Uhaja vaah Ootrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commcrciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana gotovini NOVI LIST Poaamozna št. 30. _ Ur NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spcdizione in abb. postale I. gr. ŠT. 139 TRST, ČETRTEK 31. JANUARJA 1957, GORICA LET. VI. ŠE O VOLITVAH NA POLJSKEM Zakaj so katoličani sodelovali s komunisti] Zmagala sta narodna zavednost in ljubezen do skupne domovine - Cerkvi so bile zagotovljene najosnovnejše svoboščine Gomulkova zmaga na zadnjih volitvah je tako pomemben dogodek, da o njem še vedno razpravljajo v mednarodni javnosti. Prav Posebno pozornost je vzbudilo, da so prvič v zgodovini nastopili zavedni katoličani na »kupni listi s komunisti ter imeli pri tem polno oporo vseh škofov in duhovnikov. Toda (o ni še vse. Poljski katoličani so po obstoječih predpisih imeli ne le možnost, toniveč tudi zakonito pravico, da dajo 20. jaguarja povsem neovirano duška svojemu protikomunističnemu mišljenju: zadostovalo bi bilo, da ostanejo na dan volitev doma, •ako da bi Lista narodne edinosti dosegla •nanj ko 50 odstotkov glasov, pa bi niti en Poslanec ne bil prišel v parlament in Gomul-kovi komunisti bi bili na celi črti poraženi. Imeli so pa na razpolago še drugo sredstvo: na skupni listi bi bili lahko črtali vse komunistične kandidate in dali prednost nekomunistom. Gomulka bi bil ostal v parlamentu v manjšini in to bi pomenilo zanj 1 avno tako politični smrtmi udarec. Toda na poziv kardinala Višinskega, svojih 'kolov in dušnih pastirjev se poljski ikatoli-cani niso hoteli posl užiti te zakonite pravice, temveč so enotno glasovali za Listo narodne edinosti, to se pravi enodušno glasovali za vse komunistične kandidate. Glasilo Italijanske Kat. Akcije v Trstu Vita Nuova je celo napisala, kalko so v tistih odločilnih dneh poljski katoličani »trepetali od strahu«, da hi komunist Gomulka ne zmagal na volitvah dovolj prepričljivo in prodorno. Kdor bi bil še pred nekaj leti čital take vesti v katoliškem tisku, bi se prijel za glavo ter se vprašal, ali se mu morda ne sanja. Kako naj bi si mogel raztolmačiti, da škofje pozivajo vernike, naj glasujejo za komuniste, to je za svoje največje ideološke nasprotnike? In to se je zgodilo na Poljskem, kjer je •bila Cerkev dolga leta preganjana ter so prišli številni duhovniki in škofje šele tik pred \ olitvami iz ječ in taborišč. Kako to, da niso izkoristili prilike in se za vse krivice in ponižanja maščevali? Stalinove! in »nepopustljivi demokrati« so na to računali, misleč, da tako strmoglavijo Gomulko, a so se pre-varili. Katoličani so namreč spoznali, da je njihova dolžnost podpreti Gomulko in njegove pristaše, hoteli so, da ti ostanejo za vsako ceno na oblasti. »Zgubljena bitka proti Cerkvi" Tega niso1 storili samo zavoljo tega, ker Gomulka ni bil odgovoren za politiko svojih Predhodnikov ter prebil ravno tako kot kardinal Višinski dolga leta v ječi. Za svoje ravnanje so morali imeti globlje vzroke. Prvi je bil ta, da niso bili zgolj katoličani, temveč obenem nesebični narodnjaki, ki vroče ljubijo svoje ljudstvo ter se z vsemi •Močmi potegujejo za njegovo državno neodvisnost. Vedeli so, da stalinovci komaj čakajo na Gomulkov poraz. V tem primeru bi bile sovjetske o ki o pne divizije preplavile Polj-‘sk°i da »rešijo socializem«, in poljska domovina bi se bila pogreznila morda v še bolj krvave homatije kot Madžarska. To so pa hoteli katoličani za vsako ceno Preprečiti. Strinjali so se z Gomulko, ki je Pred volitvami izjavil: »Brisati imena kandidatov na skunni listi pomeni brisati Poljsko z zemljevida!« Drugi ravno tako važen razlog, zakaj so katoličani enotno glasovali za komunistične poslance, je pa v tem, da je Gomulka priznal -erkvi in •vernikom toliko pravic kot doslej nobena komunistična vlada v Evropi. Kar s° dosegli, sicer ni še vse, kar jim gre, toda a° 1 P° mnenju glasila Italijanske Kat. keije »vsekakor mnogo«. Če bi bil Gomul- ka na volitvah poražen, bi bilo vseh teh pravic čez noč konec. iNastane vprašanje, kako je mogel Gomulka kot komunist in materialist priznati Cerkvi te svoboščine. Da bi se bil mož po dolgoletnem trpljenju vrnil k veri, je izključeno. Kar je dovolil katoličanom, jim je dovolil samo kot trezen državnik, ki priznava gola dejstva in spoštuje izkustva življenja. Gomulka je pred osrednjim odborom svoje stranke ime] tajno poročilo o odnošajih med Cerkvijo in komunistično vladavino, ki je deloma prišlo v javnost ter je zelo poučno. Gomulka je začel svoj govor z ugotovitvijo, da je bitka, ki so jo komunisti vodili proti Cerkvi na Poljskem »zgubljena«, in podprl svojo trditev s celo vrsto podatkov, dogodkov in številk. »TUDI OTROCI PRISOTNIH« Kljub vsem preganjanjem, katerim so bili duhovniki podvrženi, je dejal Gomulka, je njihovo število danes večje, kot je bilo pred vojno. Stolnice so prenapolnjene vernikov, med katerimi prevladujejo mladi ljudje od 20. do 40. leta starosti. Vsakokrat, ko je vlada stegnila roko po premoženju in dohodkih Cerkve, so ji zasebniki, čeprav so bili sami v pomanjkanju, takoj nadomestili zgubo s p r o s t o v ol j nii m i p ri s p e vki. Devetdeset odstotkov otrok, je nadaljeval Gomulka, obiskuje verouk in »mec/ temi so tudi otroci kake tu prisotne osebea. Ko je poveljnik policije Berman 1. 1954 zvedel, da se je eden njegovih častnikov, ki je slovel kot »trdi« in neupogljiv komunist, ponoči lajno poročil v cerkvi, ga je odpustil iz službe in odredil podrobno preiskavo'. Tedaj je prišlo na dan, da ravno tako1 delajo tudi možje v samih vrhovih stranke: v cerkvi se je tajno poročil celo. službujoči podpredsednik vlade. Velikonočni in božični prazniki se po zakonu ne smejo javno obhajati, toda doslej niso še nikogar na Poljskem, kaznovali, ker te dni ni prišel na delo.. Od kod ta veliki vpliv katoliške Cerkve? Najprej iz dejstva, da tvorijo katoličani 98 odstotkov prebivalstva. Od 3 in pol milijona Judov, Iki so pred vojno bivali na Poljskem, je po grozotnih pokolih iz Hitlerjeve dobe ostalo pri življenju samo še 50.000 oseb. S priključitvijo vzhodnih pokrajin k Sovjetski Rusiji je Poljska izgubila še okrog 7 milijonov pravoslavnih, tako da je danes tako rekoč čisto katoliška. To je dejansko stanje, je dejal Gomulka, s katerim se je treba sprijazniti . ZGOLJ IDEOLOŠKO TEKMOVANJE Razen tega je potrebno upoštevati še silno važno in tehtno okolnost: protiverska politika, je poudaril Gomulka, je imela le en učinek, da je namreč med prebivalstvom zamrlo s'eherno protieerkveno gibanje. Tudi na Poljskem so se pojavljale nekoč protiverske struje, ki so tu pa tam privzemale značaj antiklerikalizma. »Preganjanje duhovščine je la antiklerikalizem ubilo«. Mnogi ljudje gredo danes v cerkev ne zastran tega, da bi tam molili Boga, marveč v znak protesta proti komunistični vladavini. Iz te politične resničnosti, ki ni značilna samo za Poljsko, marveč skoro za vse komunistične dežele s katoliškim prebivalstvom, je Gomulka. izvlekel naslednje zaključke. Ker so komunisti prisiljeni na stalno sožitje z vernimi katoličani, je edino pametno, da se z njimi na pošten način domenimo ter skušamo priti do vsaj znosnega sporazuma med Cerkvijo in državo. To tem bolj zastran tega, ker je Gomulka nedavno tega izjavil, da je poljska katoliška Cerkev zanj moralna sila, o kateri se zaveda, da jo priznava »pretežna večina poljskega Ijud- (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA SKUPNI NASTOP SLOVENCEV Te dni so zastopniki obstoječih slovenskih, organizacij naših krajev, od Trsta do Beneške Slovenije, sprejeli po temeljitem posvetovanju resolucijo, v kateri obsojajo in zavračajo vladni načrt o uzakonitvi šolstva slovenske narodne manjšine. V njej zahtevajo najprej, naj se ustanove državne šole s slovenskim učnim jezikom povsod lam, kjer žive Slovenci, to se pravi ve samo na Tržaškem in Goriškem, temveč tudi v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Ta zahteva je važna, kajti vlada in vsi odgovorni Italijani tTo danes teh našNi bratov sploh nočejo upoštevati, njim enostavno zanikajo vsako, pravico do pouka v materinem jeziku. Kar se ostalih Slovencev tiče, se resolucija odločno upira nameri vlade, da bi spremenila samostojne slovenske šole na Goriškem v navadne paralelke italijanskih. Resolucija nadalje zahteva, naj se vpis v slovenske šole vseh vrst in stopenj opravi na isti način, kot velja za šole z italijanskim učnim jezikom, to je brez posebnih prošenj in izjav o materinem jeziku učencev. Pred zakonom so po ustavi vsi državljani enaki in zato morajo biti Slovenci z Italijani enakopravni tudi glede vpisa otrok v šole. Popolna enakopravnost naj vlada v vseh stvareh ravno tako med slovenskimi in italijanskimi učitelji in profesorji. Za vse slovenske šole pod Italijo naj se ustanovi v Trstu poseben šolski urad, ki mu načeluje Slovenec z isto oblastjo nad slovenskimi šolami, kot jo ima šolski skrbnik nad šolami z italijanskim učnim jezikom. To je glavna vsebina resolucije, ki so jo sprejeli združeni Slovenci ter jo poslali državnemu poglavarju, predsednikoma poslanske zbornice in senata, načelniku vlade in ministru prosvete. Protest proti krivičnemu zakonskemu osnutku so podpisali zastopniki vseh obstoječih političnih strank in struj, vseh stanovskih orcanizacij, od komunističnih do obeh Slovenskih duhovskih zvez v Trstu in Gorici, predstavniki vseh gospodarskih, prosvetnih in visokošolskih združenj, skratka zastopniki vsega, kar je med nami organiziranega. Skupen in složen nastop iz srca pozdravljamo. Mnenja smo, da bo treba, če vlada ne ugodi pravičnim zahtevam