Leto VIII. štev. 54
Poštnina plačana v gotovini.
V Krškem, v sredo 4. junija 1924.
Današnja štev. 150 Din
Letnik
Socialistične stranke Jugoslavije.
VI., štev. 23.
»Naprejeva« Številka ob sredah izhaja kot tednik:
LJUDSKI
GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letnd 60 Din, — mesečno 5 Din«
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: KRŠKO.
Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Ček. rač. začasno St. 13.321.
Stane mesečno 25 Din, ža Inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din* Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so pOltn. proste
Volilcem občine Vrhnika.
Dne 15. junija sfe bodo vršile na Vrhniki občinske volitve. Občani trga Vrhnike in Stare Vrhnike volijo v šoli, iz vseh drugih vasi pa v občin-ski pisarni. Naša kanditatna lista se imenuje lista »Kmetsko - delavske stranke.«
Sodrugi! Somišljeniki! Opazovali ste delo socialistov v občinskem odboru, znano vam je, da smo vodili vso dobo neizprosno kontrolo nad delovanjem županstva in ostalega odbora. Prišel je čas, ko morate vsi na delo, na agitacijo, da strmoglavimo paševanje našega dosedanjega župana.
Pri proračunski debati 18. novembra 1923. smo socialisti zahtevali, naj plačujejo bogatini večje doklade, šibkejši pa manjše. Zupan je izjavil, da je to nezakonito (bal se je. ker je sam magnat) jn je bil predlog od vseh nasprotnih strank odbit.
Kmetovalci in somišljeniki! „Vaša“ klerikalna stranka, vsi vaši odborniki — kmetje so glasovali proti temu predlogu. Oni so torej krivi, da plačujete iste doklade kakor g. Lenarčič, g. Galle itd. Ali se strinjate s to politiko svojih občinskih odbornikov? Če ste istega nazora, če radi plačujete visoke občinske doklade, potem zopet volite Slovensko ljudsko stranko. Kdor pa hoče. da naj kmet plačuje malo, bogataš pa veliko, tisti naj voli Kmetsko delavsko stranko; naša skrinjica je na tretjem mestu.
Vodstvo krajevne politične organizacije SSJ vam bo šlo vedno na roko, vsako pojasnilo v katerikoli zadevi je brezplačno; tozadevno se obračajte na predsednika organizacije Venela Malavašiča ali pa na tajnika Franja Langofa. —
Kmet, obrtnik in delavec spadajo skupaj; kadar bodo ti združeni, takrat šele nam bo zasijalo solnce svobode. — Odbor SSJ.
Najvažnejše vprašanje.
Ker danes toliko mečemo drug drugemu v obraz, kdo je socialist oziroma kdo dela socialistično in kdo ne. bi si jaz dovolil vprašati potom »Napreja" vse sodruge sledeče:
Pri nas iivita dva delavca. Eden dela 8 ur na dan s pasivno resistenco, organiziran ni nikjer, kar mu denarja razen vsakdanje potrebe ostane, ga zapije.
Drugi delavec dela 12 ur na dan in še več, je organiziran v vseh socialističnih organizacijah in daje ves zaslužek, ki ga zasluži v nadurah, za propagando socializma. Dela vestno kakor da bi delal za sebe. zahteva pa zato tudi od podjetnika vesten zaslužek. Alkohol sovraži.
F™* raz?raia v Pr°stih urah od gostilne do gostilne. Drugi pa doma čita in premišljuje, ali pa gre na agitacijo za socializem.
Ko se ta dva srečata, pa drug drugemu ne priznavata socialističnega imena.
Zgoraj omenjeni primer bi lahko še razširili, toda misli si lahko vsak sam. kaj vse še iz tega sledi. Želel bi. da se to vprašanje reši javno, ker je mnogo podobnih slučajev, ki ovirajo zbližanje duhov, Razmotriva pa naj ae nikar ne o tem, kdo od teh dveh je socialist, ker pravih socialistov danes še ni. ampak gre za to, kateri izmed teh dveh je bližji socializmu.
* *
*
To vprašanje ni le najvažnejše, ampak tudi najtežje. Dotika ae vseh problemov, ki jih je treba rešiti, če hočemo priti do pravičnega socialnega reda. Prav je, da se je delavec sam že v vprašanju zavaroval, češ, pravih socialistov danes itak še ni! Drugače bi mu morali povedati, da tudi on še ni. Kajti čeprav daje ves zaslužek, ki ga prejme od nadur, za socialistično propagando, vendar — kapitalist ima od njegovega nadurnega dela več dobička, delavstvo več škode [nezaposlenost!] on sam pa premajhno izobrazbo, ker dela predolgo v strokov-nem poklicu in prekratko v socialističnem poklicu kot človek, ki je dolian izobraževati sebe in svoje
sodruge. Posledica tega je. da kapitalistova moč raste, da moč delavstva pada in da on sam ne gre z drugo družbo naprej, ampak zaostaja v izobrazbi. Osemurnik je treba brezpogojno spoštovati.
Res je pa, da je dandanes težko spoštovati ga, ko je tako malo zavednih. Zlasti pijancev je zelo mnogo, Sedanji čas pa nezavedne še bolj sili k pijančevanju, ker za redno življenje, ki bi bilo dostojno človeka, sedanji zaslužki res ne zadoščajo; v obupu marsikdo zaide v beznico, češ, kaj hočem s temi soldi drugega? Seveda je to neumno, toda razumljivo pri nezavednih, ki mislijo le na danes, do jutri njih razum ne seže. Posebno žalostno je. da najdemo med takšnimi nezavedneži mnogo nekdanjih socialistov, ki so v besedah še vedno socialisti. hi pa dejansko niso nikjer organizirani, ne prispevajo ničesar' za zmago socializma, ne čitajo in ne plačujejo socialističnega tiska, ne delajo kratko* malo ničesar drugega, samo v tovarni gledajo n* uro. kdaj bo prišel čas, da se vsedejo zopet za pivsko mizo. Taki ljudje seveda imajo pri vsaki priliki polna usta kritike: to ni za nič, ono ni za nič, in kadar se srečajo s delavnim in požrtvovalnim socialistom, jih je sram, da je boljši nego so oni sami. zato iščejo na njem napake in ko jo najdejo, mu jo zfjhrusijo v obraz: jaz sem socialist, ker delam le 8 ur na dan, ti pa nisi, ker delaš po 12 ur...
Smešno bi bilo, če bi začeli resno razlagati, kdo izmed obeh je bližji socializmu. Vsak delavec, tudi pijanec sam, vsak ve brez razlage, katera iz-med obeh poti vede proletariat v pogubo in katera k spoznanju in zmagi. Pod vtiaom krvi pa, ki je tekla 1. junija v Trbovljah, moramo pripomniti, da bo stari pijani socialist prav gotovo za Vsedelavski zlet vzel predujem in se peljal na slavno kazanje svojega socializma, pri čemer bo imel zopet priliko slavno se napiti. Trboveljski dan naj zavedai sodrugi porabijo za pouk nezavednih: ne mase. ki.se snidejo k veselicam in k'puhlemu »navdušenju", pri čemer pozabijo, da je svet velik in mislijo, da se bo podrl, če se* trese plesišče od njih rajanja in če odmevajo ceste od njih vpitja* take mase ne morejo rešiti človeške družbe, pač pa se lahko srečajo z drugimi masami, ki so se pod drugimi gesli in frazami enako nezavedno združile, ki so enako „navdušene* in enako .prepričane" o svoji velikosti in moči, ker je v človeški naravi, da telesne oči bolj vidijo nego duševne. Tako misli tisoč ljudi, da bo ukrotilo vso Jugoslavijo z 12 tisočkrat toliko prebivalci in da bo zavladalo vsemu svetu; tako neumno korajžo daje masi čut mase, seveda nasprotni masi istotako, potem je pokolj ia poboj neizogiben, če se obe mBsi srečata, kakor sta se srečali v Trbovljah.
