P t pošti prejeman:
za
«elo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ - „ eetrt , , 6 „ 50 „ aesec „ 2 „ 20.
V upravništvu prejeman:
za
telo leto naprej 20 K — h
pol leta fletrt „
mesec
10, _ 1,70,
m-M
£• pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod,
Naročnino in inaersU sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma ne vsprtjemajo.
Uredništvo je v Seme-
niSkih ulicah št. 2, L, 17.
Izhaja vsak dan, izvzeragi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 260.
V Ljubljani, v torek 13. novembra 1900.
Letnik XXVIII.
Volilno gibanje.
Volilni shod ljubljanskih krščansko-socijalnih delavcev.
Omenili smo že včeraj, da je bil dr. Šusteršič na sh( du kršč.-soc. delavcev soglasno postavljen za kandidata pete skupine. Njegov govor na tem shodu se glasi :
Vzroki kandidature.
Jaz sem takorekoč čez noč postal kandidat v V. skupini. Moja volja to ni bila, kakor je obče znano, ampak moja volja je bila, da bi Lil zopet kandidat v V. skupini dosedanji vrli zastopnik te skupine, g. dr. Krek. (Klici: Živci Krek 1)
Kakor vam je gotovo tudi že znano iz javnih listov, se je dr. Krek branil prevzeti kandidaturo, gosp. dr. Krek je mene prosil, zahteval je, da naj jaz prevzamem to mesto. Jaz sem se konečno udal, akoravno, povem odkrito, silno nerad, udal sem se radi tega nerad, ker je težko stopiti na mesto, katero je izborno zastopal dr. Krek, drugič nerad zaradi tega, ker, - kakor je, znano, sem odložil 1. 1898 svoj državnozborski mandat, katerega sem imel od volilcev ljubljanske okolice, in sicer odložil največ iz osebnih ozirov, iz ozirov, kateri so še dandanes popolnoma v veljavi.
Toda konečno sem se udal želji dr. Kreka, udal želji stranke, ker se mi je reklo, da če jaz ne sprejmem kandidature za g. dr. Krekom, ga potem ni v deželi nobenega, ki bi bil tako znan, in ki bi konečno v deželi utegnil kolikor mogoče glasov združiti na sebe. Tako sem se udal in tako stojim danes kot kandidat pred vami, volilci pete skupine v Ljubljani.
Dolžnosti zastopnikov pete skupine.
Prccej znan sem v Ljubljani in tudi po deželi, pa tudi moja načela in moji politični nazori so zadostno znani. Peta skupina ni samo kurija delavcev, akoravno delavski stan nima v nobeni drugi kuriji volilne pravice nego izključno samo v V. skupini. Ta volilna skupina je marveč skupina celega ljudstva, je kurija splošno in sedaj tudi direktne in tajne volilne pravice. Samo eno je : ta volilna pravica ni enaka.
Kandidat V. skupine ima sedaj gotovo najtežje stališče. Mej tem, ko pesi. kmečkih občin zastopa interese kmečkega stanu, in s tem zadovolji svoje volilce, mej tem ko poslanec mest in trgov zastopa interese meščanstva in uradništva, in s tem zopet zadovoljuje svoje volilce, ima poslanec splošne skupine opraviti z vsemi stanovi v deželi. On je ravno (ako poslanec kmeta, kakor je poslanec meščanstva, poslanec trgovskega stanu in je poslanec vseh delavskih slojev. Ogromna večina volilcev pete skupine v naši deželi je kmetskega stanu kakor je znano in torej ni nobenega dvoma, da bode kmetski stan pri tej priliki odločeval. Ah, če bi temu tudi ne bilo tako, — kdor pozna mene in vso mojo politično preteklost zadnjih 10 let, ta ve, da bodem, ako bodem izvoljen kot poslanec, vedno zastopal težnje kmetskega stanu. Da to tudi danes tukaj odkritosrčno povem, je moja dolžnost. Kmetski stan bode imel v meni vedno svojega zastopnika in prvoboritelja, dokler bodem stal v političnem življenju. Pa tudi če ee umaknem, bodem vedno deloval v blagor kmetskega stanu 1
Natančneje o kmetskih stvareh ne bom govoril, zaradi tega ne, ker so tukaj zbrani
mestni volilci in se gre v prvi vrsti zato, govoriti o tistih zadevah, katere zanimajo vas tukaj.