Slovencev, zapo-četo borbo razširiti ter jo z vztrajno odločnostjo voditi do končne zmage. ATENTATI NA JUŽNEM TIROLSKEM Preiskava zaradi dinamit ni h napadov na železnice in druge javne naprave na Južnem Tirolskem se nadaljuje. Število oseb, ki so bile ziaprte, je naraslo od 14 na 19. Medtem sla bili dve izpuščeni: to sta odvetnik Nor-bert Mumeliter in neki ognjegasec iz Bočna. V ječi jih je ostalo 17. Zarotniki so se izmenoma sestajali na posvete v Bocnu, Meranu in Brixenu in imeli v programu atentate na železnice, vojašnice, tovarne in električne vode. Vsi priznavajo, da so s svojimi dejanji hoteli opozoriti mednarodno javnost na razmere v Južnem Tiro-lu ter prisiliti dunajsko vlado, da predloži zadevo Organizaciji združenih narodov. Sre- dišče zarotnikov je bilo v Avstriji, in sicer v Innsbrucku, od koder je prihajalo čez mejo raztrelivo in denarna pomoč. Avstrijski zunanji podminister prof. Gschnit/er, znan kot odločen zagovornik Južnih Tirolcev, je med predavanjem, ki ga je imel te dni v Kolnu, atentate globoko obžaloval. Ravno tako jih je obhodilo glasilo nemške manjšine Dolomiten. Koj zatem je prejel list po pošti grozilno pismo iz Bočna, da bodo zarotniki vrgli v zrak tudi poslopje Dolomitov in ubili njihove urednike. Podobne grožnje je prejel tudi italijanski ileinokrist janski dnevnik Adige v Trentu. Pismo ima pečat iz Parme in nosi podpis Ju-/notirolskega Eoka, po imenu uporniške lajne organizacije Grkov na otoku Cipru. Iz tega sklepajo, da se policiji ni posrečilo prijeti vseh zarotnikov, temveč da njihovo gibanje še naprej živi in deluje. Preiskava je dognala, da so vanj vključene osebe raznih slojev: delavci, kmetje, uradnilki in dijaki. Zaprt je bil tudi star učitelj. Vse naročnike, posebno tiste v inozemstvu, hi niso še poravnali naročnine, prosimo, naj to čimprej narede, ker bi jim bili sicer primorani list ustaviti. Uprava PREDAVANJE MINISTRA PROSVETE Minister Rossi, ki je profesor mednarodnega kazenskega pTava v Genovi, je ta mesec dobil vabilo, naj predava na švicarski univerzi v Fribourgu o osnovnih pravicah člo veika, kakor so bile svoj čas proglašene in potrjene v posebni izjavi in listini Združenih narodov. Predavanje je zelo dobro uspelo. To se je zgodilo skoro v istih dneh, ko so vse slovenske politične, prosvetne in stanovske organizacije naših krajev odločno protestirale proti Rossijevemu zakonskemu načrtu o slovenskih šolah, češ da je v nasprotju z ustavo republike, londonskim sporazumom in z načeli o pravicah človeka, za katere je glasovala tudi Italija in o katerih je tako vneto govoril minister Rossi v Švici. SKUPNO EVROPSKO TRŽIŠČE V Bruslju, prestolnici Belgije, so se sestali predstavniki Francije, Nemčije, Italije, Belgije, Holandsike in Luksemburga z namenom, da bi ustanovili za svoje dežele skupen trg. I)anes imajo skupno tržišče samo za premog in jeklo, to se pravi, da se to blago v njihovih deželah lahko svobodno Ikupuje in prodaja ter izvaža in uvaža brez vsake carine. Za premog in jeklo tvorijo omenjene države enotno ozemlje, kakor da bi bile ena sama država. To velja že 8. leto in je velikanske važnosti za bodoči mir v Evropi. Brez jekla in premoga je namreč nemogoče voditi vojne. Če sita torej obe vojaštko važni surovini pod skupno gospodarsko' upravo šesterih držav, je dano vsaj jamstvo, da ne more druga druge iznenada napasti. Vojna je med njimi tako rekoč izključena. To je posebno pomembno za Francijo in Nemčijo, saj je njuno nasprotje povzročilo najhujše vojne v Evropi in svetu. V bodočnosti bo poleg premoga in jekla igrala v vojni čedalje večjo vlogo atomska sila in iz nje izdelano orožje. Zato so v Bruslju predlagali, naj pride tudi atomska sila pod slkupno upravo. Glede tega so se skoraj že zedinili in tako bo padlo iz rok poedinih držav tudi to sredstvo vojskovanja. Sporazum, ki ga v kratkem gotovo podpišejo, obsega sicer dane« le 6 držav, toda pristop je odprt tudi drugim deželam. Za sedaj se mu bo priključilo okrog 160 milijonov Evropejcev, in to je že mnogo. Da bi se medsebojno še čvrsteje združili, so v Bruslju predlagali, naj bi se slkupno tržišče raztegnilo od atomske sile, premoga in jekla še na druge vrste blaga, če mogoče, tudi na pridelke kmetijstva ter sploh na vse trgovinske predmete. Le tako nastane lahko s časom zares Združena Evropa. To vprašanje se pa ne da tako i/lahlka rešiti, ker so cene v naprednih državah nižje kot v manj razvitih. Treba se je izogniti nevarnosti, da bi močnejše dežele dušile šibkejše. Strokovnjaki so mnenja, da bi se tak skupni trg lahko ustvaril le postopoma in da je za to potrebno najmanj 12 let. Ker gre za zelo težavno in zapleteno zadevo, se bodo zunanji ministri sestali v Bruslju spet 4. februarja. BORBA ZA ALŽIR Glavna skupščina Združenih narodov bi morala te dni razpravljati o razmerah v severnoafriški deželi Alžeriji. Francija je seveda s tem silno nezadovoljna, ker sodi, da se Združeni narodi vtiikujejo v »notranje francoske zadeve«. Da bi dokazali svojo voljo za neodvisnost ter vplivali na Združene narode, so pa ailžirslki Arabci sklenili, da orga-riziirajo ravno med obravnavo enotedensko splošno stavko. Poveljnik francoskih čet v Alžeriji general Massu je skušal stavko preprečiti s silo; v preglasu je naznanil, da bo vojska -»stavko strla«, vendar sc mu ni posrečilo. V Alžeriji je stavlka zaijela ne le vse tovarne in rudnike, temveč tudi železnice, pošto in telegraf in druge urade. Vojaštvo je dalo sicer trgovine odpreti s silo, vendar so lastniki in nameščenci ostali doma in trgovine so bile prazne. Istočasno so alžirski partizani oživili boje proti Francozom in izvršili v deželi nove atentate, ki naj bi odjeknili v mednarodni javnosti. Splošni stavki so se pridružili tudi Alžirci v sami Franciji. Tu jih živi in je zaposlenih v raznih tovarnah in rudnikih okoli 350.000. Tudi tu je nastopila proti njim policija. V samem Parizu jih je zaprla 500, v mestu Lil-le pa 700. V uličnih spopadih je bilo več policistov in Afričanov ranjenih. V znak moralne in politične vzajemnosti z Alžerijo so proglasili za 30. januar splošno stavtko tudi v sosedini že neodvisni Tuniziji. Iz vsega se vidi, da se osvobodilno gibanje Arabcev ne da več s silo zatreti. Če se Francozi z njimi pravočasno ne sporazumejo, bo Alžerija zanje zgubljena. NOVI CE RAZPRAVA MONTESI Naš list je svoj čas obširno pisal o krasni Rimljanki Vilmi Montesi,' ki so jo aprila 1953 našli mr tv o na morsiki obali blizu Rima. Čeprav je bila Vilma hči preprostega rokodelca, je zavoljo svoje lepote prišla v tako zvano »višjo« rimsko družbo, ikjer so se presiti gospodje vdajali uživanju mamil *n drugim razvratnostim. V tej družbi so bili med drugimi pustolovec Montagna, tako zvanij »grof sv. Bartolom oj a«, nadalje sin tedanjega demokristjanskega zunanjega ministra Piccionija in drugi imenitniki. Ko je mlada Vilma umrla*, je časnikar Muto dvignil javno obtožbo, da je njeno 6mrt zakrivil Piero Piccioni, a da sta neljubo zadevo skušala potlačiti tedanji rimski k vest or Polilo in »grof« Montagna. Pod pritiskom ogorčenja javnega mnenja, se je proti njim začela sodna razprava v Rimu, a je bila nato odložena in prenesena v Benetke, kjer se je sedaj spet pričela. Prvi teden razprave se je zaključil, ne da bi prišla na dan kaka posebna odkritja. rl rije glavni obtoženci so odločno zanikali, da so ubogo Vilmo sploh poznali. Najbolj značilno je bilo obnašanje kve- Tovarna brez lastnika Pred nekaj meseci je bila objavljena novica, da s* je Nemčija v izvozu avtomobilov v tujino priboiila drugo mesto na svetu. Več jih izvaža samo še Arne rika, medlem ko je Velika Britanija bila od Nemcev tolčena. Odločilno zaslugo za to nemško zmago pripisujejo znani tovarni avtomobilov Volksvvagen v Wolfsburgu na Saksonskem, tik ob meji s komunistično Vzhodno Nemčijo. Zgodovina podjetja je zelo zanimiva in poučna. Ustanovljeno je bilo pod Hitlerjem iz javnega de narja tako zvane Fronte dela z namenom, da oskrbi * dobrimi, a cenenimi vozili široke plasti ljudstva foda komaj so prišli prvi avtomobili na trg, je že izbruhnila vojna in vsa proizvodnja tovarne je slu hla odtlej samo še potrebam armade. Ko je ob koncu sovražnosti prišlo težko bombar dirano podjetje pod oblast angleških zasedbenih čet njihov poveljnik polkovnik Radclyffe, ni vedel, kaki z njim. Najprej je hotel prepeljati stroje z na črti vred kot vojni plen na Angleško, toda ko so ondotni strokovnjaki zagledali malo in skromno vo zilo, so ponudbo z nasmeškom odklonili. Kaj naj počnejo s takim podjetjem v Veliki Britaniji? Radcklyffe je tovarno z zavezniško podporo držal Pri življenju le zato, da bi delavci ne bili brezpo selni, a pri tem ves čas ugibal, kako bi se je rešil. Svetovali so mu, naj poišče kakega sposobnega nem škega tehnika ter mu izroči vodstvo tovarne. HEINZ NORDHOFF Tako je prišel polkovnik v stik s 45-letnim Nord hoffom, ki se je nahajal z ženo in hčerko v tak stiski, da se je z njima hranil v kuhinji za reveže Znan pa je bil kot sposoben in pošten človek. Nem čija je bila tedaj še vsa v ruševinah in se je komaj začela gospodarsko prebujati. Polkovnik je dejal Nordhoffu, da mu izroči to varno pod pogojem, da ne zahteva od Angležev ni t> vinarja podpore. Za vzdrževanje podjetja mora sam skrbeti. Nordhoff je sklical na sestanek bivše delavce in nameščence tovarne Volksvvagen, jim raztolmačil po i°2aj ter nato sprejel Radclyffovo ponudbo. »Ce me boste poslušali« — je dejal delavcem — »vam jam čim, da si bomo vsi za vedno zagotovili bodočnos «. Nordhoffovi načrti so se zdeli tedaj drzni in brez umni, a mož je imel srečo, ker je kmalu zatem pri sla Marshallova pomoč iz Amerike, iz katere je pre Jel tudi on posojilo. Delavci, uradniki in Nordhof s° si prostovoljno znižali plače in se vrgli zagrize no na delo, da bi njihova tovarna lahko z uspehom tekmovala z inozemskimi podjetji. Vsa proizvodnja Je bila preračunana na izvoz, zakaj v obubožani Nemčiji tedaj ni bilo mogoče najti dovolj odjemalcev. Požrtvovalno in vestno delo je kmalu začelo ro "iti uspehe, ki so od leta do Jeta naraščali. Let’ 1946 je tovarna izdelala 1785 vozil, leta 1956 pa 395 tisoč 211, od katerih se pretežna večina še danes Prodaja v inozemstvo. Ko je lani izšel iz tovarne Prvi milijon avtomobilov, je Nordhoff izjavil: »Prija tdji, sedaj nas ne more nihče več ustaviti! V po spešenih pohodih korakamo proti drugemu milijo nu!