Če bi delavstvo, ki hodi na take zlete, ostalo doma in premišljevalo, česa je treba za rešitev iz sedanjega korupcijskega blata, in če bi potem tudi tako, kakor pravi ta delavec v svojem vprašanju, žrtvovalo zaslužek nadurnega dela za izobrazbo nezavednih, potem bi socializem zelo v kratkem zmagal. Zato, sodrugi, proč od raznih procesij, vrnite se k sebi. k svojim organizacijam, pokažite te svoje organizacije javno in na ta način pokažite avojo moč. Trezno čitanje resnega časopisa nam bo mnogo več koristilo, nego razburljivo poslušanje .navdušenih* govornikov po shodih in manifestacijah. Ponavljamo besede iz uvodnika v .Napreju" 1. maja:
»Zato ni treba več javnih manifestacij z močjo mase, ki je nekdaj krotila oboroženo policijo, danes je treba javnih manifestacij z močjo zavednosti, ki bo ukrotila oboroženo moč demagogije. Ni treba več telesnega, ampak duševnega vstajenja! Duševna moč delavstva se bo morala dvigniti, da ne bo v(8č po tujih mislih delal ne kmet-tlačan, ne delavec-trpin, ne uradnik-hlapec, ampak da bodo delali po svoji skupni volji kot ljudje."
To Imejte pred očmi, ko boste odgovarjali na vprašanje, kdo iz&ed obeh je bližji socializmu.
Čitajte naš tisk!
Krvave Trbovlje.
[Dopis.]
Prvi junij 1924 bo ostal trboveljskemu delavstvu za vedno v spominu, da je po zaslugi današnjega režima in vročekrvnosti tekla po naših cestah nedolžna proletarska kri Ta dan se je vršila prav* cata bitka, in to v centrumu Trbovelj, kjer stanuje okoli 1000 ljudi [sicer je Trboveljska občina lOkrat večja, a raztresena. Op. ur,]
Ta dan se je namenila trboveljska »Orjuna*, da razvije svoj prapor. Da je .Orjuna* kot taka sploh mogla misliti na kaj takega v Trbovljah, ki so izključno delavski kraj. te nosijo na svoji vesti v prvi vrsti oni delavci in delavke, ki so rajši pri .Orjuni", namesto da bi bili organizirani v razrednih organizacijah. Že zadnji shod, ki ga je imela »Orjuaa* v Trbovljah, je pokazal, da nima »Orjuna* tu ničesar iskati. Da delavstvo »Orjuao* sovraži, ni nič čudnega, saj ima dovolj zgleda v Italiji in drugod.
Vzlic temu so se »Orjunaši* predrznih razviti svoj prapor v Trbovljah. In v tem tiči prvi ter glavni vzrok vseh nesreč. Ravno za tisti čas, ko naj bi »Orjuna" korakala mimo .Delavskega doma* in »Rudarskega doma8, so sklicali »neodvisni* pred .Rud. domom" volilni shod. Na shodu	B{
bilo veliko ljudi, pač pa se je zbrala velika množica ob cesti tik »Rud. doma". Ko pridejo .Orjunaši* mimo, se zakadi eden iz tam stoječe množice v sredo med zastavonoše, katerih je bilo 8, ia zagrabi za zastavo ljubljanske .Orjune?. katere pa ne more iztrgati. Takoj za tem poči prvi strel in sedaj ae je začelo streljanje kakor na fronti Ker je cesta na tem kraju zelo ozka, je nastala radi streljanja nepopisna pa* nika. Ljudje so zbežali na vse strani, tudi .Orjuna*. Zatem so se »Orjunaši* spet zbrali ia korakali proti Trbovljam, kjer se je potem vršilo razvitje prapora. Med potjo so »Orjunaši* vse ljudi ustavljali ia jih preiskali, tudi otroke, ki so šli v cerkev. S seboj so tirali tudi 4 delavce.
V tistem času, ko se je vršila proslava pra* porja, je določilo poveljstvo »Orjune* 6 ljudi in jim dalo nalog zažgati »Rud. dom". Ti so bili krivci požiga, pa ae razburjeno občinstvo, kako poroča posebna izdaja »Jutra". Dva izmed teh sta vdrla v pisarno in zažgala arhiv, 4 so pa 8tražili s revol-verji v rokah, da se ni nihče približal z namenom gasiti, Tudi požarni bramai aiso pastili takoj na delo. Šele potem, ko so se .Orjunaši' odstranili, je začela gasiti. V nevarnosti so bile rudarske hiše z več kakor 800 prebivalcu Ljudstvo se je takrat po* razgubilo na vse stresi.
Popoldne se je pa zgodilo nekaj, kar je v največjo sramoto daaašnje kulture in države. Izmed tistih 4 ujetnikov so »Orjunaši" 3 izpustili, enega so pa z revolverji v rokah prisilili, da je izpovedal, odkod je izviral ta aapad. Niti policiji, niti orožništ-vu ga niso hoteli izročiti, temveč so ga ssmi peljali v bližnji kamnolom, kjer so ga potem zvezanega ustrelili. Ta delavec je bil Fakin iz Zagorja,
To je višek vsega. Radi tega dogodka ae o* bračamo kot državljani na merodajae faktorje z zahtevo, da ta čin atrogo kaznujejo. Če sme »Or* juna* nekaznovaaa uganjati takšne stvari, potem naj gre vsa justica v pokoj. O tem dogodku pa »Jutro* previdno molči. Zakaj to? Zahteva vsega razrednozavedaega proletariata kakor tudi vseh treznih državljaaov je, da vlada takoj prepove »Orjuni* nošenje orožja, če hoče v bodo 6e preprečiti podobao prelivanje krvi. Naj bodo trbovelj* ski dogodki zadnji opomin vladi, ki je odgovoraa za red ia mir
Od strani delavcev je 5 žrtev, med njimi stsri družinski očetje, ki eo pri vsej stvari popolnoma nedolžni. »Orjunaši* so streljali tudi v vse hiše, ki so bile v bližini. Od .Orjune" so 3 mrtvi, raajenih je pa na obeh straneh precejšnje število, Zna* čilno je to, da so Trbovlje takoj za pokolom do* bile vojaštvo, namesto da bi bili merodajni faktorji že prej poskrbeli. Čemu pa imamo sicer vsrnostne organe, ki imajo dolžnost oledsti na red ia mir?
Natančnejše poročilo še sledi. Opazovalec.
Pravo
^chichtovo - milo. m«., Jelen' <	aM"
varuje Vaše drago perilo.
Pri naHnpn pazite na ime „Schlcht“ in na znantl[o --------------------- „3eUn“!	----------------------
Razno.
Naročniki »Ljudskega glasa*, ki še niso plačali naročnine ra tretje četrtletje, naj to čimprej sto* re potoni položnice St. 13.321, ki smo jo priložili zadnjemu »Ljudskemu glasu*. Kdor ima plačano do konca leta. naj da položnico komu drugemu!
Novim naročnikom! Če se naročiš na kak meščanski list. ti bodo takoj prve številke všeč. ki jih boš dobil. Meščanski listi pišejo namreč zato, da čitateljem ugajajo, ne pa sata da vzgoje novo. boljšo družbo.