Jaz sem rekel, da bodem zastopal kmetski program, ali zastopal bodem, odkrito vam povem, tudi v^e opravičene interese, zastopal interese vseh stanov ; (ploskanje) to bodo moja dolžnost in moje načelo, povsod in na vsakem mestu z vso odločnostjo spolno; ati poslaniške svoje dolžnosti. (Odobr.)
Ali eno moram v prvi vrsti upoštevati, to je moja dolžnost, namreč upoštevati moram to, da delavstvo, delavski stan nima v nobeni drugi skupini volilne pravico kot samo v V. skupini. (Klici : Žalibog !) Torej je treba, da je tisti, ki bo izvoljen v peti skupini, da je tisti mož, na katerega se moro delavstvo naslanjati po vsej pravici, in torej je moja dolžnost, moja sveta dolžnost, zastopati kot poslanec V. skupine v polnem obsegu vse opravičene težnje delavskih slojev (Tako je !)
Za kršč. soc. d e 1 a v. program.
Jaz mislim, da mi ni potreba tega posebej izjavljati, ali, da ne bode nobenega dvoma, in ker se najdejo vedno hudobni agitatorji, ki nalašč hujskajo ljudstvo, zaradi tega izjavljam tukaj še enkrat z vso odločnostjo : P r o g r a m delavskih stanov, kise je ugotovil na shodu slovenskih delavskih stanov, ta program je za-me do zadnje p i-č i c e s v e t! (Živahno odobravanje in dobro-klici). Ta program bodem od začetka do konca z vso odločnostjo zastopal. Jaz nimam niti najmanjšega povoda, spodbijati le jedno samo točko tega programa, kajti vse, kar je v tem programu rečeno, bodisi glede gmotnih, bodisi glede duševnih interesov delavskega stanu, bodisi glede delavske dobe, naj si bodejo zahteve glede mezde, glede' zavarovanja v slučaju bolezni, v slučaju nezgode, v slučaju starosti itd., bodisi zahteve glede bratovskih skladnic, bodisi zahteve glede pril ke, da se delavski sloji izomikajo, da se izomikajo na državne stroške brez vsakih zasebnih stroškov, vse to je tudi moj program, je danes, je bil vedno in bo vedno, naj potem bodem izvoljen ali ne, kor je to mojo trdno prepričanje, da delavski sloji potrebujejo podpore! (Živahno odobravanje.)
Jaz nisem imel dosedaj prilike, baviti se ravno z delavskimi razmerami. Znano je, da imam sila veliko posla, znano je tudi^ da stojim na čelu katoliško-narodne stranke,' znano je, da ne stojim samo na čelu te stranke, ampak da svojo nalogo smatram tako, da kot načelnik stranke tudi največ delam za stranko, in največ žrtvujem za stranko 1 (Klici: Dobro ! Res je!) Kratko malo, bil sem vedno tako vprežen, da mi je bilo žal premalo prilike dano pečati se z delavskimi razmerami. Ali vendar nihče ne more reči, da bi bil kdaj nasprotoval delavskim zahtevam, marsikateri pa bode lahko povedal, da sem, če je nanesla prilika, bil vedno tisti, ki se je vsikdar potezal za pravice in interese delavstva. (Res je !)
Odslej seveda bode moja naloga postala drugačna, odslej se bodem ravno prav posebno pečal z delavskim vprašanjem, ker delavci iz Kranjske, ako bom izvoljen, drugega od njih voljenega zastopnika ne bodo imeli kakor mene.
Torej jaz sem že izjavil: delavski program sprejmem do p.čice. To je tudi moj program.
Ali poudarjati moram že nekaj druzega.
Kdor mene pozna, ta bode vedel, da je samo ob sebi umevno, da bodem svojo nalogo izvrševal skozi in skozi v krščanskem duhu! (Burno odobravanje )
Zato je tudi samo ob sebi umevno, da bodem jaz vstopil na Dunaju v državnem zboru samo vtakklub, kateri bode krščansk (odobravanje) skozi in skozi in brez hinavcev1! (Burni dobro klici) Samo s poštenimi, zna-čajnimi kristjani bodem skupaj hodil. Hinavci pa naj gredo kamor hočejo! (Veselost. Dobro klici.) — To je ena.