« NAGRAJENA POŽRTVOVALNOST . Število delavcev je medtem naraslo od 8 na 30 tisoč in njihove plače so danes večje kot v vseh ostalih tovarnah avtomobilov. Razen tega so udele ženi s 50% na čistem dobičku. Za slučaj bolezni onemoglosti in smrti so zavarovani bolje od drugih delavcev. Okoli tovarne se razprostirajo čedne hi šice in vile za delavce in uradnike in v bližini se dviga krasen športni stadion, v katerem je prostora za 100 tisoč gledalcev. Najzanimivejše pa je, da danes nihče ne ve, kdo je pravzaprav lastnik podjetja. Nordhoff ima v roka i samo dovoljenje angleškega polkovnika, da sme ure diti in voditi tovarno, in to je vse. On ne ve, komu mora polagati račune za svoje poslovanje. Dokler se je tovarna borila s težavami, se ni zanjo nihče zanimal. Sedaj ko je dobičkonosna, se pa javljajo razni »lastniki«: najprej člani bivše Hitlerjeve Fronte dela, nato Saksonska dežela, v kateri leži podjetje, medtem ko zahteva finančni minister Schaffer, da bodi tovarna last države. Minister z; gospodarstvo Erhard je pa temu odločno nasproten češ da država ne sme prevzemati nalog, za katere ni poklicana. V njenih rokah bo podjetje nazadovalo. Erhardovo mišljenje je popolnoma pravilno. Po našem bi tovarna morala biti last tistih, ki se v nje! trudijo in skrbe za njen obstanek in napredek. Pod jetje Volkswagen se je razcvetelo, čeprav je bilo brez uradno priznanega lastnika. Vodili so ga sami rav natelji, uradniki in delavci. Toda to je bilo mogoče samo zavoljo tega, ker so bili delavci ne le s‘rokovno izvežbani, temveč tud vestni in požrtvovalni, ker so gledali na koristi pod jetja, kakor da bi šlo za njih lastno imetje, skratk ’ ker so bili moralno vzgojeni. Kjer teh moralnih last nosti ni, ne pomagajo še tako pravilna načela o so cializmu in novem družabnem redu prav nič ter gre do najlepša podjetja v propast. 3 tor j a Polita. V obrambnem govoru je obdolžil preiskovalnega sodnika, češ da je pri zasliševanju uporabljal proti njemu nasilna sredstva. Državni tožilec je pa dokazal, da so kvestorjeve izjave neresnične. Vsekakor je zanimivo, da je protest izustil mož, ki je v svojem 50-Ietnem službovanju do potankosti poznal tehniko policijskega spraševanja. Toda eno je biti izpraševalec, drugo sedeti na obtožni klopi. Vse kaže, da razprava, ki je v Rimu vzbudila toliko prahu, ni prav nič vznemirila Benečanov, saj kažejo zanjo malo zanimanja, čeprav je v sodili dvorani prisotnih 34 najboljših italijanskih odvetnikov in nad 200 domačih in tujih časnikarjev. Obravnava bo po vsej verjetnosti trajala šest mesecev in njeni stroški pojdejo v stotine milijo- nov. KOROŠKI SLOVENCI Avstrijski minister prosvete je obljubil, kakor poroča dnevnik Volkszeitung, da bodo koroški Slovenci dobili v prihodnjem -olskem letu lastno gimnazijo v Celovcu. Zalo bodo oblast v a ukinila na nemških srednjih šolali slovenščino kot obvezen predmet. MINISTRSKE PLAČE Ko je Macmillan sestavil novo angleško vlado, so časniki objavili, kakšno plačo bo kdo od njih prejemal. Najvišjo dobi finančni minister, in sicer okoli 20 milijonov lir na leto. Ministrski predsednik 17 milijonov, ostali pa približno polovico. V Italiji so plače precej manjše: ministrski predsednik prejema okoli pet milijonov na leto, ostali ministri pa približno tri, v kar pa niso všteti razni dodatki, potnine in druge ugodnosti. VOJAŠKO RAVNOTEŽJE Predsednik Eisenhower je izjavil, da so dogodki na Poljskem in Madžarskem najbrž spremenili vojaško ravnotežje med zapadom in komunističnim vzhodom. Sovjetska zveza, je rekel, se danes za primer vojne ne mo. re več zanašati na oborožene sile teh dveh I držav, ker se tu vojaki le proti volji pokore Moskvi. Zakaj so katoličani sodelovali s komunisti? (Nadaljevanje s 1. strani) §e bolj pomembno pa je, kar so začeli pi- sati znani in nesporni komunisti v svojih glasilih, kot so Tribuna Ludu, Nova kultura in Poprositi. V posebnih člankih in razpravah poudarjajo, da bi »pravilno tolmačenje, marksizma« moralo dovesti (komuniste do spoznanja meja, do katerih smejo iti. Njihov nauk je v bistvu gospodarske in socialne prirode, je posebno gledanje na zgodovinski razvoj človeštva, a nima nič opraviti s čisto duhovnimi, to se pravi tudi verskimi vprašanji. Sporazum s Cerkvijo je torej na Poljskem sprožil med komunisti tudi razpravo o svetovnonazorskih temeljih njihovega gibanja. To so vzroki, zavoljo katerih so kardinal Višinski in poljski katoliki pri volitvah tako odločno in enodušno podprli Gomulko. Če so se poljski katoličani odločili za sodelovanje s komunisti, pravi že imenovano glasilo Italijanske Kat. Akcije, so že vedeli, kaj delajo. »Nihče ne more bolje od njih presoditi današnjega položaja v njih plemeniti in velikodušni deželi, ki je dala že toliko blestečih dokazov svoje privrženosti Cerkvi«. siva in tudi množice« njegove lastne komunistične stranke. Jedro sporazuma, ki ga je sklenil Gomul-ka s škofi, je v temle: Cerkvi se zajamči polna svoboda dušnega pastirstva ter verouka na vseh šolah razen na univerzah. Cerkev se pa obveže, da se ne bo neposredno mešala v politično in strankarsko življenje. Tekma med komunisti in katoličani naj se omeji na strogo ideološko področje. V ta namen je Gomulka vrnil katoličanom njihovo časopisje, ki se je začelo bujno razcvetati, in zagotovil popolno svobodo katoliškemu vseučilišču v Lublinu. Posledice sporazuma so zelo značilne. Na seji centralnega komiteja je Gomulka že 20. oktobra izjavil: »Revna je misel, da morejo socializem graditi le komunisti, le ljudje z materialističnimi družbenimi nazori«. S tem je priznal prepričanim katoličanom enakopravnost v upravljanju države ter zavrgel misel, da pritiče izključno komunistom pravica odločali v gospodarstvu in politiki. TRŽAŠKI MESTNI SVET Na torkovii seji tržaškega občinskega sveta so svetovalci soglasno sprejeli Balkon za poenotenje plač občinskim uslužbencem. Po uovili predpisih, ki veljajo od 1. julija 1956, bo mestna občina (izplačala uslužbencem 1*72 milijonov 900 tisoč lir letno več kot doslej. K temu je treba dodati še približno enako vsoto za socialno zavarovanje in druge davke. Mestna uprava ima 3 tisoč uslužbencev, za katere bo letos izdala okrog tri četrt milijarde lir. V začetku seje je sve.tovallka Hrovatinova zahtevala, naj se čimprej uredi dvorišče pred ljudsko šolo ter otroškim vrtcem na Opčinah; svetovalec Agncletto p« je opozoril upravo na izredno slabo stanje, v katerem se nahaja ul. Moreri v Rojanu. VAŽNA KOMISIJA V ponedeljek je tržaški pokrajinski svet soglasno izvolili komisijo, ki ho proučevala vprašanje avtonomne dežele Furlanija-Julij-ska krajina. Komisija je sestavljena iz 10 po-krajinskih svetovalcev in strokovnjakov. Slovence zastopata svetovalca Š iško vi č in Mario Grbec. Predsednik pokrajinskega sveta je pouda-lil, da bo komisija zastopala in hranila koristi Trsta, iko bo skupno z ostalimi prizadetimi pokrajinami reševala to važno vprašanje. Z ustanovitvijo avtonomne dežele se razen skrajnih desničarjev načelno strinjajo vse stranke. Skoraj nepremostljive težave pa so v tem, da. Furlani zahtevajo., naj bo glavno mesto dežele Videm in naj bo v deželnem zbora vsaka pokrajina zastopana po številu prebivalcev, medtem ko se ostale pokrajine temu odločno upirajo.. NABREŽINA Na zadnji seji občinskega sveta, ki je bila pretekli petek, so svetovalci sklenili kupiti ud Delavskih zadrug 220 kv. metrov zemljišča, na katerem bodo zgradili nabrežinsko novo poštno poslopje. Zemljišče stoji nedaleč od današnje pošte in bo občino stalo okrog 220 tisoč lir. Svetovalci so odobrili zakon o poenotenju plač za občinske uslužbence in nato po daljši razpravi sklenili plačati Finančni inten-danci 1 milijon 366 tisoč za novo sesljansko pokopališče, ki je bilo pred kratkim izročeno občinski upravi. Ker so nekateri svetovalci pripomnili, da na pokopališču ni dovolj zemlje, jim je župan zagotovil, da se bo to vprašanje čimprej zadovoljivo rešilo. Kakor je znano, je prejšnja uprava ustanovila v bivšem občinskem domu na trgu v Nabrežini občinsko knjižnico. Konec leta 1955 je pa Finančna intendanca zahtevala, naj občina sklene najemniško pogodbo, češ da je poslopje last države, ker je bil tu sedež nabrežinskega fašja. Iz listin, ki jih hrani občina, izhaja, da je leta 1936 bivši »podesta« Brovedani res poslopje prodal fašistični stranki za 6.500 lir; zato je po vojni stavba postala državna lastnina. Občinska uprava se je dolgo upirala zahtevi Finančne intendance, dokler ni generalni komisariat pred kratkim odredil, naj občina plača 2 tisoč lir mesečne najemnine, in sicer od 1952. leta naprej. Svetovalci so ta predlog sicer sprejeli, a hkrati sklenili, naj se naredi vse potrebno, da postane bivši občinski dom ponovno last devinSko-nabrežinsk.e občine. SALEŽ V časopisih sem pred dnevii bral, da so Trebenci sredi