,Naprej“ je drugačen list. Tudi »Naprej” bi rad ugajal in se zato trudi, da bi bil čitateljem všeč. to« da .Naprej" ve, da vsem ni mogoče ustreči. Volk sit in koza cela, to ne more bit’. Zato se »Naprej" trudi povedati vselej tisto, kar je res. četudi ve. da bo marsikomu neljubo. Da se nsjde vsa resnica, moramo govoriti javno o vsem, o dobrem in slabem. Pri tem nastanejo prepiri, ki marsikoga odbijejo, če ne ve, za kaj gre. Novi naročniki morajo zato nekaj časa potrpeti da se vžive v naše iskanje resnice, potem bodo tudi oni spoznali, da je ne« mogoče ustreči vsem in zato najboljše, če želimo ustreči samo resnici.
Seja ministrskega aveta se napovedujejo; pa se ne vrše. S*»loh je zdaj v Beogradu vsa politika mrtva za javnost, kravje kupčije pa se seveda vrše dalje.
Prebičevičevce so radikali potegnili za nos. kakor so že marsikoga drugega. Sedaj jim že očitajo onih 8 milijonov Din. kateri so jim dali v agitacijske svrhe ob času prve koalicije. Radikalska rododarnost se je končala in demokratski uskoki so obupani. Sedaj vodijo obupno kampanjo za tem, da dobe poslanci izplačane dnevnice za čas odgo-denja skupščine. Toda tiste tisočake bodo požeruhi kmalu pogoltnili, kje bodo pa potem iskali — kon-kubinatov ?
Dr. Baltič je imenovan za velikega župana ljubljanke oblasti, za mariborsko je predlagan dr. Pirkmayer.
Uporniki v Albaniji napredujejo, katoliški del in polovico turškega dela Skadra so že osvojili. V rokah vladnih čet je še prefektura, občina ter polovica turškega dela Vlade v Tirani je 2. tm. demi-sionirala. Novi ministrski predsednik je Vriaai.
Pri občinskih volitvah aa Avstrijskem Sta* jerskem so dosegli socialisti velike zmage. Sicer ao tu pa tam za kak mandat nazadovali, toda skoro po vseh mestih, zlasti v Gradcu, pa tudi v mnogih krajih na deželi, kjer so imeli doelej majhno ali no-beflo zastopstvo so si priborili večino.
Na avstrijskega zveznega kaacelarja prelata Seipla je izvršil aeki Jawurek v nedeljo zvečer v nedeljo zvečer atentat Seipel je aevarno. a ne smrtno ranjen. Atentator je ustrelil ie sebe v trebuh.
Namesto dosedanjega socialističnega predsednika v nemškem parlamentu je bil izvoljen nemški nacionalec.
Poruhrska stavka je zmagovito končana.
Manjšina v italijanskem parlamentu se pri. pravlja na to. da zapusti parlament, ker je izrekel posl. Giunta nedostojno grožnje na zadnji parlamen. tarni seji.
Rum unija je bila na praktičen način razorože* na. Njena municijska skladišča, ki so se nahajala skoro vsa na en kup v Cotroceniju pri Bukareitu. so zletela v zrak. Zdaj se pričkajo v parlamentu, kdo je kriv nesreče. Vlada meče krivdo na boljše* viške agente, nekateri pa so prišli na to, da se se godile v skladiščih velike poneverbe. Baje je na Rumunskem izbruhnila tudi revolucija.
Koagraa francoskih socialiatov je aoglaaao Sprejel resolucijo, ki zahteva, da pobija stranka vsako vlado, katere bi imenoval Milleraad.
Poineardjeva vlada je 2. junija demiaioairala in MOlerand je vzel to demisijo na znanje.
Rudarske stavke na Angleškem ae bo, ker so rudaraki zastopniki sprejeli zelo ugodne predlo* ge s strani podjetnikov.
Zunanjo politiko aagleške vlade hoče Delav* aka stranka brezpogojno kontrolirati. Vaak spor med Anglijo in drugimi državami se mora predložiti v rešenje Zvezi narodov. Tajna diplomacija je aa Angleškem torej odpravljena.
Kitajska je priznala Rusijo.
Kupujte čevlje samo s znamko .Pako".
Kar vi potrebujete, to jeElzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27 — Lekarna Evg. V. Peller, Stubica Donja, Elzatrg It 252. Hrvatska.
Iz stranke.
ORGANIZACIJE IN ZAUPNIKI IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST!
Zamudniki, ki še zdaj niao plačali koledarja. .Krsta sv. Vladimira" in majake številke .Napreja". naj to takoj store. Stranka je navezaaa točna plačila, zato poskrbite, da bodo točni. Ne zadržujte skupnega dela z zastanki posameznikov. Obračunajte takoj!
Seja nadzorstva SSJ se bo vršila v nedeljo &, junija v pisarni pokrajinskega tajništva SSJ v Krškem. — Dnevni red: 1. Konstituiranje novega nadzorstva. — 2. Kontrola. [Na željo s. Umeka-]
Tlakovni aklad.
Od 1. L do 28. V. 1924.	Din	285190
Janko Cvajnar, Medvode	»	10"
Rudolf Sterničnik, Črna	»	10*—
Franjo Langof. Vrhnika [ker je bil žejen] »	20'—*■
J. Koščeva. Ljubljana	„	4	—
Franc Mlinar, Vrhnika	»	10"—
Gustav Petrič. »	.	5'—
Tone Greourka .	■	5'—
Vencolj Malavašič. Vrhnika	„	5	—
Vika Prijateljeva, Zemun	6'—
Od 1. L do 3. VI. 1924	Din	292690
Proti roparaklm vltesBom.
Od l.L do 20. V. 1924 Matevž Zdranik. Mežica Martin Nabernik,
Martin Pondelak, Videm Franc Košec. Ljubljana Od 1. L do 3, VL 1924
Din 626 — . 10--1-4— 525 Din 646-25
Gospodarstvo.
Čitajte naš tisk!
Dne 3. junija 1924: »Sloga* r. z. z o. p. [bodoči »Skupni dom*]: 127 članov s polno vplačanimi deleži, med njimi 9 žen [7'08%1> Hranilnih vloo 52.093*65 Din. Ali je tvoj odstoteh ie zraven ? Ali čakaš, da bo prej skleda polna?
Varčevaaje otrok, Hranilne vloge družinskih članov so narastle že na Din 1.390*—. Vpoštevane so pa že v zgoraj navedeni skupni vsot’.
Valute. Dolar je vreden 82 — 83, lira 3.57—3*60, francoski frank 415—4*20, čehoslo. vaška krona 2*41—2*44, 100 avstr, kron 11*50 — 11*71; V Curihu velja 100 dinarjev 14*52—14*62 švic. frankov, 1 švic. frank Din 6*95.
Agrarna reforma
v brežiškem okraju.
Opr. št. 413.	Bojsno,	28.	IV.	1924.
Okrožnemu agrarnemu uradu
v Mariboru.
Spodaj podpisani okrožni agrarni odbor brežiškega okrožja naznanja, da mu prihajajo vedno pritožbe glede nepravilne zakupodaje veleposestniških zemljišč, spadajočih pod agrarno reformo osobito iz občin okrajnega glavarstva Krško in sodnega okraja Kozje, ravnotako tudi glede nepravilnega odkazo vanji in zaračunavanja kuriva, paše in stelje interesentom, spadajočim pod agrarno reformo iz gozdov kneza Windischgratza, grofa Attemsa in barona Buttlerja.