Nadalje poudarjam tukaj še nekaj dru zega. Treba bo v marsikaterem slučaju, kjer se bode šlo za delavske interese, za delavske stvari, da bodo zastopniki delavstva, če so tudi od raznih strank, dogovorili se in skupaj postopali. (Živio!) V takem slučaju, če bodo n. pr. tudi socijalni demokrati predlagali kaj dobrega, kar je pravično in za delavce dobro, v takem slučaju bom jaz tudi s socijalnimi demokrati skupaj šel. (Živahno odobravanje.) Tukaj se ne pozna nobenega razločka. Vprašal bodem samo, če je stvar poštena in pravična, ne pa, kdo je predlagal. Če je stvar dobra in pravična, sem zanjo. V ta namen pa bo treba, da bodo delavski zastopniki so večkrat shajali in skupaj posvetovali o skupnem postopanju za interese delavstva. (Tako je!) V tem zmislu bom jaz, ako bom poslanec, dosledno deloval. (Odobravanje.)
Preidem sedaj k delavskemu programu. Posamezne točke delavskega programa so itak znane, tako da mislim, da bi se reklo vodo v Savo nositi, ako bi Vam, ki sto zavedno delavstvo, podrobneje hotel to razlagati. Saj je znano, da je dandanes delavstvo najbolj politično izobraženo, ravno delavstvo pozna najbolj svoje težnje, pozna svoj pro gram, pozna svoje zahteve, bolj, desetkrat bolj kot naša liberalna inteligenca! (Klici: Gotovo! Ploskanje.)
Meni torej tega ni treba podrobneje označevati. Samo na nekatere točke bi posebej opozarjal.
Delavska plača.
Bistveno delavsko vprašanje je po mojih mislih mezdno vprašanje, vprašanje pravične in vprašanje primerno mezde. Pravična in primerna mezda mora imeti svoje gotove meje. Meje na spodaj, meje na zgoraj. Meja na spodaj je ta, da vsak delavec za pošteno delo mora dobiti tako mezdo, da zamore preživljati z njo pošteno sebe in svojo rodbino. To mora biti dogma v socijalni politiki države in država mora potem zakonodajnim potom ugotoviti to mejo, tako da noben delavec ne smo dobiti manjše mezde, in noben delodajalec ne sme plačevati svo-emu delavcu manj nego postavno določeni minimum plače. To je eno. (Odobravanje.)
Meja pa mora biti tudi na zgoraj dolo čena. S tem, da delodajalec plača minimalno plačo, je morebiti v nekaterih slučajih spol-nil svojo socijalno dolžnost, ne pa v vsakem slučaju. Kajti ozirati se mora na sposobnost delavca, ozirati se mora na starost delavca, loliko let jo že žrtvoval svojo moči njegovemu podjetju, ozirati se mora pa konečno tudi na to, kako podjetje gre, kako podjetje vspeva, ali dobro vspeva ali slabo vspeva. Ako dobro vspeva, mora biti posledica — to e dolžnost podjetnika — boljša plača de-avcem, kojih trudu, kojih potu, kojih pridnosti, kojih inteligentnosti ima zahvaliti, da
njegovo podjetje vspeva! (Odobravanje) To glede mezde.
Delavska doba.
S tem v zvezi jo vprašanje glede delavske dobe. V tem oziru so zahteve delavcev znane. Delavska doba mora biti omejena, in sicer od države omejena tako, da delavec dela toliko, kolikor je potrebno in primerno, in da si varuje delavec svoje delavske moči, da ga kapital ali delodajalec ne izžema kakor limono, katera se potem stran vrže. Delavec mora imeti dosti časa za oddih, dosti časa na razpolago za svojo rodbino, dosti časa na razpolago imeti, da napreduje v omiki itd.
Znano je, da se je v tem oziru postavila zahteva za veliki obrat, zlasti za premogovnike, za rudokope, za veliki tovarniški obrat, zahteva osemurnega dela. Samo ob sebi je umevno, da bodem to zahtevo z vso odločnostjo zastopal.