januarja imeli redni občni /bor zavarovalnice za govejo živino in da so obenem obhajali njeno 70-letnico. Ko< sem zvedel, da šteje njihova ustanova 51 članov, ki so zavarovali lani skupno 128 glav živine sem se podrobno pozanimal za njeno poslovanje ter prišel do zaključka, da opravlja za varovalnica veliko, delo. Ustanova namrei plačuije živinozdravnika in zdravila za živino in v primeru hude nesreče d.aje zavarovalcu primerno odškodnino. S svojim delovanjem torej neposredno ščiti in pospešuje živinorejo tamkajšnje vasi. Ob tej priliki sem tudi zvedel, da obstajajo slične ustanove v še nekaterih vaseh na Tržaškem in da imajo povsod prav lepe uspehe. Zaradi tega sem mnenja, da bi morali tudi kmetovalci iz Saieža in Zgonika ter ostalih vasi čdmprcij ustanoviti svoje zavarovalnice, saj bi končno že lahko spoznali, da le v skupnosti je moč! Kmet iz Saieža Naš dopisnik iz Saieža ima popolnoma prav! Najbolje je, da se kar sam loti dela, ker le tako bo najhitreje uresničil svojo zdravo zamisel. Ured. SESLJAN V najkrajšem času se bodo v naši vasi in njeni bližini pričela važna javna dela. Po dolgem obotavljanju so oblastva končno, odobrila gradbeni načrt za novo. šolo in je delo že bilo oddano na dražbi. Sedaj bodo kmalu pričeli kopati temelje. Tudi za ojačenje telefonskega omrežja so zadnje dni odpadle vse ovire, tako da hi Selad moral čimprej pričeti z izkopavanjem jarka, koder pojde telefonski vod v Sesljan in Devin. Vprašanje razširitve ceste k morju so rešili tako, da je devinski princ brezplačno odstopil občini današnjo pot, ki je bila njegova lastnina, ter vse zemljišče, ki je potrebno za razširitev ceste. Za bližnjo sezono bodo verjetno uredili le nekaj ovinkov ter pripravili prostore, kjer se bodo lahko ustavljali avtomobili. Morda začne že za velikonočne praznike obratovati nov hotel »Corona«, ki bo. razpolagal s 27 sobami in z lepo restavracijo. Govori se, da bodo v kratkem pričeli graditi tudi kino dvorano, in sicer v bližini gostilne Kralj. Upamo, da bodo pri omenjenih delih zaposlili predvsem domače brezposelne, ki jih je letos v naši občini nad 500. BORŠT Kakor vedno smo se tudi letos več dni prapravljaijii, da bi dostojno obhajali praznik domačega zavetnika sv. Antona. Na njegov godovni dan je na žalost razsajala huda burja, ki je bila kriva, da nas niso obiskali mnogi prijatelji in znanci iz bližnje in daljne okolice. Veliko boljša je pa bila naslednja nedelja, ko je bilo vreme ugodnejše. Dopoldne smo imeli v domači cerkvi slovesno mašo, ki so se je udeležili mnogi verniki ter se zahvalili Bogu in sv. Antonu za prejete milosti. Popoldne pa so prišli na svoj račun gostilničarji, iker so imeli polne roke dela tako z domačimi kakor s tujimi gosti. Domača dramska skupina pa nam je za to priliko nudila dva prijetna večera. Mladi igralci so se postavili z burko »Izgubljeni in spet najdeni mož«, ki je navdušila številne poslušalce. V SLIVNEM IN ŠTIVANU NE BO NOVIH ŠOL! V zadnjem trenutku smo zvedeli, da je generalni komisar dr. Palamara odločil, naj -o ne zidata šoli v Slivami iin Sli.vnem, čeiš da ie v teh vaseh premajhno število šoloobvez-'ili otrok. Kakor je znano, je bilo s teko-im gospodarskim načrtom devinsko-nabre-:inski občini v ta namen že nakazanih 16 niiijonov in je občinska uprava že našla »strežna stavbna zemljišča. Občinslki predstavniki so naredili, vse, kar je bilo v njih noči, da bi odločitev oblastev preprečili, a o dosegli le to, da jim je dr. Palamara do-olil, naj se zgoraj omenjena vsota upora-)i za druga javna dela v občini. Čeprav vemo, da s to vestjo ne bodo prav > ’iič zadovoljni Slivenci in Štivančani, upamo, da bo občina vsaj del te vsote nakazala a najnujnejša dela v Slavnem in Štivanu, ki sta na žalost precej zanemarjena. 2880 PROMETNIH NESREČ Cestna policija sporoča, da je bilo preteklo leto na Tržaškem 2880 prometnih nesreč, med katerimi je zgubilo življenje 39 oseb, 1489 pa jih je bilo ranjenih. Vzroki nezgod so prevelika brzina, kršenje cestnih predpisov ter zlasti neprevidnost vozačev. OBVESTILO KOKOŠEREJCEM Kmetijsko nadzorništvo v Trstu bo tudi letos nu dilo prispevke za nakup en dan starih piščet in va lilnih jajc naslednjih pasem: Bele livorneške (sred nje rasti) in Nevv Hampshire. Kokošerejci lahko naroče pri Kmetijskem nadzorništvu v ul. Ghega 6 najmanj 10 piščet ali valilnih jajc. Naročila se sprejemajo od 28. januarja do 28. februarja; vsakdo pa mora vnaprej plačati 110 lir za pišče in 50 lir za jajce. Piščeta in jajca bodo pričeli razdeljevati od 15. marca dalje. OBVESTILO SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da se je I preselil v nove prostore v ulici F. Filzi 8/1. Uradne ure so vsak dan od 18. do 19. ure razen ob sobotah in nedeljah. Telefon 37-808. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO priredi V SOBOTO, 9. FEBR., OB 22. URI V HOTELU EXCELSIOR PALAČE »VI. VELIKI DOBRODELNI PLES« Vstop Izključno z vabilom, ki ga lahko dvignete na sedežu društva v ul. Machiavelli od 16. do 18. ure. Tu lahko rezervirate tudi mize. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto, 2. februarja, ob 20. 30 v Sv. Križu; v nedeljo, 3. februarja, ob 16. url v Nabrežini John Patrick VROČA KRI V pondeljek, 4. februarja, ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 II. GLEDALIŠKI PONEDELJEK s pestrim sporedom II. Gledališki ples bo v soboto, 9. februarja, ob 21. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj« ŠTEVERJAN V preteklem letu je bilo pri nas 17 rojstev, mod njimi so bili štirje fantički, vse druge so pa deklice. Vsi (novorojenčki so zdravi dn lepo rastejo. Umrlo pa je lani 8 faranov, med temi šest žendki. Porok smo imeli 5. Predpreteklo soboto pa je umrl v bolnici pri Rdeči hiši 47-letni domačin France Knez. Bil je sicer preprost poljski delavec, ki je služboval pri treh gospodarjih, a je svojo rodno zemljo tako ljubil, da je bdi v tem res vzor vsakomur. Z zemljo je bil duhovno povezan in zato jo je obdeloval z veliko vestnostjo in ljubeznijo. Pokojnika so vsi Šte-verjanci spoštovali. To je pokazal 22. januarja tudi lepi pogreb na pevmskem pokopališču, ki so mu ga priredili Števerjanci m prebivalci Solkanskega polja, kjer živi njegova mati. Naj bo plemenitemu delavcu ljubi Bog bogati plačnih, njegovi materi pia izrekamo globoko sožalje. Ovinek pri dvoru sedaj razširjajo, da se odstrani vsaka nevarnost za one, ki se vozijo v Ribijevem avtobusu. Ta bo odslej vozil v števerjan tudi skozi Grojno. Ponovno se moramo pritožiti, da se oblastva, zlasti prefektura, premalo brigajo za življenjske potrebe naše vasi. Saj moramo pitno vodo še vedno voziti iz Gorice, kar revnejše kmetovalce hudo oškoduje. Zares je že skrajni uas, da se tudi v Števerjanu zgradi krvavo potrebni vodovod. Naši občini je pretekli teden Odbor za zimsko pomoč podelil skromno podporo 55 tisoč lir. Hvaležni smo pa tudi za to drobtinico in upamo, dla se nas bodo prihodnjič zopet spomnili. SOVODNJE V preteklem tednu so začeli deliti tudi Pni nas sladkor, kavo in semensko olje za mesec januar. Vsaka oseba dobi to pot en kg in pol sladkorja, 350 gr surove ali 280 gr pražene kave ter en liter olja. Delitev bo trajala do 31. t. m. Pokrajinski odbor za zimsko pomoč je Pretekli teden razdelil med občine na Goriškem 5 milijonov za izvedbo raznih jav-11 di del ter 11 milijonov lir pomoči občinskim podpornim ustanovam. Od zadnjega zneska je odpadlo naši občini 200 tisoč lir. V četrtek preteklega tedna je med drugimi župani položil prisego pred prefektom tudi sovodenjski župan g. Češčut. IZ DOBERDOBA Od petih milijonov lir, ki jih je Odbor za zimsko pomoč nakazal občinskim upravam na Goriškem za razna javna dela, je odpadla tudi na našo občino mala vsota 50 tisoč lir. Služila bo za popravo ceste, Iki vodi do orožniške postaje. Od zneska 11 milijonov, ki so jih razdelili med občinske podporne ustanove, pa je dobila naša občina 230 tisoč lir. Preteklo nedeljo so lovci iz Goriške, Tržaške in videmske pokrajine priredili prvi lov na lisice v doberdobskem in jameljskem lovišču. Lov je bil že zato lep in poln užitka, ker je bilo izredno lepo vreme, pa tudi zato, ker so lovci prvič uporabljali izvežba- ne lovske pse prvovrstne pasme. Kolilk je pa bil plen, še nismo mogli ugotoviti. Pred kratkim, to je 13. t. m., je pri nas nastopil z lepo igro' pisatelja Jalena v štirih dejanjih »Srenjo« dramski odsek štever-janskega S. K. P. D. Občinska dvorana je bila precej dobro zasedena, zlasti Jameljcev je prišlo veliko. Steverjandki igralci so se dobro izkazali in njihova igra je izpričala, da so odra že navajeni. Požrtvovalnost števerjanskih deklet in fantov zasluži vso našo pohvalo in je vredna iskrenih čestitk. IZ JAMELJ Človeka kar stisne nekaj v srcu, ko mora zopet poročati o nesrečah, Iki jih pogosto povzročajo po naših vaseh eksplozije granat, ostankov prve svetovne vojne. Tako se je v torek preteklega tedna zgodila pri nas nesreča, pri kateri sta bila precej hudo poškodovana dva mlada domačina. To sta bila 19-letni Renato Šuc in njegova 13-1 etna sestra Marija. Okoli 5. ure popoldne sta šla na hrib nad vasjo, kjer sta hotela izkopati s krampom granato, ki je ležala globoko v zemlji. Ta s'e pa je iznenada razstrelila in oba sta utrpelai hude poškodbe ter opekline po obrazu in rokah. K sreči sta bila še toliko pri moči, da sta lahko sama prišla do glavne ceste. Od tu ju je odpeljal avtomobil, Iki je privozil slučajno mimo, v tr-žiško bolnico, kjer se bosta morala zdraviti približno mesec dni. Vsi Jameljci jima želimo, da bi čimprej in popolnoma okrevala. SESTAVA POKRAJINSKEGA ODBORA V torek preteklega