Da se bodo upoštevali predpisi predhodnih odredb in zakoni (Ur. list štev. 3, 4, 5, 8 in 9 Iz 1. 1923), predlaga podpisani okrožni agrarni odbor :
1.) Naj izvrši okrožni agrarni urad v Mariboru komisionalno zakupodajo veleposestniških zemljišč, spadajočih pod agrarno reformo, kakor tudi pregled gozdov, koliko drv, paše, stavbenega lesa in stelje se lahko nakaže interesentom, spadajočim pod agrarno reformo brežiškega okrožja in po kateri ceni.
2.) V to komisijo naj imenuje okrožni agrarni urad v Mariboru enega uradnika in enega inženirja od agrarnega urada v Mariboru in inženirja od gozdnega urada Celje, kateri naj skupno z okrožnim agrarnim odborom brežiškega okrožja izvrše to ne-obhodno potrebno delo.
3.) Ako ne bi okrožni agrarni urad v Mariboru mogel teh naših predlogov izvršiti, predlagamo, naj pooblasti z uradnim dekretom okrožni agrarni odbor brežiškega okrožja, da lahko potrebni posel sam izvrši.
Okrožni agrarni odbor za Brežice:
V. Ferenčak, Videm,	1.	Molan, Bojsno,
tajnik.	predsednik.
*
Na ta dopis nam je odgovoril Okrožni agrarni urad v Mariboru sledeče:
»Okrožnemu agrarnemu odboru za okraj Brežice (v roke predsednika Ivana Molana) v Bojsnem, občinski urad. Na tamošnji dopis z dne 28. IV. 1924 št. 413 se odboru sporoča: Razumljivo je, da sev sedanjem prehodnem štadiju pojavljajo pri izvedbi agrarne reforme razne upravičene ali pa tudi neupravičene pritožbe od strani posameznih občinskih agrarnih odborov in od strani interesentov zakupnikov. Vendar vseh teh pritožb ni mogoče naenkrat rešiti in se bo zlasti revizija posameznih zakupnikov izvršila za vsako občino posebe. Predno pa se to zgodi, morajo biti v vseh občinah na novo sestavljeni volilni imeniki, ki bodo služili tudi kot seznam agrarnih upravičencev, tako da se bodo pri reviziji mogli končno določiti oni agrarni upravičenci, kateri bodo potem, ko se sprejme razlastitveni zakon, postali tudi zemljeknjižni lastniki sedanjih zakupnih deležev. Pred revizijo zakupnikov pa se bo na veleposestvu Attemsovem izvršila tekom tega leta revizija maksimuma odnosno preko-maksimuma, tako da se bo na ta način moglo ugotoviti, koliko zemlje se bo od veleposestva Attemso-vega lahko še odsvojilo in razdelilo po strogo po-stoječih zakonih agrarne reforme.
Kar se tiče dobave drv in stavbnega lesa pa morajo posamezni obč. odbori sporazumno z občinskimi odbori postopati v smislu zakona o nakazovanju kuriva in stavbnega lesa v veleposestniških gozdih z dne 28. febr. 1922 (Ur. 1. z 29. nov. 1922, št 404), ki predpisuje, da se morajo predložiti tozadevni seznami tukajšnjemu uradu v nadaljnje poslovanje potom gozdarskega strokovnjaka. Le če se veleposestvo upira izvršiti tuur. odloke glede razdeljevanja drv. le v tem slučaju se drva razdelijo potom komisije, katerb izvrši na licu mesta tuur. gozdarski strokovnjak. Tamošnjemu predlogu, da bi se okrožni agrarni odbor pooblastil, da izvršuje agrarnoreformne posle, pa seveda ne moremo ugoditi, ker so agrarni odbori le posvetovalni organi agrarnih uradov, kakor to predpisuje naredba ministrstva za agrarno reformo z dne 1. febr. 1923 štev. 1459. — Šef urada: Štefančič.
*
Naš odgovor na ta dopis je tale:
Mi vemo sami, da so agrarni odbori po na-redbi, ki nam jo citira okr. agrarni urad v Mariboru, samo posvetovalni organi omenjenih uradov. Dogajajo se pa radi egoizma nekaterih obč. agrarnih odborov na eni strani in upraviteljev veleposestev na drugi strani nezakonitosti, da siromašni poljedelci, ki nimajo nič svoje zemlje, po agrarni reformi ne dobijo ničesar, ker si vso zemljo občinski agrarni odborniki med seboj razdelijo (to se dogaja predvsem tam, kjer obstoje nezakonito izvoljeni obč. agr. odbori). In to tudi vemo. Slučaj* V Podsredi je predsednik obč. agr. odbora gosti ničar Preskar, ki ima preko 10 hektarjev svo zemlje, pa si še vedno privzame, kolikor hoče, tudi najboljšo zemljo, ki pripada po zakonu le siromaš-nim poljedelcem. Tamkajšnji prizadeti občani so to že velikokrat javili okrožnemu agrarnemu uradu v Mariboru, ki pa jim niti odgovora ne da. V Podsredi je sploh ves občinski agrarni odbor nezakonito izvoljen, ker so v njem sami večji posestniki, četudi je tam zelo veliko siromakov. Vrh tega so pa do-tični posestniki še katoliško pravični, ker vsi trobijo v rog klerikalnih voditeljev, v Podsredi torej v rog g. župnika, ki je še posebno hud nasprotnik socializma. Nikdar pa ne slišimo iz njegovih ust, da bi opozoril svoje veiekmetiške backe, da pripada ta zemlja po zakonu siromašnim kmetičem, ne pa njim. Takih in podobnih slučajev bi lahko našteli cele kolone in je bilo tudi že vse javljeno okrožnemu agrarnemu uradu v Maribor, ki pa na nobeno pritožbo še niti odgovoril ni. Zato zahteva okrožni agrarni odbor za brežiški okraj, da se te nezakonitosti že enkrat odpravijo. Želimo, da pošlje ta urad svojega člana, kakor to predpisuje zakon, k nam, da se pomenimo, kako je dajati zemljo veleposestev v 4letni zakup. Ta član naj se prepriča skupno s člani okrožnega agrarnega odbora na licu mesta v vaseh, kako se je kršil zakon, in potem naj agrarni urad kaznuje vse takšne kršitelje zakona, pa najsi bodo to obč. agr. odborniki ali župani ali kdorkoli, ali pa naj jih izvroči sodišču, da tam dobe zasluženo plačilo.
Vestnik »Svobode*.
Del. izobral. društvo „Svoboda“, planinski odsek podružnice v Celju prireja vsako nedeljo izlete. Vabimo vse prijatelje narave k udeležbi. Točnejše informacije v društveni sobi. Gaberje št. 20.
Odbor.
