoči je bila odigrana na Jesenicah tekma v hokeja na ledu za državno prvenstvo med sedanjim državnim prvakom Jesenicami in Tašmajdanom iz Beograda. Zmagali so domačini z rezultatom 10:3 (1:2, 3:0, 6:1), ki pa so imeli to pot opraviti z zelo resnim tekmecem. Strelci za Jesenice so bili: Felc 3, Boris Čebulj 2, Niko Čebulj, Tre-bušak, Smolej, Tišler in Turnšek pa po enega. Za Tašmajdan pa: Erdelji, Naumovič in Mikuška po enega. Tekmo sta pred blizu 3000 gledalci sodila zelo objektivno Pogačnik in Lombar iz Ljubljane. V prvi tretjini so imeli Jeseničani nove drese, ki so skoraj enaki dresom Tašmajdana. To jih je motilo in so prav zaradi [USNA VICOIA 8.40 9.00 9.45 10.10 11.00 11.30 12.00 12.15 12.25 13.55 14.15 16.00 17.10 18.00 18.15 »RADIO«, Jesenice: 28. do 30. januarja angl. film »JAZ SEM KAMERA«. »PLAVŽ«, Jesenice: 29. in 30. januarja i tal. barvni film »VOJNA IN MIR«, II. del. Žirovnica: 28. januarja angleški film »JOČI LJUBLJENA DEŽELA«. Dovje-Mojstrana: 28. januarja ital. barvni film »VOJNA IN MIR«, II. del. Bled: 27. do 29. januarja angl. film »JOČI LJUBLJENA DEŽELA«. Predstava v torek in četrtek ob 20. uri, v sredo pa ob 17. in 20. uri. RADOVLJICA: 27. januarja ob 20. uri in 28. januarja ob 17.30 in 20. uri franc. film »KROJAČ ZA DAME«. Duplica pri Kamniku: 28. in 29. januarja amer. film »BISTRE GLAVE«. BODO PRIČELI Z DELOM ALI NE? Predoslje, 25. januarja Danes dopoldne je Imelo TVD Partizan Predoslje svoj redni letni občni zbor, ki ni bil najbolje obiskan niti ni bil posebno uspešen. Posamezni udeleženci so sicer nakazali posamezne probleme, s katerimi se bori društvo, pobud, kako bi jih odpravili, pa ni bilo posebno mnogo. Zanimivo je tudi, da so vsled nezainteresiranosti Članstva in ostalih političnih in družbenih organizacij tega kraja, morali na zboru izvoliti popolnoma novo vodstvo; prejšnje vodstvo je namreč nadaljnje delo odklonilo. Sklepi kažejo, da bo moralo društvo dobiti še več orodja za vadbo, ve5 sposobnih funkcionarjev in vaditeljskega kadra, pričeti z redno vadbo in pritegniti v svoje vrste širši krog mladine, ki bo imela smisel za telesno vzgojno udejstvovanje. -an tega razloga igrali v prvi tretjini slabo, ker se med seboj niso poznali in so izgubili z rezultatom 1:2. Ko so bili v drugi tretjini oblečeni v svoje stare rde-če-modre drese, se je položaj spremenil. Igrali so bolj zanesljivo, resneje ogrožali goste in zmagali z rezultatom 3:0. Predvsem visoka zmaga Jesenic pa je bila v zadnji tretjini, kjer so zmagali s 6:1. Nekaj zaslug za tolikšno zmago v zadnji tretjini gre na račun Tašmajdanovega vratarja Škajnerja, ki so ga zaradi poškodbe (ne po krivdi igračev) odnesli z igrišča. Nadomeščal ga je manj sposobni Du-kanac in tako so Jeseničani v zadnji tretjini z lepo igro dokazali veliko premoč. Srečanje s Tašmajdanom je bilo eno najlepših v letošnji sezoni na jeseniškem umetnem drsališču. TUDI CELOVČANI SLABE SREČE Jesenice : Kac (Celovec) 7:2 Na Jesenicah je bila danes dopoldne prijateljska mednarodna tekma ,v hokeju na ledu med hokejskim klubom Jesenice B in hokejskim klubom KAC iz Celovca (Avstrija). Zmagali so domačini z rezultatom 7:2 (1:0, 2:2, 4:0), Pred nekaj sto gledalci sta vodila tekmo Wolkow-ski in Medja. ŠE EN PORAZ TAŠMAJDANA Ljubljana : Tašmajdan 4:2 Danes popoldne je bila odigrana na jeseniškem umetnem drsališču tekma v hokeju na ledu za državno prvenstvo rmd hokejskim klubom Ljubljana in hokejskim klubom Tašmajdan iz Beograda. V enakovredni ign so zmagali Ljubljančani s 4:2 (2:0, 1:0, 1:2). Ker Tašmajdanov vratar Štajner