tedna se je sestal novi pokrajinski upravni odbor. Na seji so si razdelili odseke pokrajinske uprave, in sicer takole: Dr. Culot je prevzel spošne posle; dr. Po-lesi osebje, kulturo in turizem; dr. Cliien-taroli finance, prof. Marin zdravstvo in lov, Zaretti javna dela, učitelj Fabrizio podpore ter Grigolon kmetijstvo, živinorejo in ribolov. Določili so tudi dneve za sprejemanje strank. Težji oreh pia je sestava občinskega upravnega odbora. Tudi ta je imel že v preteklem lednu prvo sejo, na kateri pa še niso mogli razdelili posameznih področij občinske uprave, ker je borba za mesto podžupana precej ostra. Po glasovih pritiče to mesto dr. Poterziu, poteguje se zanje pa tudi znani bivši odbornik za kulturo prof. Gianan-ionio. Zanj se je postavila sicer stranka, odločil bo pa stvar končno le župan dr. Bernardi«, kar se bo bržkone zgodilo že v tem tednu. IZ PLEŠI VEGA Pred nekaj dnevi je začelo poslovati pri Sv. Subidi novo delovišče, pri katerem bo 76 delovnih dni zaposlenih 25 brezposelnih delavcev. Začeli so popravljati občinske ceste. Stroški bodo znašali 1.736.000 lir. Pred 14 dnevi pa so dokončali vodovod na Plešivo, k Sv. Subidi in v Navale. O tem smo sicer že poročali, a moramo še poudariti, da gre največja zasluga za to prepotrebno javno delo občinskemu svetovalcu g. Ivanu Rurtinu, ki je uporabil ves svoj vpliv, da je občinski svet v Krininu sprejel in izvedel njegov predlog. Z VRHA Preteklo soboto sta se v naši vasi pripetili kar dve precej hudi prometni nesreči. V dopoldanskih urah se je ponesrečil 22-letni Oskar Gril, ki si je pri padcu z motornega vozila zlomil komolec desne roke. Še isti dan popoldne pa se je slična nezgoda pripetila 44-letnemu Mariu Vižintinu, ki se je pri padcu z motorja ranil v čelo in desno roiko. Oba ponesrečenca so odpeljali v goričko bolnico. Vsi Vrhovci jima želimo, da bi čimprej okrevala. 70-LETNICA GORIŠKEGA NADŠKOFA V torek je gorički nadškof msgr. Hiaciut Ainbrosi praznoval 70. rojstni dan ter petletnico svojega šfkofovanja v Gorici. Rodil se je 29. januarja 1887 v Trstu in je bil z 12. letom sprejet v kapucinsko semenišče v Veroni. Dne 10. avgusta 1909. leta ga je beneški patriarh Cavallar posvetil v mašnika. Službo goričkega nadškofa je nastopil 29. januarja 1952. K čestitkam in voščilom vernikov, da bi mu dobri Stvarnik podelil obilo blagoslova, se pridružuje tudi uredništvo Novega lista. IZ RONK Preteki O' soboto je bil s 13 od 19 glasov izvoljen za novega župana naše občino g. Ivan Miniussi. Za odbornike so pa bili izvoljeni dr. Ciro Stacul, geometer Aldo Toso, Alojzij Boscarol in Ettore Miehelin. Občinski upravi je Odbor za zimsko pomoč pretekli teden nakazal 600 tisoč lir podpore za brezposelne. OBVESTILO KMETOVALCEM Kmetijsko nadzorništvo je razglasilo, da bo vlada tudi letos nudila kmetovalcem prispevek za nakup semenskega krompirja naslednjih sort: Tonda di Berimo, Bintje Er-sterlinger, Majestic in Quebec. Prispevek znaša 1500 lir za stol. Kmetovalci naj narode prošnjo na posebnem vzorcu, ki se dobi pri Kmetijskem nad-zorništvu v ulici Duca D’Aosta ali pri podeželskih podružnicah v llonkah, Krminu, Gradiški in Romansu ter pri posredovalnicah kmetijskega konzorcija. Prošnjo je treba vložiti do 16. februarja pri Kmetijskem nadzorništvu ali pa pri uradih, ki smo jih zgoraj navedli. Prispevek se pa dobi za največ dva stota. SMRT SLOVENSKE MATERE V torek je v Gorici zatisnila svoje trudne oči 77-letna gospa Katarina Bavdaž, roj. Živec. Pokojnica je bila vzorna mati, ki je svoje otroke vzgojila v krščanskem ter narodnem duhu. Naj ji bo Bog bogati plačnik in naj v miru počiva. Njeni hčerki gdč. Olgi, sinovoma dr. Slavku in g. Francu ter vsej družini izrekamo globoko občuteno sožalje. ČESTITAMO! V soboto, 26. januarja, sta si v cerkvi na Travniku obljubiia večno zvestobo gdč. Mavra Pcrtot in g. Zdenko Špacapan. Mlademu paru iskreno česti- Ilvuv&liti Silc$i*piii/a 0 N (iiittl.iltfi floliuu BENEŠKA SLOVENIJA IN K ARNI J A Kdor čita v zadnjem času videmske časopise in »Gazzettino«, najde v njih liude pritožbe zaradi bednega gospodarskega stanja, ki vlada; v Karnijli. Izseljevanje iz nje je skoro tako veliko kot v Beneški Sloveniji. Obe deželici sta si v marsičem podobni. Skozi slovensko deželico teče Nadiža, skozi Kar-nijo pa Tilment. V obeh je ob rekah le nekaj ravne prodnate zemlje, vse drugo pa je strmina, na kateri vidiš revne njive, puste senožeti in gole gozdove. Število prebivalcev je tu in tam slkoro enako, po okoli 60 tisoč. Prebivalstvo sc vsako leto huje krči, 6’aj zapušča rodno grudo vsak mlad človek, da si nekaj zasluži, dokler je še mlad in zdrav. Odkar so ukinili še zadnjo cementarno, ni v Beneški Sloveniji prav nič industrije. Tudi Karnija je, odkar so zaprli tekstilne tovarne, skoro brez vsiake industrije. Obe deželici živita v glavnem od svojih izseljencev v tujini, ki pošiljajo domov krvavo zaslužene dohodke. Beneški Slovenci in ICarnijci se srečujejo' v Belgiji, Franciji, Nemčiji in vsepovsod križem sveta. Slovensko deželSco in furlansko ob Til-mentu trga obup, ko prihajajo iz tujine vesti o smrtnih nesrečah sorodnikov v rudnikih in pri drugem težavnem delu. Zato ni čudno, da dvigajo videmski časopisi vedno hujše pritožbe zoper žalostno množično izseljevanje in da oblastva zares premalo storijo za gospodarski dvig Karnije. Talko se p rite •"'je II Gazzettino z dne 9. novembra 1956, da« ljudje beže iz najlepše karnijske doline Pesarine, ter zapirajo svoje izpraznjene hiše v Prato Ciarnico in Pesariis. Vedno več njiv in travnikov je necbdelanili, deželica postaja vedno bolj divja in «pusta. Moški, v kolikor sploh ostanejo doma, so zaposleni: le štiri mesece v letu. Ženske so se pa naveličale delati za 25 lir na uro in so odvrgle svoje »gerle«, to je oprtnike, z ramen ter gredo raje na delo v Švico. To pa ne velja samo za dolino Pesarino, marveč za vso Karnijo. Skrajni čas je že, da bi zakon o gorskih izb olj savan j ih stopil s papirja v življenje, da se res že enkrat začne da-lekosežno in načrtno pogozdovanje in urejanje hudournikov. Kaj pa Beneška Slovenija? Ko čitamo' te jeremijade italijanskega tiska, nam stopi beda naše slovenske dežele še bolj živo pred oči. Le glede ene stvari so v Karniji na boljšem: če se mi v svojih listih pritožujemo nad! bedo Rezije, Terske doline, doline Idrijce, Abome, Maline, Kr-nahte in Nadiških dolin, kjer ni nič bolje kot v Karniji, nas obtožujejo veleizdaje; Karnijcem pa tega ne morejo očitati. Kar-nijci imajo še to veliko srečo, da jih zastopajo v parlamentu in senatu, v pokrajinskem svetu in drugod lastni ljudje, ki imajo srce do rodne grude in njene koristi. Ti branijo Karnijce v Rimu in v Vidmu. Gre pač za ljudi, ki so v krvem sorodstvu s Furlani in i Italijani in zato varni pred očitki protidr-žavnosti. To krvno sorodstvo ima za Karnijce tudi svojo senčno stran. Ker nismo Beneški Slo- venci ne Furlani ne Italijani, hočejo iz nas napraviti zlepa ali zgrda čimprej Italijane in da bi to laže dosegli, nam dajo kak vodovod, poštni urad in mnoge podobne drobtinice, ki jih Karnijci ne dobe. V italijanskih nacionalistih je namreč utrjeno prepričanje, da je. pač treba nekaj storiti za Beneško Slovenijo, ker gre za občutljivo obmejno ozem-lljej !Pl/cdj Ite nacionaJf^ščne miselnosti so [»osebno šoJs.ke zgradbe in truma otroških vrtcev in podpore stotinam in stotinam naših dijakov v raznih zavodih. Nihče nam pa ne pomaga le zato, ker smo zanemarjeni in v gospodarski bedi, čeprav smo že stokrat z dejanji in krvjo dokazali, da smo dobri italijanski državljani. Da bi nas pa kot slovensko manjšino podpirali, ne pade seve nikomur niti v sanjah na pamet. IZ RAJBLJA Toži se nam po božičnih praznikih. Letos sta bila sveti Miklavž in božiček še bolj radodarna kot druga leta. Pri amovitejših družinah sta nabrala precej denarja, da sta lahko obdarovala več ubogih družin «in revnih otrok. Saj pa je ob (koncu leta revščina pri nas res huje narasla, in to zaradi lanskih Slavk, O' 'katerih smo že obširno« poročali. To SO' v cerkvi postavili kar osem električnih peči, tako da je sedaj pri sv. masi Ikar prijetno. Cerkev pa je kljub temu slabo obiskana, ker so se delovne razmere pod novimi gospodarji zelo poslabšale. Človeka se zavoljo tega polasti brezbrižnost. - Preteklo leto je bilo med nami tudi več smrti kot v prejšnjem. Naši rudniški gospodarji bi morali delavstvo bolj spoštovati in mu ustvariti boljše go-spodarske pogoje. Vedeti morajo, da tako lavmanje ni ostalo nikdar brez zlih posledic. {Fred 100 Vsako leto se piše s svojo letnico. Zvezdogledi, ki prerokujejo ljudem srečo iz kroženja zvezd, pravijo, da se že iz številk, ki sestavljajo letnico, lahko razbere sreča ali nesreča. Letnica 1957 ima v sebi pravljične -številke 9 in 7, potica je pa že saima po sebi nekam čudna številka. ZatoTej da bo letošnje leto čudma, pišejo razni Nostradamusi. Naj jim verjame, kdor je na zvezdoglede in pratikarje udarjen. Bolj gotov in zanesljiv je vsekakor pogled nazaj. Kar se je zanimivega, žalostnega ali veselega že zgodilo, to je namreč vse lepo popisano v starih bukvah; le težko je do njih priti, posebno če le zanima, kako je bilo danes pred sto leti. Mi, ki živimo v precej razburkanih časih se radi sprašujemo, ali so naši dedje bolj mirno in zložno živeli kot mi, njih potomci. Iz zgodovinskih knjig, še bolj pa iz časopisov tistih časov ugledamo podobo nekdanjih dni. Časjriki, kakolr jih danes poznamo mi, so bili leta 1857 med nami bolj redka prikazen in bralo jih je le nekaj sto Slovencev. »Novice«, ki so nosile podnaslov »gospodarske, obertnjišlke in narodske«, so izhajale vsako sredo In soboto na štirih straneh, ki so bile za četrtino manjše kot pri našem »Novem listu«. Urejeval jih je tedanji »oče slovenskega naroda« doktor Janez Bleivveis, tiskal in zalagal pa Jožef Blaznik v Ljubljani. Leta 1857, točno pred slo leti, je izhajal že petnajsti »tečaj« ali letnik. Iz tega letnika, ki je že velika redkost, prebiram novice in zgodbe in jih primerjam z našimi meseci in dnevi. Marsikaj je bilo takrat drugačno, in to zlasti malo in drobno domače življenje, ki je teklo mirno ko potoček med mahovjem. Veliko ozadje zgodovinske dobe pred sto leti je pa bilo v marsičem podobno dogajanjem današnjih dni. Absolutizem danes in — takrat Danes živijo« ljudje malodane po vsem svetu v sponah državnega ali strankarskega absolutizma. Ukaz države ali po edine stranke hromi voljo in dejavnost vseh. Približno enako se je godilo našitn prednikom okrog leta 1857. To leto prištevajo politični zgodovinarji Slovencev v dobo tako imenovanega staro-slovenstva, in sicer v obdobje tvornega kon-servativizma (1848 do 1860). V tem času je v Avstriji »pomlad narodov« že začela prehajati v jesen ostrega Bachovega absolutizma. Mladi cesar Franc Jožef je na Silvestrovo 1. 