Gorje pri Bledu. SpL de!, izobr, zveza »Svoboda”. podružn. Gorje priredi v nedeljo 8. junija ob 3 pop. na vrlu restavracije ..Vintgar" vrtno veselico s plesom, šaljivo pošto, ribjim lovom in prosto zabavo. Ker je čisti dobiček namenjen za povzdigo društvene knjižnice, se preplačila hvaležno spreje* majo. V slučaju slabega vremena se bo vršila ve* selica prihodnjo nedeljo. — Odbor,
podružnica »Svobode« v Zabukovici priredi dne 8. junija 1.1. pešiziet na Mrzlico. Vabimo vsa kulturna društva in sploh vse dčlavske organizacije, naj se izleta udeleže, nudila se bo vsem najlepia prilika, da se razvedre v prosti naravi, Z vrha Mrzlice je lep razgled daleč naokrog, kjer leže razni industrijski in drugi kraji. Za suha grla bo poskrbela zabukovška »Svoboda**. Iz zdravstvenih ozi-
tov in radi pomanjkanja vode za umivanje posode prosimo, naj prinese vsak kozarec aii steklenico s seboj. Za zabavo bo skrbelo tamburaško društvo .Radost* iz Liboj. Spored za skupni pohod je sledeči: Zjutraj ob 1. budnica pri električni centrali drž. premogovnika v Zabukovici, ob pol 2. odhod do Kačnlkove zidanice pod Mrzlico, po kratkem oddihu nadaljevanje pohoda do planinske koče, nato sledi razgledovanje krajev s pomočjo daljnogledov ter prosta zabava v naravi. K obilni udeležbi vabi izletni odsek »Svobode« v Zabukovici.
fledeni muholovec jMedOS6
polovi vse muhe. Dobi se v vsaki trgovini. Zahtevajte izrecno „MEDOS“.
PRVI DISKUSIJSKI VEČER V KRŠKEM.
Krška Orjuna je počastila v pondeljek zvečer ob pol 22. naše uredništvo s svojim posetom, vsa razburjena zaradi našega uvodnika v včerajdni številki .Napreja', Čudili smo se. da ga že pozna, kajti sami smo dobili list iz tiskarne kratko pred tem in je bil 'še skoro ves v celih polah, nezložen — no, razlago smo imeli pred seboj v osebi g. stavca Rakovca, člana strokovne organizacije SGR in Or-june. Za tiskarno vemo, da ne da nobenega izvoda ven, ampak pravlilno zavrača vse, ki si lista žele, naj se obrnejo na upravo, Drugi stavec, ki je na »Naprej* naročen, ga je dobil šele včeraj kakor tudi okr. glavarstvo in pošta. To je najboljše kar javno ugotoviti.
Najbolj so se gospodje jezili, ker v članku ležemo, da je 14 mrtvih. Opozorili smo jih na dejstvo, da smo napisali: wNimamo še poročil, vendar če se govori, da je 14 mrtvih, mora biti že nekaj resH, potem smo jim pa še povedali, da je g. Rakove vedel, koliko je mrtvih, ker je bil v Trbovljah zraven; pa se je naši napaki le smejal in fantu izrecno rekel, naj Bemotu nič ne pove, češ da bi dal stroj ustaviti ia napako propraviti. Torej si Je Želel napako, da bo razburjenje večje. Ko smo to povedali je vplivalo, dokaz, da znajo Orjunaši tudi
misliti.	....	.	,
Jezilo jih je tudi, da smo se zmotili glede ognja. Gorelo je namreč v Rudarskem domu, ki je last komunistov,, mi smo pa pisali o Delavskem domu, ki je v rokah socialistov. Pa zopet smo povedali. da je našim članom isti g. Rakove povedal, da je sodeloval, ko je Orjuna branila ognjegascem gasiti, da je pa takoj to dovolila, ko je zvedela, da je dom socialističen. Mi sicer ne razumemo, da bi bilo požiganje dobro in koristno, kadar gre za komunistične domove, ampak tako obžalovanje, da so ga zažgali le pomotoma, smo morali razumeti za potrditev, da je'gorelo v Delavskem domu. Ali ne? Torej je bil tudi pri tem sokriv tisti, ki se je hvalil s sodelovanjem pri požiganju, potem pa se je izkazalo, da ne ve, za kaj je šlo,
Tudi zveza s Pribičevičem in fašisti jim ni všeč češ. oni so odločni nasprotniki Prihičeviča in drugih voditeljev, so nepolitični in odrekajo voditeljem tudi narodnjaštvo. Sedanjo vbdo priznavajo le kot manjše zlo. Nasilni pa niso in ne marajo biti. razen v obrambi vendar bo vsak prisiljen priznati ustavo, kralja in državo. Na očitek, da države sami ne priznavajo, če si sami režejo pravico, ki jo je država pridržala svojim sodiščem, so izjavili, da pustimo zdaj državo na stran. [O načinu Fakinove smrti še nismo takrat ničesar vedeli, drugače bi jih vprašali, če je bila to tudi obramba, In tudi kralja ne priznava, kdor si lasti pravico izvrševati smrtno obsodbo brez kraljevega podpisa. To je bistvena pravica krone!]
Govorili smo še o drugih stvareh, pri čemer se je izkazalo, da bi bilo marsikaj drugače, če bi se ljudje večkrat shajali k resnim razgovorom ia manjkrat posamezno kazali vsak svoj prav. Tako smo morali tudi mi potrditi, da je neumestno rabiti n člane Orjune ime .Orjunec* in tudi da se eden izmed mrtvih ne imenuje Schleifer, ampak Šlajpah. Take napake so res zmožne razburjati že itak razgrete duhove še bolj in smo v smislu svojih načel, da je treba vselej delati le tisto, kar je prav, tudi radevolje obljubili, da to popravimo, tem rajši, ker je g. dr. Drnovšek, ki je Orjuno vodil, na vprašanje izrecno poudaril, da si pravice nikakor ne mislijo izsiliti s klofutami. [Seveda visoka politika se ne
v Krškem, ampak v upravnem svetu Trboveljske premogokopne družbe.J
Zdaj pa k stvari. V Krškem manjka takih debat. Odkar smo tu, sta se samo dva predavatelja potrudila predavati, pa še od teh je samo eno predavanje uspelo (dr. Fr. Kandarej, dočim te drugi predavatelj. ki je prišel za nalašč v ta namen iz Lju-bljane. nastopil svoje predavanje tako pijan, da se mu je vse smejalo. To bo treba na vsak način po, praviti 1 Posebno pa so diskusijski večeri potrebni zdaj, ko skniajo dobili moč v roke misdi ia neizku* šeni ljudje, ki mislijo, da je že samo navdušenje do* volj za težavni posel sodnika.
Dopisi.
Iz Celja. Cenjeno uredništvo ,Napreja* v Krškem' — Z oalrom na dopis ozir. članek v .Socialistu' štev. 20 z naslovom »Prvi obračun-, kjer v zadnjem odstavku poudarja o moji osebi, da sem priznal vse in da me je debata strašansko prese-
netila, pojasnjujem, da nisem naroččnik .Socialista' in torej nisem stvari takoj opazil, ampak sem šele po dolgem času zvedel, kaj da se govori in sumi o meni. Prosil sem nato Korenovce, naj mi posodijo .Socialista-, da bom sam čital in si vzel priliko tudi sam odgovoriti na lažnivo poročilo v',Socialistu1. Ker nočem gojiti gada na svojih prsih, zato nisem .Socialista* kupil, dobil ga pa tudi nisem nikjer; prosim torej, da objavite šele sedaj priloženo »Poslano*. — Celje, dne 1. VI. 1924.
Poslano.
»Socialist11 štev. 20 je priobčil članek pod naslovom »Prvi obračun", v katerem izziva mene kot predsednika »Unije stavbinskih delavcev v Celju", češ. poglejte, podružnice, kako vaš centralni predsednik dela. Lažnivi člankar me skuša pred stav* binskim delavstvom oblatiti, ker je imelo do danes zaupanje v mene in me je že 2 in pol leta ponovno volilo. Člani ki me poznajo, vedo. da se nisem nikjer osovražil. ampak da je privedel bsš ta razkol med Korunom-Korenom in med našim pravilni* kom do tega. da me vedno blatijo, ker sem ostal v stranki in se nisem odcepil kakor bi bilo ljubo posameznikom. Smatram edino .Naprejevo* skupino za pravilno in ideja naša je tudi dobra, četudi nasprotniki trdijo, da je Bernot tisti ki vse organizacije razbija. Poudarjam, da to ni res. ker že v bivši skupni celjski organizaciji nismo bili vsi člani za to. da bi zedinjenje vodili tisti, bi so že itak na slabem glasu; zedinjenje mora priti od spodaj ne da ga vsiljujejo od zgoraj, in tedaj bodo padli tisti, ki delajo zedinjenju največje težave. Braniti se moram in poudarjam, da ne dovolim nikomur, da bi vplival name, niti z dobrimi besedami, ker poznam obojestransko položaj, ki je danes, da se hočejo posamezniki iz boljših vrst priplaziti po delavskih plečih na površje in na odločilna mesta.