zaradi obolelosti v drugi in tretji tretjini ni igral, so vodili Ljubljančani in imeli toliko uspešnejšo igro. Kakor v uvodu so Ljubljani vodili tudi v pričetku druge tretjine, vendar so se v druqi kot v zadnji tretjini Tašmajdanovci izkazali kot enakovredni in bili Ljubljani trd oreh. Igra je bila vseskozi zelo temperamentna, dinamična in lepa. Sodnika Pogačnik in Lombar sta tudi tokrat svojo vlogo lepo rešila. Za Ljubljano so dali gole: Volker 2, Zupančič 1 in Radin 1, za Tašmajdan pa: Er-delji I. enega in Erdelji II. enega. U. 946 kegljačev na Gorenjskem 8.45 10.30 U.20 11-35 12.15 12.40 13.50 PETEK, 30. JANUARJA 8.05 Jutranji spored solistične glasbe. 9.40 Pet minut za novo pesmico Marjan Kozina: Moj osliček. 9.45 Pozdravi za mlade risarje. 11.00 Za dom in žene. 11.10 Iz našega zabavnega albuma. 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v februarju. 12.25 Veseli planšarji so prišli. 13.45 Melodije od tu in od tam. 14.05 Oddaja za šolarje. — Deklica Vitaminka in njeni pomočniki. 15.40 Iz svetovne književnosti Boris Pasternak: Lirika. 16.00 Petkovo glasbeno popoldne. 17.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe. 18.10 Umetne in narodne pesmi poje ženski zbor »France Prešeren« pod vodstvom Petra Liparja. 18.30 Iz naših kolektivov. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 31. JANUARJA 8.05 Mladina poje. 9.00 Oddaja za šolarje: Scotto-va poslednja pot. 10.10 Pesmi tujih narodov. 11.15 Popularni ansambelski operni prizori. 11.45 Pionirski tednik. 12.15 Kmečka univerza — Ing. Franc Cafnik: Odkazovanje lesa za posek. 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja. 13.30 Skladbe za razne instrumente. 14.15 Športna reportaža. 15.10 S knjižnega trga. 16.00 Slovenska pesem od romantike do danas. 16.30 Za ljubitelje popevk. 18.00 Jezikovni pgovori. 18.45 Okno v svet: Kongo. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 20.50 Z melodijami v novi teden. 22.15 Oddaja za naše izseljence. 23.10 Plesna glasba. Naročnike tiskarskih uslug obveščamo, da sprejemamo stranke v našem naročilnem oddelku od 7. do 12. ure. Gorenjski tisk, Kranj. Kranj, 25. januarja Dopoldne je bila v Kranju VIII. redna letna skupščina okr. kegljaške zveze Kranj. Poleg številnih delegatov se je zbora udeležil tudi sekretar KZS tov. Novak. Iz izčrpnega in bogatega poročila predsednika tov. Rebolja smo slišali, da šteje ta organizacija na Gorenjskem 946 registriranih članov, ki so združeni v sedmih klubih. Kvaliteta in množičnost sta se dvignili skoraj pri vseh klubih, medtem ko smo pri KK Triglav opazili lani, zlasti padec v kvantiteti, saj se je število članstva zmanjšalo kar za 110 kegljačev. Okrajna kegljaška zveza Kranj je orqanizirala v letu 1958 tudi sodniški in instruktorski tečaj na Bledu. Ob 10-letnici keglja-škega športa v Sloveniji pa je bilo na Gorenjskem 18 keglja- ških delavcev in tekmovalcev pohvaljenih. V živahni razpravi so razpravljali tudi o razširitvi kegljaške-ga športa po ostalih krajih Gorenjske, predvsem med delovne kolektive, saj je ta šport najbolj priljubljen med našim delavstvom. Sekretar KZS tov. Novak je med drugim poudaril, da bi bilo zelo potrebno vključiti v kegljaške vrste čimveč mladine in ustanoviti v klubih ženske ekipe. Govorili so tudi o zadnjem sklepu Športne zveze Slovenije, in sicer o prepovedi točenja alkoholnih pijač na športnih objektih. Zborovalci so bili mnenja, da bi morali odločbo omiliti za kegljišča, saj na teh športnih objektih v Sloveniji doslej še ni prišlo do kakšnih izgredov. M. Ž. »Tlskanina«, tovarna tiskanega blaga v Kranju takoj sprejme v službo GRADBEVEGA TEHNIKA za nadzorovanje gradenj in ostalih del v zvezi z gradnjami in STENODAKTILOGRAFINJO. Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru. Nastop službe takoj ali najkasneje s 1. III. 195». Ključavničarstvo Kranj - Koroška 17 sprejme takoj več kvalificiranih ključavničarjev, 2 do 3 mlajše kovače in priučene mehanike za sestavljanje tekstilnih strojev. Nastop službe takoj! Plača po tarifnem pravilniku! S seje Sveta za telesno kulturo ObLO Kranj V OSPREDJU: GRADNJA ŠPORTNIH OBJEKTOV Pretekli teden je bila prva seja Sveta za telesno kulturo ObLO Kranj. Obravnavali so v glavnem dotiranje športnih organizacij v občini Kranj ter investiranje negospodarskih objektov. Sprejet je bil zelo važen sklep, da bi poslej vodili strogo kontrolo nad porabljenimi dotacijami v športnih organizacijah občine Kranj. — V ta namen je bila ustanovljena tudi 6-članska komisija, ki bo pregledovala skozi vse leto finančno poslovanje športnih organizacij. Govora je bilo tudi o negospodarskih investicijah,, in to o gradnji športnih objektov. Sprejet je bil sklep, da se najprej zgradi stadion Mladosti in nato centralni stadion Triglava v Kranju. Razen tega je potrebno graditi tudi manjša igrišča na Golniku, v Cerkljah in v ostalih krajih občine. Na koncu je bilo govora tudi o gradnji zimskega bazena pri tovarni Intex, ker je ta za kranjske športnike neobhodno potreben, posebno pa za razvoj vrhunskega in množičnega plavanja. M. Ž. AMD CERKLJE PRED NOVIMI NALOGAMI Cerklje, 25. januarja Danes dopoldne je imelo vodstvo AMD Cerklje po sobotnem rednem letnem občnem zboru svojo prvo sejo. Izvolili so posamezne funkcionarje, komisije in analizirali sklepe uspelega občnega zbora. Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Tržič na podlagi 21. člena zakona v pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) ter v zvezi z 58. členom prečiščenega besedila uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni jkst FLRJ, št. 18-348/58) razpisuje mesto UPRAVNIKA KMETIJSKE ZADRUGE PODLJUBELJ in UPRAVNIKA KMETIJSKE ZADRUGE KATARINA Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. Srednja strokovna izobrazba — gozdarski tehnik. 2. Nižja strokovna izobrazba^ z najmanj 5-letno prakso v gozdarstvu, kmetijstvu in sorodni panogi. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, neoporečnosti in o dosedanji zaposlitvi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Tržič do 15. februarja 1959. UPRAVNI ODBOR INSTALATER - KRANJ razpisuje mesto • v Za vodovodne inštalacije in napravo centralne kurjave. POGOJI: Inženir z najmanj 3-letno prakso ali tehnik z najmanj 5-letno prakso. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Nastop službo takoj ali po dogovoru. Ponudbe poslati do 10. februarja 1959. Reportaža iz xxi. stoletja sPanie vas b0 p»mlada spremembo vtrukture atomskega jedra pa bodo dobili vrsiV redkih elementov.. Znani biolog akadem* VLADIMIR* ENGELHART predvideva, da bo človek še v tem stoletju i»renrjrgal raka, ki tedaj ne bo nevarnejši kot so dafes-koze. Življenje si bo I inko podaljša« s. skrajšanjem časa za spanje, kar buvo-dosegli umetno s Jiltrejžo nevtrafizi--cijo strupov, ki se tvorijo pri d~Vj v» mišicah. 