1851 razglasil patent, s katerim sc odpravlja v Avstriji sleherna ustavna svoboščina; med drugim tudi enakopravnost narodov in avtonomija občin. Stebri novega absolutizma so bili: orožnik, uradnik in visoka duhovščina. Ti so seveda bili po naših krajih predvsem Nemci. Slovenske uradltnijke je notranji m.inisteT dr. Aleksander Bach pošiljal v nemške kraje. Policija pa je za njimi pošiljala stalna poročila, ali so kot državljani zanesljivi ali pripadajo kakim tajnim prekucuškdm društvom in ali so močno naklonjeni »slovenizmu.« Policijski minister Janez Kempen je leta 1859 pisal kranjskemu deželnemu predsedniku kar lastoročno pismo, v katerem pravi, tla je treba ostro nadzirati advokata doktorja Lovrenca Tomana in kaplana Lovrenca Pintarja s Preddvora, ker »agitirata za ustanovitev slovenske države, tako da se že pojavlja skrb za ohra«nitev javnega miru.« Ta«ke ljudi je policija zapisala v posebne »črne bukve«, kot smo jih bili vajeni v dobi Mussolinija. Seznam je v letih tako narasle!, da je policijski minister ravno pred sto leti ukazal, naj se v zapisnike policije vpisujejo le Ivplivnejše osebe. Med nižjim ljudstvom in neizobraženimi da ni več treba vohuniti. Včasih je policija na podlagi tajnih sporočil tudi zbrisala Iz seznamov onega, ki se je »vzgled n o« obnašal. Tak pridni Janezek je bil tudi dr. Janez Bleiiveis, ki so ga izbrisali iz vrst političnih osumljencev. Obravnave proti političnim ali »državnim zločincem« so rast i e kot gobe po dežju. Le-la 1854 so jih našteli v Avstriji kar 3693. (Nadaljevanje prihodnjič) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Pogoslo, vse prepogosto se pri nas dogaja, da sc kulturni delavci vsi užaljeni razburjajo, če so delež ni v svojem javnem delovanju kritike. Mnogi med njimi vidijo celo v najrahlejši in najbolj prizaneslji vi kritiki m celo v eni sami kritični pripombi al, v nekem nasvetu osebno žalitev in temu primerno tudi nanjo odgovarjajo. Kritika, ki jih je morda de setkrat mehko pobožal in jim šel le enkrat sam krat z roko proti dlaki, proglašajo javno za dušev nega reveža, za neumneža in nesramneža ali pa mu podtikajo osebno sovraštvo in bogve kakšne hude namene. Tak odnos med umetniki in kritiki, pa naj se tiče glasbenega, likovnega, literarnega ali kakrš nega koli drugega področja, je vse prej kot norma len in zdrav. O tem vprašanju smo v našem listu že pisali, vendar sc je prav v zadnjem času spel dogodilo nekaj primerov, ki nas silijo, da ponovno opozorimo na pravilno pojmovanje kritike. Znano je, da ne prenesejo kritike samo pristaši totalitarnih idej. Samo oni ji odrekajo zdravilno in blagodejno funkcijo; zato pa tudi vsak totalitarni sistem prej ali slej zboli od nezdravih snovi, ki se nabirajo v njem in ki jih kritika ne izločuje sproti Za ljudi demokratičnega mišljenja pa bi morala bi ti pravica do kritike samo ob sebi razumljiva stvar posebno še na področju umetniškega udejstvovanja ki je najobčutljivejše, in kjer se vsako nezdravo sta nje najprej razodene. Danes sicer ne živimo več po;l totalitarnim sistemom, kot je bil fašizem, vendar pa so posledice dvajsetletnega hlapčevanja ostale Naši ljudje, tudi najodpornejši in najzavednejši, so se nekje, ne da bi sami vedeli kdaj in kako, vendar nalezli totalitarnih pojmovanj. Dvajset let nismo imeli pravice do prave kritike, zato so se je odva dili, še bolj pa so se odvadili kritiko prenašati. Zd se jim, da je v kritiki vedno nekaj zlohotnega in hudobnega, nekaj rušečega. Tako je namreč pojmoval kritiko fašizem. KRITIKA IN RESNIČNI UMETNIK V resnici pa je kritika nujna, ker, kjer ni kritike, ni izbora in ljuljka bujno uspeva ter lahko celo zaduši zdrave poganjke, ki bi drugače rodili dobre sadove. Seveda so poleg poštenih in dobro podko kanih tudi slabi in z ohotni kritiki, kakor so dobr in slabi umetniki. A bolje je, da so poleg dobrih kritikov tudi slabi, kakor da bi ne bilo nobenih Pravi umetnik se kritike ne boji, ampak jo upošte va in se skuša po njej ravnati, če čuti, da je upravi čena in poštena ter da jo zasluži, ali mu pa njegov zdravi umetniški čut sam pove, v koliko je zgreše na. Vedno pa bo sprejemal kritiko mirno in prizna val kritikom pravico, da se oglašajo. Samo ljudje ki bi radi veljali za umetnike, pa v resnici niso, se kritike pretirano boje. Resnični umetnik nosi sam v sebi zavest svoje vrednosti in svojega poslanstva in zato ga kritika, četudi je krivična in ostra, ne more zbegati. Pretiran odziv na kritiko, zlasti še na pošteno in do bronarnemo, je vedno slab znak za umetnika, ker kaže, da ni trdno prepričan v svojo vrednost. Nekateri umetniki pa se prevzamejo zaradi doseženih uspehov in se smatrajo že za vzvišene nad vsako, tudi najbolj dobrohotno kritiko. Ravno s tem pa dokazujejo, da so še daleč od pravega pojmovanja umetnosti in da v njih ni ponižnosti, ki jo narekuje umetniku spoznanje, da je le zelo težko doseči popolnost največjih mojstrov. Le kdor pri vsakem jajcu, ki ga znese, kokodaka tako, kot da jc znesel zlato jajce ,je užaljen, če ga kak kritik obzirno opozori, da gre vendarle za čisto navadno čeprav, hvala Bogu, užitno jajce. PRAVILNO RAZUMEVANJE KRITIKE Pri nas je pa kritika še posebno potrebna. 2e skoraj štirideset let smo ločeni od slovenskega na 'odnega telesa in od glavnih središč slovenske kul ture. Sveža kri in sokovi slovenstva so ves ta čas le težko prodirali do nas in le nezadostno hranili naše kulturno življenje. Pod fašizmom je skoro vse naše kulturno udejstvovanje zastalo. Po tej vojni se i? naše življenje sicer spet razmahnilo, a začenjati smo morali tam, kier smo bili prisiljeni delo opu stiti pod faši/mom. V dvajsetih letih se nam ni še Posrečilo dohiteti razvoja v Sloveniji. Prva leta sm lahko bili veseli, da se je kulturno življenje sploh v?-dramilo iz omrtvelosti, in tako smo se navduše vali nad vsakim delom naših umetnikov. Zdaj pa mo-a'.i že gledati tudi na kakovost in ne samo dobro voljo. Pri nas so se razen tega v teh po- vojnih letih ljudje, ki so aktivni v kulturnem živ ljenju, precej razvadili. Vedno so bili deležni samo pohval in priznanj, zato so se odvadili kritike. Niso pomislili, da so veljale pohvale bolj njihovi vne mi in požrtvovalnosti kot pa njihovim uspehom, in so si začeli delati precejšnje iluzije. Ce bi ne bilo tako, bi bili danes že dalje, kot so. Naprej nas bo spravila samo poštena, odkrita in sposobna kritika, ki skuša spraviti naše kulturno življenje vštric z razvojem v Sloveniji in svetu sploh Seveda je tudi dolžnost kritikov, da računajo s stvar nimi možnostmi in da ne zahtevajo od umetnikov nemogočih stvari. Po drugi strani pa mora biti vsak naš umetnik in kulturni delavec počaščen, če ga kritika resno vzame in ne ravna z njim kot z raz neženim in bolehnim otrokom. Tudi Slovenci na Tržaškem moramo biti sposobni kulturnega tekmo vanja s sosedi in to morajo naši umetniki in vs' tisti, ki so odgovorni za kulturne prireditve, razumeti. Pri nekdanjih Križankah v Ljubljani deluje že več časa »Eksperimentalno gledališče«. Predvaja odrska dela, ki zahtevajo od občinstva neko višjo izobrazbo. V kratkem bodo uprizorili »Poslednje dneve So krata« v Sovretovi priredbi. • « • Letos obhajamo sedemdesetletnico, odkar so v milanski Operi prvič peli slavno Verdijevo opero »Ote lo«. V ljubljanski Operi so jo prvič predvajali preči dvajsetimi leti. Glavno vlogo je pel naš goriški ro jak Marij Šimenc. MIHA MALEŠ: SESTRI (ffiifoiffifi/p «£» trhl(iititi'” V soboto popoldne je prispel v Trst slovenski uči teljski pevski zbor »Emil Adamič«, ki ga sestavlja jo učitelji in profesorji iz vse Slovenije. Zbor velja danes za najboljši slovenski zbor sploh. Z njim se lahko kosa le zbor ljubljanske Filharmonije. Lani je nastopil v Parizu in Švici. Zanimivo je, da po jejo v zboru največ ljudje srednjih let. Vodi ga pe vovodja Jože Gregorc iz Ptuja, ki ima glavno zaslugo za to, da se je zbor tako izvežbal in dosegel toliko umetniško raven. Niti pevovodji in niti pevcem ni pri tem z rož’cami postlano, ker se morajo zbrati k vajam iz vse Slovenije in prebiti včasih, kot n. pr. pred sedanjim gostovanjem v Trstu, teden dni skupaj na lastne stroške. Taka požrtvovalnost pa rodi tudi uspehe, o čemer smo se lahko prepričali na koncertu v nedeljo popoldne. Zapeli so v glavnem pesmi starejših slovenskih skladateljev in navdušili poslušalce, ki so napolnili d\ora no na stadionu. V soboto popoldne pa so posneli v Avditoriju ves program na trak za radiiske oddaie in tako bomo imeli večkrat priložnost slišati ta odlični zbor v glasbenih oddajah radijske postaje Trst A. M. G. KULTURNE VESTI Pesnik Edvard Kocbck se je ponesrečil na smučarskem izletu s svojimi otroki in se precej hudo poškodoval. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, zdaj pa je že doma. Zdraviti se bo moral vsaj dva meseca. • • • Madžarski pisatelji so sklenili »kulturni molk«. Ničesar ne bodo pisali v liste in revije, ki jih iz daja Kadarjev režim. Da pa bi lahko živeli, zbirajo drugi izobraženci, zdravniki, tehniki itd. denar za sklad, iz katerega bodo dobivali podpore. • • • V Ljubljani bodo ustanovili Filmsko gledališče, v katerem bodo predvajali samo umetniško nad povprečne filme. Organizirala ga bo Ljudska univerza. Predstave bodo v kino dvorani Gospodarskega razstavišča. Gledališče razpisuje kot ostala gledališča tudi abonmaje. To je verjetno posledica dolge ankete o kinematografih. * * • Pred petimi leti so Američani odklonili vizum 23 obisk v Združenih državah angleškemu katoliškemu pisatelju Grahamu Greenu, ker je baje pred dvajsetimi leti kot študent v Cambridgeu plačal okrog 16C lir za neko komunistično organizacijo, šele zdaj so mu odpustili tisti »greh« in mu izdali vizum, da se bo lahko 29. t. m. udeležil v New Yorku krstne predstave svoje drame »Vrtnarjeva hišica«. * * * V milanski razstavni palači »Permanente« je odpr ta razstava sodobne jugoslovanske umetnosti. Odprti bo do 15. februarja, nakar jo bodo verjetno prenesli še v neko drugo italijansko mesto, najbrž v Bari. * * * Umrl je odlični srbski gledališki igralec Fran No vakovič. Pokopali so ga v Beogradu. • * • Pri založbi »Orbis« v Pragi je izšel češki prevod Cankarjevega dela »Za narodov blagor«. Delo je prevedel Oton Berkopec in ga izdal kot 36. zvezek v zbirki »Igre ljudskega gledališča.« &vočesi proti madžarskim pisateljem Nekaj tednov je pustila Kadarjeva vlada pisatelje, ki so lani podžigali ljudstvo k uporu proti stalinističnemu sistemu, na miru. Delala se je celo, ko! da misli dopustiti v kuUurnem življenju precej več svobode, kol jo je dovoljevala Rakosijeva ali Goeroe jeva vlada. Ko pa se je začutila trdneje v sedlu, jc bolj nategnila vajeti. Zdaj poročajo, da so aretirali v Budimpešti že več pisateljev in uglednih časnikarjev, ki so sodelovali v uporu. Med zaprtimi pisatelji so Gyula Hay, Tibor Tardos in Zoltan Zek, med časnikarji pa bivši urednik »Szabad Nepa« Sandor Novobaczky. Najbolj poznan v tujini je pisatelj Gyula Hay, k je bil sicer komunist, a je bil vendar toliko pošten da si je upal protestirati proti metodam Rakosijeve vlade. 2e pred dobrim letom je začel objavljati v v glavnih budimpeštanskih revijah članke, v katc rih sc je odločno postavil za večjo svobodo v knji ževnosti. 2e tedaj so nekatere tuje revije ponatsni le nekatere njegove članke. Bil je pravzaprav prvi, ki je sprožil iskro madžarskega upora. Tega mu Kadarjeva vladavina gotovo ne bo mogla oprostiti. Ce bo proces javen, bo najbrž precej zanimiv. „Afomadi brez oaze“ Te dni se je pojavila na policah slovenske knji garne v Trstu nova knjiga Borisa Pahorja, ki je izšla pred kratkim pri založbi »Lipa« v Kopru. Že na slov sam je dokaj nenavaden in zanimiv. Glasi se »Nomadi brez oaze«. Boris Pahor je popisal v knjigi svoje izkušnje iz časov, ko je služil v italijanski vojski v Severni Afriki. To je bilo v začetku druge svetovne vojne.' Svoje doživljaje pa da pripovedovati v obliki dnevnika izmišljeni glavni osebi romana, Bojanu Per* totu. Delo bo zaradi tujega okolja, v katerem se dogaja, gotovo močno privlačno za bralce, ker slo vensko pripovedništvo ni bogato z deli, ki bi bili za jeti iz življenja tujih dežel. GOSPODARSTVO Vrtnar v februarju lvmelje v ital. mestu Faiio so skušali s po močjo čebule dognati, kakšno bo letos vre me. Ne vemo natančno, fcako to delajo, a pravijo, da čebula nikdar ne vara in da bo februarja in marca precej sonca in miila zima, da bo poletje vroče in suho ter da bo prihodnja /ima zgodaj začela. Koliko je na lem resnice, bomo videli, toda vrtnar mora na vsak način v februarju, če mu bo vreme dovoljevalo, izvršiti nekaj nujnih opravil: Predvsem je potrebno vrt prekopati in pognojiti z obilnim hlevskim gnojem (10 kg gnoja na m2 površine) in tudi z umetnim) gnojili, izmed 'katerih so najbolj važna su-perfosfat (pcrfosfato), kalijeva sol (sale po-tassico) in žveplenokisli amoniak (solfato ammonico). Iz enakih delov teh umetnih gnojil napravimo mešanico, katere raztrosimo po 3/4 kg na vsakih 10 in2 površine, potem ko je bila že pognojena s hlevskim gnojem. Na prosto sadimo česen, čebulček, šaljotko in zgodnji grah (ekspres z dolgimi stroki in ekspres »Alaska«), proti 'koncu meseca pa bomo posadili vse sorte graha špinačo, peteršilj, solate za glavice iin solat ico, cikorijo Catalogna, mesečne redkvice, radič solatnik, vrtni korenček in debelo korenje, vrtno ali solatno peso, blitev itd. Ta mesec presajamo in urejujemo špargije-heluše, ki zahtevajo lvolj lahko zemljo, izbornega hlevslkega gnoja z nekoliko umetnih gnojil zgoraj navedene mešanice in na vsakih 50 m dolžine špar-gljevke po 1/2 kg geodrina; ta bo zamoril živalski mrčes, tki bi hotel škodovati špar-gljem. V toplo gredo sejemo listnato zeleno, solate, sladke in močne paprike, melancane (jajčevec), por, zgodnji kapus, ohrovt in paradižnike, da bomo imeli pravočasno krepke tajenice. Cvetličarjeva opravila Prečistiti moramo vso prezimile. Večini je bodo od 24. februarja do 5. marca v Moskvi. Po od PRIZOR S TEKME PARTIZAN — BOČEN tekme. Zmagala je s Flamcngom (6-4) in z Botafo-?om (4-2), poražena pa je bila (4-6) v prvi tekmi s Flamengom. Plavanje — Avstralec Devitt je postavil nov svetovni višek v plavanju na 100 m prosto. Drugi zna ni avstralski plavalec Marshall pa se je pred kratkim hudo ponesrečil in njegovo stanje je zelo resno. Tenis — Znani mladi teniški igralec Rosevvall je postal profesionist. Zaradi tega je prejel od znane-gx ameriškega igralca Kramerja precejšnjo vsoto denarja. V Melbournu so določili pare za letošnje tekmovanje Davisovega pokala. Jugoslavija se bo srečala z močno ekipo Mehike. Avtomobilizem — V Argentini so v nedeljo zaključili avtomobilske tekme »Temporadc«. Znani Fangio, svetovni prvak, je dvakrat dospel prvi, Italijan Musso pa enkrat. Box — Nepremagani Marciano je menda izjavil, da bo septembra ponovno nastopil. Srečal se bo s se danjim svetovnim prvakom črncem Pattersonom. Sah — Jugoslovanski šahovski velemojster Mata-novič je zmagal na šahovskem turnirju v Bever-wijku. I ŠERIFOVI LJUDJE SO NAŠLI TA ZNAK. NA OROPANIH POSTNIH KOČ.IJAU... s NEZMOTLJIVA ROKA ČRNEGA KAVBOJA JE /£\ naperila . . mm SAMOKRES.... M* GLEJ NO, SPET NOV PLAKAT! OGLEJVA Sl &GA'.. te.^5 IN NA 'RAZBITIM BLAGAJNAH fllli [HO HO HO, IZ DNEVA V DAN Ml RASTE I CENA! MISLIL SEM,DA SEM JIM VSE POBRAL,PA TE VIDETI,DA IMAJO SE DENAR, KO GA TAKO PONUJAJO! , EJ, KO BI VEDEL, KJE GA HRANIJO! NEKEGA DNE JE ČRNI KAVBOJ MIRNO JEZDIL MED SKALAMI IN OPREZAL ZA PLENOM... /,■ ...PRI UMORJENIH IN OKRADENIH RUDARJIH ZLATA,,,. Astesi LEPO BI BILO, KO BI TA VSOTICA SPLAVALA V MOJ ŽEP!..TODA... TOPOT KOPIT SLIŠIM,SKRIJVA SE a ZA SKALO! CrNI KAVBOJ JE BIL STRAH IN TREPET VSEGA DIVJEGA ZAHODA.KJER SE JE POTA VIL, JE ROPAL IN BREZ Ml LOSTI UBIJAL. NA KRAJU ZLOČINA JE VEDNO PUSTIL SVOJ PEČAT-.ČRNO ŠAPO. \ \N • M \ \ ČRNEGA KAVBOJA &olj>a je »Ne morem; kaj pa z mojimi bolniki?« je odgovorila. »Nihče ni nenadomestljiv. Tudi za vas se bo kdo našel, ki bo sprejel za nekaj časa vaše mesto. Kaj bodo pa vaši bolniki počeli, te se nekega dne popolnoma zrušite?« »lako daleč pa še nisem«, je ugovarjala Andra. »Dolgo pa ne bo šlo!« Profesorjev glas je re?ko zvenel, vendar je Andra slišala v njem skrilo skrb. »Bom premislila«, se je na koncu udala. »Morda bom ob koncu avgusta štirinajst dni prosta.« »Pojdite v gore«, je svetoval profesor. »Sprememba zraku čudežno učinkuje.« »Zdaj pa moram oditi«, se je spomnila Andra in je ponudila profesorju roko. »Hvala vam prisrčna!« * >ii * i male gorske vasi je ležalo posestvo tovarnarja Doreta . urkovica. Veliko poslopje je stalo sredi senčnega parka z veliko teraso proti jugu. Jurkovič je bil mož pri petdesetih. V življenju je imel uspehe; samo za ženitev ni imel časa. Sedaj pa ga je že mesece obletavala misel, da bi dal slovo samskemu stanu in da bi se poročil z žensko, ki si je v trenutku osvojila- njegovo srce. Pri nekem družabnem večeru je spoznal črnolasko z mandelj-novimi očmi. Tako- ga je očarala, da jo je povabil za par tednov na svoj deželski dvorec. Maja — ona je namreč bila — je brž pristala. Tovarnar Jurkovič ni skrival svojih čustev do nje in ji je vedno dal razumeti, da bi jo rad prosil za roko. To- popoldne sta sedela na terasi. Sinje nebo se je bočilo preko gora. Maja je ležala na naslanjaču in zaprla oči. »Nemirna kri polje v mojih žilah«, se je nenadoma oglasila. »Bili so časi, ko sem bila poročena. Pa ne dolgo. Pretesno mi je bilo v kletki. Ušla sem brž po razporoki in prehodila pol sveta. Potem sem srečala zopet moža, ki mi je bil vseč. Bil je gospodar velikih kavnih nasadov v Braziliji. Složno sva živela. Pri neki letalski nesreči je zgubil življenje. Vse svoje ogromno premoženje je zapustil meni. Od takrat sem zopet na begu sama pred sabo. Prišla sem v domovino, 'kjer upam, da bom končno našla mir.« Maja je umolknila. Šele čez hip je spet nadaljevala: »To sem vam hotela povedati.