Kličem vam: Roke proč od delavstva, delavstvo se bo zedinilo samo, brez vas. Vi. ki čakate, da vam bo dalo delavstvo boljšega obstanka, pojdite delat in z delom svojih rok pokažite, da ste res delavci, potem šele boste mogli zastopati kjerkoli delavske interese.
Malo odgovora na članek v »Socialistu*: Ni res, da sem izjavil, da ne bom delal proti Korenovi skupini v Celju in proti njegovim kandidatom, res pa je, da sem izjavil, da ne bom branil nikomur, če bo hotel voliti vaše kandidate, ker nasilja nikakor ne odobravam, Ni res, da sem priznal, da so »Ber-notovci* sklenili razcepiti delavstvo pri občinskih volitvah v Okolici Celje, res pa je. da sem na Korenovo vprašanje, zakaj nismo hoteli iti skupaj v volitve, izjavil, da smo povabili vse strokovne organizacije ozir, njihove tajnike in predsednike na skupno sejo, na kateri naj bi ti predlagali kandidate in namestnike, vaši so pa potem kandidaturo na skupni delavski listi odklonili; dalje sem izjavil, da je strankin sklep, da ne gremo z nobeno stranko v kompromise, to izjavo naj si člankar zapomni, ne pa delati po eni strani lepo lice, po drugi strani pa lagati in zafrkavati. Ce se trkate na prsi. da pišete v »Socialistu* resnico, vam pa jaz osebno odgovarjam, da je vaš člankar obrekovalec. Toliko v vednosti
Nadalje, če ste osebni sovražniki našega centralnega tajnika s. Leskoška, Čemu delate potem takšne naskoke v Celje in vabite Leskoška na svojo stran? Če bi bil jaz kot oseba v vaši koži, bi me bilo sram biti danes za, jutri pa proti posameznim osebam. Poživljam vas. da upoštevate sledeče: S, Leskošek je centralni tajnik »Unije stavbinskih delavcev v Celju", torej naš tajnik, ki je še do danes delal v strokovni organizaciji to', kar smo mi sklenili, kadar bo pašel preko tega. bomo znali tudi brez vas napraviti red! Vzemite to na znanje vi, ki se trkate na prsi, da ste socialisti,
Valetin Lebič, tč, preds. »Unije stavb. deL v Celju”.
Jugoslovanska burioazija je vsak trenutek pripravljena, da oropa delavstvo njegovih starih, v težki borbi pridobljenih pravic Tako je tudi prometno ministrstvo v preveliki demokratičnosti izdalo pred kratkim odtok, da se najrevnejšim med železničarji, ki so upokojeni po tkzv. normah in ki dobivajo nekateri med njimi po 20 do 50 K mesečno, odvzame legitimacija. Ti ubožci so prisiljeni, če si bodo hoteli v jeseni nabaviti kaj živeža ali storiti kako drugo pot, plačati vso vožnjo. Tudi tukaj gre kakor pri kmetu za staro pravdo in je samo še vprašanje, kako dolgo bomo še takšen sistem trpeli. Kar se je sedaj zgodilo naj večjim revežem, to se pripati lahko vsem. Vzdramite se! Odpomoč je samo v trdni organizaciji, v politični zavednosti!
Junak iz lake! Pred kratkim je imela Mežiška dobna svojo senzacijo. Junak iz Like, neki Matijevič, je kazal svoje moč, Propaganda je bila imenitna: iz gostiln in trgovin so visele slike »pre-miranega'junaka* — prav kakor pri premiranju plemenskih bikcev. Po vasi je delal propagando Charles Tom Pack v pristni mehikanski noši. Us* peh je bil izvrsten —■ vsa inteligenca je obiskala Matijevičev .tamtam* in tudi precej nezavednega delavstva. Inteligenca v Mežici pa bojkotira .Svobodo*, če uprizori Cankarja , . , Najlepša je pa sledeča bravura slovitega junaka iz Like. Charlesa Toma Jacka je Inajel Matijevič v Dravogradu in mu obljubil, da bo dobro zaslutil še poleg dnevnic.« Matijevič je pobiral med- predatavo za Toma Jacka —
a dal mu ni nič. tako da ga je oškodoval za približno 6000 K, ker so ljudje darovali zanj — Jack je junak iz Like — in njegovi oboževalci ao mu gotovo enaki.
Šoštanj. Tukaj imamo zobozdravnika, katerega ljudstvo splošno hvali kot dobrega strokovnjaka, bolniška blagajna pa pošilja svoje člane v Celje. Izdatkov, ki znašajo za enkratno vožnjo v Celje in nazaj z dnevnico vred okoli 300 kron do danes še niti eden od prizadetih ni dobil povrnjenih, kaj šele za izgubljeno mezdo! Čudimo se nad upravo bolniške blagajne, ki bi morala predvsem stremeti za praktično, dobro in cenejše zdravljenje svojih zavarovancev, da do danes še ni te stvari rešila. Obračamo se na Osrednje društvo usnjarjev v Mariboru, katerega tajnik je član uprave in na Strok, komisijo v Ljubljani, da v tej zadevi intervenirata in tako preprečita morebitne nadaljne napake.
Našim članom strokovničarjem.
[Odgovor s. Kruiiču.]
Povedal si nam samo to. s čimer pihajo »zakoniti tatovi* veter v svoja jadra. Ali res misliš, da bi ostalo delavsko gibanje enotno in zdravo, če bi ga vodili Fabjančič. Marcel Žorga in Golouh skupno s Kristanom? Ali ni dokazano, da je sto* krat boljše, da so šli od nas. sicer bi sploh ne bilo nobenega gibanja več. kakor ga ni tam. kjer so ti gospodje?! Ali res ne vidiš, da smatra 90% sedanjih funcionarjev pri Strokovni komisiji strokovne organizacije za molzno kravo, ker jim politična stranka noče več služiti za to? Ko so dezertirali iz stranke, tega svojega dejanja niso smatrali za razbijanje — zakaj ne poveš, da so Uratnik. Svetek in dr. v tem oziru komunisti v drugi, pomnoženi izdaji? Ali ni politično organizacijo še težje graditi kakor strokovno? To je bil pogin strokovnih organizacij. ko so prišli ti ljudje vanje, tedaj bi bilo treba nastopiti kot funkcionar strokovne organizacije tako. kakor hočeš sedaj vplivati na našo politično organizacijo! Člankarja v .Ljudskem glasu* imenuješ razbijača — Kristan bi mu rekel, da .težko ogroža* strokovne organizacije — ali sam predsednik Strokovne komisije. Svetek, ni razbijač, ko spravlja vse strokovne organizacije na kant?! .Socialista* je spravil pod »Delavčevo* streho. Uratni-ka tudi, sedaj bo še najbrže »Konsumenta*, da bo .ovrgel* Kristanov izrek: zadruga mora biti stekle* na hiša, [glej zadnjo številko]! No, na temelju tega izreka se je Svetek stisnil v konsum, Strokovno komisijo — namreč svoj stolček v njej — je podprl z Udarniki in s tem pokazal, da razbija tudi »Svobodo*, kolikor je še ni. In vse to dela Svetek brez kongresov!