45 LITROV VODE NA SEKUNDO Dotočna cev za kranjski vodovodni stolpni rezervar prihaja iz zajetja v Novi vasi pri Preddvoru. Premer cevi od Kranja do Preddvora je 223 em. odsek v stolpu pa je širok 150 cm, ker se od nje odcepi tudi cov za Stražrsče. Dotočna cev je v rezervarju opremljena s plavačem. Takoj, ko se kranjski rezervar v vodovodnem stolpu napolni, plavač dotok vode avtomatič»a zapre in voda teče v Stražišče. Ob veliki porabi vode, ko se kranjski rezervar sploh popolnoma ne napolni, pa Stražišče ne dobiva vode. Takrat morajo oskrbo z vodo avtomatično regulirati na ta način, da ponoči zapro dotok za Kranj in voda teče v Stražišče. Ponoči daje cev v kranjskem vodovodnem stolpu 42 do 45 litrov vode na sekundo, podnevi pa manj, ker so na glavno cev Iz zajetja pri Preddvoru priključene tudi vasi Suha, Brdo, Predoslje In Kokrica. Dotočna cev v kranjskem vodovodnem stolpu je bila zgrajena leta 1936. Profesor MTHAIL ANANIJEV, direktor Instituta za eksperimentalne kirurške instrumente, predvideva medecih-ske .iparate, ki bodo beležili vse spremembe v organizmu človeka in ugotavljali diagnoze bolezni. Ta profesor pravi, da bodo kirurški posegi v prihodnost! brez bolečin, pa tudi brez krvavenj., ker bo kirurški nož zamenjal ultrazvok. Predsednik Oceanografske komisije sovjetske akademije znanosti LAV ZEMKEV1Č pravi, da se bo še pred letom 2000 pojavila nova znanost — podvodna agronomija — in da bo človeštvo v ogromnih količinah uporabljalo za hrano floro m fauno morja. Akadem'k SERGEJ LEBEDEV, direktor Instituta za precizno mehaniko in računsko tehniko, veruje v veliko bodočnost elektronskih računskih strojev, ki bodo upravljali cele tovarne in :najbolj komplicirane tehnološke procese. To bo revolucionarna reorganizacija dela, ki se po svojih rezultatih wjre primerjati samo s takim prehodom v novo etapo zgodovine človeštva, kot je bila zamenjava ročnega dela s strojnim. Znani strokovnjak za astronautiko JURIJ HLEBCEVIČ predvideva, da bo konec tega stoletja polet od Zemlje do Meseca in nazaj popolnoma normalna stvar. Mesec bo za ljudi postal nekako sedmi kontinent našega planeta m izkoriščanje njegovih prirodnih bogastev bo na dnevnem redu. Sledeča pokolenja znanstvenikov bodo proučevala geologijo in meteorologijo Meseca in Marsa In fizikalne lastnosti morij na Veneri. V začetku XXI. stoletja bo človek lahko s pomočjo teledirlgiranih raket prišel tudi na bolj oddaljene planete našega osončja — na Saturn, Jupiter, Uran In Pluton. Tudi čas, ko bo na Mesecu vzpostavljen stalni znanstveni laboratorij s posadko, ni več daleč. POPOLNA KINEMtTOGIt4FSK4 l>WANA Kinematografska dvorana s krožnim platnom predstavlja najnovejši izum kinematografije. Neki zahodnonemški tovarnar bo v Hamburgu zgradil specialno kinematografsko dvorano krožne oblike s platnom, ki bo pokrivaj«! vseh 369 stopinj krožneqa zidu. Gledalci bodo sedeli na gibljivih stolih, ki se bodo lahko vrteli okoli svoje osi, tako da bodo lahko spremljali dogajanje na p?<*tnu na tistem delu, kjer bodo sam« želeli. S tem bo ustvarjena maksirrsjlna možna resničnost tistega, kav* bo. film prikazoval. Da bi bila iluzija resničnosti še večja, bodo tudi zvočni efekti stereofon-ski in dopolnjont z ostalimi »tehničnimi« senzacijami, kot je na primer sprememba temperature v odvisnosti od scene, ki jo fi!m prikazuje, potem razni vonji, ki jih bo gledalec občutil, kot da bi resnično bil na mestu dogajanja. Sovjetski znanstvenik dr. Samuel Braines je po številnih poskusih z umetnim spanjem prišel d«: zaključka, da se'na ta način lahko dos-*že pomladitev organizma. On je uspef rjsom podaljšati življenje daleč preko povprečja s tem, da je na okoli 15 let starih živalih izzval umetno spanje, ki je trajalo neprenehoma 3 mesece. Ko je potem pse prebudil, so pokazali moč, ki se da primerjati z močjo, ki jo imajo te živali v