« Sla nti.ie NlA NJEGOVO GLAVO JE BILA RAZPISANA OGROMNA NAGRADA 50 $ 000 IZPLAČAMO TISTEMU, KI NAM IZROČI ŽIVEGA ALI MRTVEGA! Ijoda njegov konj je bil uh TREJŠI OD VETRA IN VSI NAPORI ZASLEDOVALCEV SO BILI ZAMAN. TEDENSKI KOLEDARČEK 3. februarja, nedelja: Blaž 4. februarja, ponedeljek: Andrej K. 5. februarja, torek: Agata 6. februarja, sreda: Doroteja 7. februarja, četrtek: Romuald 8. februarja, petek: Janez M. 9. februarja, sobota: Apolonija VALUTA — TUJ DENAR Dne 30. januarja 1957 si ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon dobil oz. dal za: 636—638 lir 23,50—24,25 lir 85—90 lir 150-155 lir 1640—1700 lir 147-150 lir 17—20 lir 147—148 lir 721—725 lir 4950—5150 lir RADIO TRST A Nedelja, 3. februarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja: 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Uroš Krek: Koncert za violino in orkester; 20.30 Wagner: »Lohengrin« — 1. in 2. dejanje. Ponedeljek, 4. februarja, ob: 13.30 Čajkovski: Hre stač; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univer za; 21.00 Znanost in tehnika; 22.00 Slovenske bala de; 22.15 Wagner: »Lohengrin« — 3. dejanje. Torek, 5. februarja, ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Slovenski oktet; 21.00 Franc Molnar: »Ena, dve, tri« — igra v 1 dej., igra jo člani Radijskega odra. Poslušalce »Glasbe za naše malčke« opozarjamo, da bo v soboto, 2. februarja, Radio Trst A oddajal ob 18.30 posebno igro z ugankami, pri kateri bodo sodelovali otroci. Sreda, 6. februarja, ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 18.30 Pisani balončki; 18.40 Vokalni kvartet »Večernica«; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Oblet nica tedna. Četrtek, 7. februarja, ob: 19.15 Šola in dom; 21.00 Dramatizirana zgodba, nato Melodije iz revij; 22.15 Gershvvinove melodije. Petek, 8. februarja, ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Iz sve tovne književnosti in umetnosti; 22.15 Odlomki iz Donizettijeve opere »La Favorita«. Sobota, 9. februarja, ob: 12.55 Hrvatske in srbske pesmi; 15.40 Vokalni tercet »Metuljček«; 17.45 čaj kovski: Sinfonija št. 6; 18.30 Glasba za naše malčke; 19.15 Sestanek s poslušalkami ;21.00 Teden v Italiji. VPRAŠAM! IS ODGOVORI POPRAVEK V pojasnilo in popravek k odgovoru na vpraša nji št. 331 in 332, objavljenima v Novem listu dne 17. januarja, dodajamo nas.ednje: 1. Da je oporoka veljavna, mora bili sestavljena pred notarjem ali pa lastnoročno spisana in podpi sana. Priče so nepotrebne. 2. Kdor dela oporoko, lahko svobodno razpolaga s M imetja le, če ima enega otroka. Če je več dc dičev, sme svobodno odločati le z % imetja, ostali % se razdelita med dediče. Vprašanje št. 335: Kot vsak zaveden Slovenec sem tudi jaz za to, da bi morali imeti Slovenci v Italiji enotno vrhovno zastopstvo ali Narodni svet. a mi ni jasno, kako naj bi ga sestavili in kakšna jamstva naj bi bila dana, da ne bi kakšna strujr. zavladala ali hotela zavladati nad drugimi? Odgovor: V Narodni svet bi morala vsaka stranka imenovati enako število članov, od 2 do 5. Ti b tvorili občni zbor, ki bi se sestal enkrat ali dvakrat na leto. Iz teh članov bi potem vsaka stranka ime novala enega zastopnika v odbor, ki bi bil sestav ljen iz predsednika, podpredsednika, tajniku in bla gajnika ter še kakšnega drugega odbornika. Imenovanje teh štirih funkcionarjev se bi prvo leto iz vršilo z žrebanjem, v nadaljnjih letih pa tako, ko bi določal pravilnik po načelu, da se vse funkcije vsako leto menjajo. V osnovnih pravilih bi seveda morala biti določba, da je vsaka struja ali stran ka popolnoma samostojna glede svojega politične ga in kulturnega udejstvovanja. Na tak način b biio zago'ovl'cno, da bi bil Narodni Svet popolnoma nepristranski in samo v korist narodu. Vprašanje št. 336: Kaj so »kreoli«, o katerih po gosto beremo v knjigah in ki bivajo v Srednji Ame riki? Odgovor: španska beseda »criollo«, iz katere j: nastala beseda »kreol«, pomeni domačin, to je po tomec belca, ki se je naselil v Južni ali Srednj Ameriki. Vprašanje št. 337: Delam doma sir, a mi nikdar prav ne uspe. Poskusila sem z vsemi toplotami od 30 do 50 stop. C in se mi zdi, da je najprimernejša toplota 38 stop. C. Ali je to res? Katera toplota je najprimernejša, da se mleko sesiri? Kakšno to ploto naj ima smetana v pinji, da se bo najhitreje napravilo maslo? Odgovor: Pri izdelavi sira moramo mleko sesiriti pri toploti med 38 in 40 stop. C. Če je toplota nižja od 30 stop. C, je sesirjenje bolj počasno, ker mikrobi in kvasila počasneje delujejo. Če pa je toplota višja od 40 stop. C, je sesirjena gmota bolj suha in se v njej rada razvijajo kvasila, zaradi katerih sir postane napihnjen, gobast in se v hlebu razvijejo plini. Zato naj bo toplota od 38 do 40 slop. C, to pa celo uro, kolikor časa traja sesirjevanje. Iz smetane napravimo najboljše maslo in tudi najhitreje, če kaže toplomer 13 stop. C. Zato je potrebno v poletnih mesecih smetano hladiti, v zimskih pa ogrevati. Dobrega masla ne bo napravil, kdor ne uporablja toplomera. Mleko posnemamo s posnemal-nikom pri toploti 38 stop. C. Vprašanje št. 338: Ali je mogoče popraviti vino, ki ima okus po modri galici? Sedaj je popolnoma neužitno. Imam ga 180 litrov. Odgovor: V drogeriji kupite 20 gramov jedke sode (soda caustica al natrio) in 10 gramov kemično čistega žvepla (zolfo puro). Najbolje je, da greste po oba predmeta s steklenico, v katero zlijete prej Vi litra vode. Vsebino steklenice zlijete potem v ne dotaknjen emajliran lonec (ne železen ali alumini jast) in dolijte še 4 decilitre vode (% litra je 5 de cilitrov) ter pri majhnem ognju segrevajte do vrenja Mešajte z leseno paličico toliko časa, da se vse žve plo izgubi. Nato precedite skozi platneno rutico in odcedek (tekočino) primešajte vinu z okusom po modri galici. Vse prav dobro premešajte. Po 5 do 8 dneh vino pretočite, če bi še imelo kakšno sled po modri galici, ves postopek ponovite. Vprašanje št. 339: Imam zelo dobro kravo mlekarico, a potomcev si ne morem zagotoviti, ker so vsa teleta junčki. Ali je mogoče kaj napraviti? Odgovor: Znanost še ni tako daleč in verjetno tudi ne bo tako kmalu, če je krava res izredna mlekarica, bo gotovo svojo lastnost prenesla tudi na potomstvo, to je na bika, katerega bi vzgojili od njenih telet. Bik bo lastnost prenesel na plemenske krave. SKUPNA PREŠERNOVA PROSLAVA V AVDITORIJU V nedeljo, 3. febr., priredita SHLP in SPZ v Avditoriju v Trstu skupno slavnostno Prešernovo proslavo, na kateri bodo nastopili skoraj vsi slovenski pevski zbori Tržaškega ozemlja. Začetek ob 16.30. Vstopnice so v predproda i v knjigarni v ul. S. Francesco 20 In na sede žu obeh prosvet. Upraviteljici našega lista v Gorici gdč. Olgi Bav daževi izrekata ob smrti njene drage mame iskreno in globoko sožalje Uredništvo in Uprava Novega lista. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago LegiŠB Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 Ni čakala odgovora, marveč je vstala in zapustila teraso. Dore jo je videl, ko je šla v park. Ni si upal iti za njo. Obsijana od zahajajočega sonca se mu je zdela kot priikazen. Vedel je, da. ljubi to ženoi in da ji ne bo nehal kazati svojih čustev, dokler ne doseže cilja. * * * Malemu Petru se je obrnilo na bolje. Pred dvema dnevoma so ga pustili iz bolnišnice. Nevarnost za življenje je minila, zdrav pa še ni bil. Andra je hodila vsak dan na dom pregledovat bolnika. Ko je nekega jutra mlada zdravnica zopet prišla v sobo, je našla malega sedečega v posteljici in igrajočega se z lesenim konjičem. »Zdaj bo kmalu dobro«, je rekla Andra in je v navalu prisrčnosti objela Irmo. V tem hipu je nekdo pozvonil. Irma je šla odpret. Andra je zaslišala glas profesorja Gravine. »Moram pogledati, kako gre mojemu malemu prijatelju«, je govoril. Ko je stopil v sobo se je začudil: »O, glejte, gospodična« in ji ponudil roko. Ko je opravil pregled bolnika, sta skupaj odšla. Pred vrati je sial profesorjev avto. Povabil je Andiro, naj prisede. »Nimam časa«, se je branila. On pa ni hotel poslušati ugovorov. »Pridite. Pol ure si boste že utrgali.« Andra je prisedla. Zdravnik je varno krmaril skozi gosti vrvež in je končno ustavil pred razkošno restavracijo. »Majhen prigrizek boste pač z menoj vzeli.« Andra ni imela moči da bi odklonila. S povešeno glavo mii je sedela nasproti, ko je naročeval natakarju. »Na eno vprašanje mi morate odgovoriti, Andra«, je spregovoril profesor. »Čemu ste bili prav za tega otroka! tako v skrbeh? Ali Vam ni vsak bolnik enako pri srcu?« Prav na tiho je Andra odgovorila: »Poznam usodo te gospe in tudi vem, kako močno bi jo zadela smrt tega otroka.« »Enega je že zgubila, kaj ne?« Andra je dvignila glavo in je vprla začudene oči v profesorja: »Odkod pa veste?« »Nekoliko sem izpraševal in pač ni bilo ležko uganiti, da jo njen prvi otrok umrl pri nas. Takrat sem odpotoval na zdravniško zborovanje in moj namestnik je bil odgovoren za vse, ikar se je zgodilo v moji odsotnosti. Malo časa nato je doktor Ravlin odpovedal službo. Povejte mi, Andra, ali je mogoče smrt tega otroka kriva, da je šel preč?« Andra je prikimala. Profesor je dolgo molčal. Šele Iko je natakar prinesel krožnike, se je vzdramil in vprašal: »Ste potem še kaj slišali o njem?« »Ne«, je izpovedala Andra. ' # # >1= Davo je končno našel zaposlitev, ki mu je bila všeč. Sprejel je službo glavnega zdravnika v bolnišnici sredi vasi, ki so kol venec obkrožale velikanske naprave lova mar j a Juiikoviča. Dosti se pa nista videla. Tovarnar je mladega zdravnika le enkrat povabil na družabni večer. Davo se je pa izgovoril z delom in ni več prejemal vabil. To mu je pravzaprav prijalo. Ljudem se je popolnoma umaknil. Poznal je samo svoje delo. (Dalje)