Vidiš, o vsem tem nisi pisal v svojem članku če bi bil še to povedal, bi ti priznal, da si prav povedal. Dobro bi bilo. da bi si ogledal še shode 1. junija t. L Kdo je določil govornike? Govorniki naj bi ubili »Unijo*! Kakšen vihar so zagnali, ko jim je .Ljudski glas* zapretili In napovedali so pohod v »novo življenje*, ki ga bodo med drugimi ustvarjali tudi strokovničarji, kakršni so — Golouh, Dražil, Vrhunec! Kje je »veto* »Unije* v Strokovni komisiji? In kako je bilo tedaj, ko je imel s. Sas-senbach shod v Mestnem domu v Ljubljani?
Člankar v »Ljudskem glasu* je storil dobro delo. če ne drugače, pa vsaj toliko, da so generali pokazali svoj strah in s tem dokazali, da je v strokovnih organizacijah večina članov na naši strani — in ds je steber Strokovne komisije baš »Unija slov. rudarjev.* Razkrinkali so se kot demagogi: lesne delavce so prepustili brez grmenja nekakšnim polkomunistom. sami so šli iz SS J ven in rekli, da je to — revolucija, če jim pa mi le malo zagroaimo, je to razbijanje!
Toliko si dovoljujem vtikati se v strokovne zadeve, saj je bil in je menda še tudi Uratnik tajnik Strokovne komisije in stopa Strokovna komisija v .novo življenje* z zastavonosači Golouhom in direktorji konsuma — z jugoslovanskim papežem Kristanom in z zahtevo na Petrov novčič.
V. MSderndorfer. V NOVO ŽIVLJENJE ALI STARO BLATO?
.Delavec* štv. 21 priobčuje na uvodnem mestu naznanilo o strokovnih shodih po vsej Sloveniji, in sicer na 1. junija, vršili naj bi se radi populariziranja manifesta GRSJ.
Na prvi pogled popolnoma strokovna zadeva, ki bi jo mogli tudi z naše strani smatrati v redu. če ne bi iz objavljenega seznama shodov in referentov spoznali takoj kaj drugega. Niti kak Luden-dorff ne bi mogel bolj diplomatično prefrigano postopati. Tako čitamo n. pr. da je s. Krušič iz rudarske organizacije določen za Maribor, nasprotno pa
,m '■»	trn«
Delavci!
Kdor inserira v drugih listih, v .Napreju* pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst V vaših rokah je, kakšno
inseratno politiko
delajo trgovci Trgovci so bolj navezani na vas nego vi nanjel
sfa šli dva kovinarja v rudarski revir in sicer Svetek in Jeram v Črno. Kovinarjeu na Jesenicah bo o strokov n;h organirazijah referiral strokovničar doktor Likar; isto tako srečni morejo biti delavci na Vrhniki z doktorskim strokovničarjem Jelencem.
Veličcstna zadeva pa je. da so postali dobri gospodarji v konsutru naenkrat tudi strokovničarji in referenti za strokovne shode, Tukaj naj kdo reče da Kristana še vedno nikjer ni! Časiitam za to delavcem v Ptuju, v Guštaniu in na Prevaljeh. Tam tcrej naj bodo prve Kristanove postojanke, njegov — rdeči veletok?
Meni je bil pravi namen strokovnih shodov 1, junija takoj jasen. Šlo je samo za boj proti nam. Da bi se pa dajal pošten odgovor na vse to. kar je nam danes na strani Sirokovne komisije nerazumljivo, tega gotovo ni bilo. Sprožili smo dosedaj že dovolj vprašanj, ki zanimajo člane naše stranke in obenem strokovničarje, pa ni nikjer poštenega odgovora, temveč le skrivanje za razne forume. To mi dobro čutimo. Tudi še ni nikjer resno načeto aktualno vprašanje o volitvah v delavske zbornice in delavske zavarovalne zavode. Zato za nas mani-festacijski shodi kakor 1. jun, nič ne veljajo. Mi moramo zahtevati le eno; Z resnico in dokazi na dan. — Strokovničar.
POJASNILO.
V članku .Proč od Kristana" z dne 25. maje. se med drugim navaja, da sem zagoverjei dr. Likarja in Vrhunca. Mislim, da se bosta že sama znala zagovarjati, ni mi bilo treba, da ju jaz. Jaz in večina navzočih zaupnikov smo stali le na stališču, da je treba ponovnega sestanita.
S. Bernotu se čudno zdi, zakaj sem ostal v stranki. Namigava nekaj o 12. uri pri rudarjih. S. Bernot, pojdi in živi par mesecev v revirju, pa boi videl, koliko je ura. Rudarji so se naveličali bratomornega socialističnega boja. Ostal sem v stranki zato, ker sem proti temu, da bi se še to razbijalo, kar imamo. Vedi, s. Bernot, razbijati je lahko, ustvariti je pa težko.
Nihče mi ne more očitati nedisciplino. Izvršujem tudi v polnem obsegu dolžnosti Da pb imam pravico izražati drugo mnenje o .Skupnem domu" tudi naprnm s. Bernotu, in v krogu naših zaupnikov, mi pa ne bo nihče prepovedal.
Naj govore moje misli:
Strinjati se ne morem s .pojasnilom" v Na-preju z dne 15. maja, 3. stran. S. Bernoi trdi, da če bi bilo v »Skupnem domu" organiziranih 10.000 članov, ne bi bilo nikake druge organizacije več. On pravi tudi sledeče: Če bi trboveljski rudarji ali steklarji zastavkali, ne bi bilo treba nikake druge organizacije ttidi stavkovne podpore ne. Zaposlil bo stavkujoče »Skupni dom".
Jaz dvomim, da se bo T. P. D. bolj ustrašila S. D. kakor pa močne strok. org. rudarjev. Vzemimo praktično: V Angliji je Vele nak. družba kcns. zadrug zelo razvita in močna. Prešla je že davno k lastni produkciji, Danes ima preko 50 tvornic, v katerih zaposluje 20.000 delavcev. S. Bernot, ali ne. obstajajo tamkaj nikakršne strokovne organizacije več, odkar je gosp. organizacija z lastno produkcijo tako močna? Jaz. mislim da obstajajo in precej močne sv>. Tako so imele angleške strokovne organizacije koncem leta 1922 okolu 4:/j milijona članov, danes gotovo preko 5 milijonov. Mislim, da bi pač Angleži in tako tudi Rusi, kateri imajo ves državni aparat v rokah, lažje to teorijo v praksi poskusili, kakor pa mi v teoriji, ko smo še v otroških čeveljčkih.
Kar se pa tiče dveh stolov, mislim ds sedijo potemtakem tudi nekateri člani pokrajinskega načelstva na njih. kateri so 1. junija skupno a aodrugi strokovničarji nastopili navzlic članku v „Napreju“ na strokovnih shodih.
Toliko v pojasnilo, da ne bo nesporazumljenja.