svoji mladosti. Dr. Braines meni, da lahko s pomočjo umetno iz- zvanega spanja podaljša življenje tudi pri starčkih in jim celo pomladi ce-loten organizem. Kot sredstvo za pomlajevanja uporablja sovjetski znanstvenik električni tok, ki se je, k# p?avi on, pokazal veliko boljši kot vs«' draga sredstva, ki so jih uporabljali i ta namen. Ko postavi elektrode na ofl (na veke) in na kostne izbokline z*' ušesi in potem'spusti skoznje izmenični tok slabe frekvence, pacient hitrt zaspi. v. Podatki Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje kažejo, da je bilo lani v začetku leta na Gorenjskem 46.273 »'tirnih zavarovancev, julija 1958 pa je to-Število naraslo že na 49.781. V sedmih mesecih se je torej število zavarovancev povečalo za 3.r>08 oseb. Povprečno se je na mesec prijavilo v redno delovno razmerje 627 oseb, 493 pa je bilo vsak mesec povprečno odjavljenih delovnih razmerij. V prvih sedmih mesecih preteklega leta je bilo povprečno vsak mesec V.120 izmenjav na delovnih mestih. V prvih sedmih mesecih se Je zaposlilo skupno 4.358 oseb, iz podjetij pa je odšlo 3.455 oseb, skupno se je torej izmenjalo 7.840 oseb. Fluktuacija delovne sile je v pretekelm letu naraščala iz meseca v mesec. Od januarja do julija je porasla za več kot IDO %. V januarju se je glede na povprečno število zaposlenih v tem mesecu skupaj izmenjalo 1,53 % zaposlenih, v aprilu 2,27%, v juliju pa že 3;i3 % zaposlenih. Glede na število zaposlenih v prvih mesecih lanskega leta j« povprečno fluktuiralo 2,34 •/• oseb. T. Po podatkih Statističnega biltena je bilo v letu 1955 ▼ Jugoslaviji elektrificiranih 31,7 % kmečkih hiš. Po oskrbi vasi z električno energijo je na prvem mestu ljudska republika Slovenija, kjer ima 71,7% hiš električni tok, sledi Hrvatska (33,8%), Srbija (29,2 %), Makedonija (26,3%). Crna gora (18;l %) ter Bosna in Hercegovina (13,1 %). Najmanj hiš po vaseh' je elektrificiranih v Sandžaka (0,4 %), Hercegovini (4,4 %), na- Kosovem in Metohiji (7,1%), v zapadni Bosni (7,2 %) itd: Več Kot polovico elektrificiranih Hiš imata razen Slovenije še Istrar in Primorje (67,7 %) ter Vojvodina (50,3 %). T. »Srečno no«#o leto in na skorajšnje ozdravljenje!«: FRANK OWEW: EDDIE CHAPMAN PRI POVEDUJE Kadar je kak žaromet obrnil oči proti nam (to pa se je pogosto zgodilo), se je pilot brž strmoglavo pognal nizdol pa se spet sukal in obračal. Ob tem mi je vnovič postalo slabo. Hotel sem že bruhati, tedaj pa sem zagledal na levi, nekaj sto čevljev daleč, letalo. »Nočni lovec!« sem zakričal v telefon. »Kje?« je kriknil radiotelegrafist. Pokazal sem mu. »Ne, ne,« je hladnokrvno odvrnil, »to je samo navadno letalo.« Usedel se je in nadaljeval začeto radijsko poročilo. Meni pa je curljal pot po hrbtu. Potlej pa je on odrevenel na sedežu. »Nočni lovec!« je zakričal. Ozrl sem se in zagledal temačno prikazen brez luči, ki je drvela proti nam. Nekaj sto čevljev je bila oddaljena od našega repa, nato pa je izginila. Očitno nas niso opazili. Rahel udarec po glavi — znak, da se moram pripraviti na skok. Snel sem slušalke in si nataknil čelado, še enkrat je potrkalo — treba je iti na pot. Potegnil sem ročico k sebi in vrata pod mano so se odprla. Tedaj pa je nekaj zadelo letalo — morda delec granate iz protiletalskega topa. Skočil sem skozi odprtino in si pri tem z rokami zakrival obraz, ker bi utegnil zadeti ob instrumente na tleh letala. Brez težav sem odskočil. Letalo je odhitelo v temo. Kratek sunek — in padalo se je odprlo. Letel sem po praznem nebu kakor nihalo na ogromni stenski uri. Vendar je bilo to preveč za moj želodec. Sklonil sem se nad opremo in bruhal nad Anglijo. Padal sem počasi. Noč je bila čudovita, pod menoj pa se je širilo kopno. Beli oblački so deloma zakrivali pogled na zemljo, toda kmalu sem ugledal skupino dreves. Močan veter se je ujel v padalo in me potegnil proč. Zagledal sem živo mejo. Pristal sem sredi poljske poti, pri tem padel in se precej pobil. Šele čez dobrih deset minut sem se spravil na noge. Roko sem imel poškodovano, a na srečo ne zlomljeno. Znebil sem se padala in brez obotavljanja razrezal sveženj. Padalo sem zakopal pod drevo ob cesti, letalsko obleko sem prav tako odložil. Na noge sem si nataknil čevlje, ki sem jih prinesel s seboj v žepu. Vzel sem kovček in krenil po cesti. Kovček je bil težak, cesta pa dolga. Prekladal sem ga iz roke v roko in ga nosil nekaj časa tudi na glavi. Na vsem lenem sem zaslišal za seboj korake. Skril sem se za najbližji grm. Koraki so se naglo bližali. Spoznal sem, da je v bližini več ljudi. Nato je nekdo rekel: »Hudič mora biti nekje blizu.« Tako sem spoznal, da se je pogon name začel. Kolikor moč neslišno sem hodil po polju. Vse naokoli je bilo tiho. Nato je zalajal pes in zaslišal sem dobrodošlo topotanje premikajočih se vagonov. Zagledal sem brzojavni vod, ugotovil, kje leži London in krenil proti progi. Vzdolž nje sem šel peš proti Londonu. Iznenada se je na desni strani ustavil avto in trenutek kasneje je močan snop svetlobe jel krožiti po polju. Spet sem padel na prijateljsko zemljo, tokrat zraven proge. Ko sem ležal tam, sem presodil, da so zavoljo mene zavzdignili splošni preplah. Ko je policijski žaromet nehal svetiti, sem sklonjen nadaljeval pot vzdolž proge. Čeprav sem bil hudo zdelan, sem sktenil prehoditi čim vač milj in se tako s težkim kovč" kom čim bolj odmakniti od pregjtfijalcev. Tekel sem, tekel, ko sem bil že pri kra;^ moči, se|T> se ustavil, zajel sapo in se spet pognal v dir. Vražje težko je teči po železniških pragih. Naposled sem zagledal majhn* postajo. Napel sem vso sile, da bi čimprej prišel do nje. Ko pa sem bil že« čisto blizu, sem zajedal luč žeprt* svetilke, s katero so preiskovali grmovja, Moral seraj napraviti ovinek. Zavij sem na levo, padel v jamo in se znašel v blatu. Čeprav sem bil na smrt utrujen, sem se še- vedno oddaljeval nevarnim svetilkam. Preplezal sem več zidov, prehodil mnogo parcel in se naposled znašel na pokopališču. Pogledal sem na uro — bilo je štiri zjutraj. Bil sem premražen, lačen, preplašen. Našel sem grobnico, preplezal železna vrata, vstopil in se razojedal. Bil* je prazna. Zanetil sem ogenj in se usedel. In tu v grobnici so se mi jele vračati moči, prevzela me je spet stara sa." mozavest *.. Šest ur kasneje sem se znašel na Liverpool Stree* Station sredi dopoldanskega vrveža. Kakor hitro sem stopi' na peron, sem začutil, da vlada v Londonu nennvadn* napetost. Imel sem vtis, kakor da vsi ljudje napenjaj0 ušesa. Tokrat sem mirne duše stopil v tisti bife, in v tem ko sem žvečil prvi obloženi kruhek za zajtrk, so zatulil* sirene. V lokalu so v hipu vsi utihnili, dasi so se hkrati trudili, da bi bili kar najbolj naravni. In nato se je v dalj' oglasilo bobnenje, ki se je spreminjalo v bolj in bolj pre' glušljivo tuljenje. V spominu so mi vstajale vse zgodbe-ki sem jih slišal o »Hitlerjevi igrači« in za hip me j* zgrabila groza. Pogledal sem ljudi okrog sebe in videl« kako silovito obvladujejo sami sebe. Roke so trdneje držal* skodelice s čajem in pomenek je tekel prisiljeno. Anglež' niso hoteli priznati, da drve nad njihovimi glavami V-* in V-2.