K. Malovrh.
Tako je prav! Javno je treba povedati, kaj kdo misli! K stvari pa omenimo samo to, da so angleške strokovne organizacije potrebne, zelo potrebne; ni dolgo tega, kar so morale s stavkovnim gibanjem nastopiti proti Velenakupnl družbi in v .Napreju' smo o tem poročali, v ,Vorwartsu‘ pa še precej obširno. Jasno je pa, da se ne bo treba s stavko braniti tam, kjer bodo delavci sami gospodarji. Seveda, da kdo to razume, mora razumeti pravila Kons. društva in drugih Kristanovskih zadrug, zlasti »Produkcije* ter čutiti, kako nesociali-
stično vlada tamošnji centralizem — potem pa mora čitati in razumeti pravila »Skupnega doma' in tam določeno samoupravo. Če kdo to dvoje primerja, se bo odločil za Kristana in Čobala samo v tem slučaju, če mu centralizem osebno kaj pomaga, delavci pa, ki vede, da z izkoriščanjem ne morejo zmagati, so vsi proti. Če bi 10.000 rudarjev izkoriščalo 2 kapitalista, bi pač hitro zmanjkalo premoga — ali ne ? Zato hočejo rudarji samoupravo, Trb. premogokopna družba. Kristan in drugi kapitalisti hočejo pa centralizem in diplomacijo.
Po našem mnenju sta dr. Likar in Vrhunec pri delavstvu opravila, že zato, ker sta šla k .Socialistu* in Kristanu. Ponovnih sestankov imate lahko kolikor jih hočete, samo to je bilo potrebno, da slišimo ne samo besede na ozkem sestanku, ampak tudi natiskane v listu. Vsak je pri nas dolžan kritizirati, pri Kristanu pa molčati. — Kar se pa tiče izpolnjevanja dolžnosti, naj s. M. ne hodi preveč na solnce. Dvomimo, da bi bil že kdaj izvršil, kar predpisuje § 19. odst. 2. Če bi bil to izvršil, bi bilo v Hrastniku več progresije, ker bi se delavci naučili računati, koliko zaslužijo. — In kar se tiče razpoloženja med rudarji, če so ti res tudi za enotno fronto s Kristanom ali absolutno prod njemu, pa naj spregovorijo rudarji sami. Sodr. M. pravi precej jasno, da bi za takšno enotno fronto bili.
Joj,
til
>» o JOj
(Op.: »Socialist* je začel objavljati celjski volilni boj v verzih.)
Tam v lepem mestu celjskem — joj, 6 joj! — se bije grozovit volilni boj.
Koren je svojo črno vojsko zbral in nad sovrage ljute jo speljal.
Ker ji duhi ne rabi topi meč. poslala jih bo s pipcem v travo leč’.
[Junak Felicelj, ta še bolje zna, ta kar s pestjo pove, da prav ima!]
Tako si zmago bo izbojevala.
(Oozdaj seve le pete le kazala.)
Pri zmagi vsaki glavno je načrt, zato sklenili boj so, žnjim podprt.
Do Travnika zelenega so stekli, vse so zelene mize skupaj zvlekli.
Nato so se posedli, se gostili in v samih zbranih verzih govorili. »Pozdravljena," Korun dč, .ta gostija! jaz plačam. Živela pobratimija 1"
In so zapeli,, kaplje tri spustili krvi so v čašo, žnjim se pobratili.
Na prste stopi Svetek, usta briše, z medenim glasom jim na srce piše:
.Po mizah teče rdeči veletok, še bo, še čvrst udarec naših rok I"
In so napili Svetku, zaorili, v triumfu štupo-ramo ga nosili.
Pa se oglasi Hrastnik {sam pri sebi];
»Od tega čvička bil navdušen ne bi.
Ti grozdi so gotovo bili kisli, pri meni niso nič kaj dosti v čisli.
Le tiho — ko bom spet županoval, vam bom že jaz „za vino ocet" dal!*
Tedaj se vzpne na mizo sam Koren, glas ko iz. jekla mu je narejen:
»Junaki, zadnja zmaga še ni naša, še kratek hip in skuhana bo kaša.«
Pa se oglasi vmes g[e]. Neznapet, takorekod Korenov lajbpoet:
.Junaki hrabri, čvrsto vsi na plan,
Ze bliža se nam odrešenja dan I Za nas je na proletih kravje vime —“
(naprej ni znal nič več, ni našel rime).
Koren ga sune hitro v suha bedra;
»Kaj se oglašaš s tem, neumna švedra!
INa glas:] Če ne znaš peti, sitna muha, greš z mano, boš dobil dva hleba kruha*.
Ko so to čuli, so se začudili,
Korenovo dobroto so hvalili, nato se šli hladit v Savinjo reko.
(Po kislem vinu pride kislo — mleko.)
Lastnik: .Sloga”, r. s. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvoaianr Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
3. VI. Tiskarna bratov Rumprct v Krikem. 3000
SaHfifiBBHBBBSBBSBBBBBBBgB
Splošna
gradbena produktiv. zadruga
r. z. 7. o. z.
Pisarna •
v CELJU
Glavni trg 6/1.
Izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela po celi državi, kakor: zidanje novih stavb po lastnih načrtih, prevzema vsakovrstna popravila po lastnih in danih načrtih. — Pri snaženju in beljenju hiš 10% ceneje kakor vsako privatno pod-jetje. — Za prvovrstno delo jamčijo člani zadruge, kateri so si kot zidarji in po-lirji pridobili priznanje kot dobrokvalifi-cirani delavci tu in pri inozemskih tvrdkah.
POZOR!
Pleskarstvo, slikarstvo, črkoslikarstvo in vsa dela spadajoča v to stroko izvršujeva po naj-nižjih cenah in solidno. Prevzameva tudi dela na deželi. Za mnogobrojna naročila se pripo-ročata slavn. občinstvu
Petek in I. Langof
Moste pri Ljubljani — Društvena ulica 43.
Blago za obleke
in perilo, izgotovljene obleke za moške in ženske in otroke, kakor sploh vso manufakturno blago se dobi najboljše in najceneje pri
L N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta 13.
Ustanovljeno 1852.
Poljanska cesta 8. TEOD.	ItJUBltJAJlA	Poljanska	cesta	8.
(preje Henrik Kom.)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Napeljava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. — Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.
Manufakturna trgovina
Fr. Urch, Colje*
NA DROBNO,	NA DEBELO.
Vse potrebščine za krojače in šivilje, kakor tudi posteljno perje in puh. žima ter morska trava po najnižjih cenah.
FRANC URCH, Glavni trg.
Po znižani ceni
in	angleško	blago za moške
in	ženske obleke	in razno perilo
v manufakturnl in		modni trgovini
Miloš Pšeničnik
CELJE, KRALJA PETRA CESTA ŠTEV. 5.
NAŠI IZDELKI:
Cvojnotladna ržena Žlka
v rdečih zavitkih,
Cvojnosladna Ječmenova Žlka v modrih aavlfhih,
Slajtna Ječmenova Žlka
V aelenlh aavitbih
ao najboljši t Zahtevajte le Žiko!
Naznanilo. wR0V0 ZASTOPSTVO PIVA V LJUBLJANA
S tem naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani Sv. Petra cesta 86 Zastopstvo Gdtzovega piva iz Maribora
Proizvajam Izvrstno marčno pivo in prvovrstno Srno pivo znamke „Boks“, ki Je zelo priljubljeno v športnih krogih. - Dobi se v steklenicah in sodčkih franko postaja. — Cenjene restavracije, pivnice in gostilničarje prosim, da se obračajo na mojega glavnega zastopnika PT* TIBETA JANETA v LJUBItJAfil, Sv. Petra cesta 85 (gostilna pri Jernejčko) dvorišče. 'M Se priporočani
TOMAŽ GdTZ, lastnik pivovarne v Mariboru.