Seveda je pa zopet gotovo, da je razloček med težavnim in nevarnim delom v rudokopih, med delom v velikih tvornicah, kjer je delo s stroji itd. in kjer je zdravje delavca večjim nevarnostim izpostavljeno vsako minuto, da je razloček med delavcem v tako velikih podjetjih in pa med delavci v podjetjih obrtnikov, manjših trgovcev itd. To je velik razloček in samo ob sebi je umevno, da se bodem na ta razloček oziral. Saj treba pomisliti, da je n. pr. še danes veliko obrtnih podjetij, kjer je trgovski pomočnik član rodbine svojega mojstra, s tem pa so dane vso druge razmere. Zahteve, katere se stavijo na veliki kapital, na veliko podjetje, te zahteve se ne morejo staviti na majhno podjetje, razprodajalce in srednje obrtnike. To je samo ob sebi umevno. (Pritrjevanje.)
Zavarovanje delavcev.
Jako važna točka v delavskem programu jo zavarovanje: zavarovanje v slučaju bolezni, v slučaju nezgode, zavarovanje za starost itd. Mi imamo od države vpeljano zavarovanje za bolezni, mi imamo zavarovanje za nezgode. Ali dela\stvo ima opravičeno pritožbe zoper uredbo teh zavarovalnic. (Pritrjevanje.) Samo ob sebi je umevno, da bom to opravičene pritožbe vedno zastopal. (Ploskanje.) Glede zavarovanja proti nezgodam omenjam samo, da je popolnoma neopravičeno, da mora delavec plačevati deset odstotkov! Ako je obrat nevaren, da je delavec, ki dela pri stroju, izpostavljen nevarnosti, potem mora tisti plačati, kojega je stroj! Tisti gospodar obrata mora plačati zavarovalnino v polnem znesku, ne pa delavec, ki itak pri tem riskira svojo zdravje, svojo zdrave ude! (Živahno pritrjevanje.)
Jako važno je zavarovanje za starost. V tem oziru so žalibog do zdaj ni ničesar storilo od strani države. Tukaj bo treba z vso odločnostjo poseči vmes, in uverjen sem, da se bo, ako so posreči redno parlamentarno delovanje, dalo marsikaj doseči. (Ploskanje.)
So neko zavarovanje bi posebej omenil. Zavarovanje, katero zahtevajo delavci po mojih mislih popolnoma opravičeno. To je zavarovanje za slučaj, čo je delavec brez Avoje. krivde brez dela. Tukaj, ko delavec, ki bi rad delal, dela ne dobi in mora stradati on in njegova rodbina, tukaj je dolžnost države, da poseže vmes, da so to odstrani, da mora pošten človek brez svojo krivde beračiti. (Dobro!)
Posebno pozornost bom obračal seveda na zastopstvo interesov rudarjev. Vendar pa teh razmer ne bodem tukaj natančneje opi-
aaval, ker se mislim itak podati tudi v Idrijo in se bodem tam posebej pečal z interesi rudarstva. (Odobravanje.)
Vlada naj ščiti dolavskoor-
g a n i z a c j o.
Glavna dolžnost delavstva je, ako hoče doseči svoje opravičeno zahteve, da se or-ganizuje. Dolžnost države pa je, da to organizacijo delavstva podpira, ne pa ovira! (Dobro!) Mi imamo sem ter tja delavske zadruge, mi imamo n. pr. v Ljubljani delavsko stavbinsko društvo, imamo semtertja delavska konsumna društva. Ali kaj opažamo: da vladni organi smatrajo vsled hujskanja nekega nesramnega lista za svojo dolžnost, staviti ovire delavskim konsumnim društvom, ubogim delavcem, ki so se združili, da bi svoje potrebe dobili za jeden krajcar ceneje, da vladni organi pomagajo temu brezvestnemu hujskanju, in namesto da bi podpirali delavska konsumna društva, jim preklje pod noge mečejo!! To je nečuveno koncem 19. in začetkom 20. stoletja, gospoda moja! ! To je samo v Avstriji mogoče, kjer si je birokracija osvojila tako moč, da že mislijo ti ljudje s svojim kitajskim cofom, da smejo delati, kar hočejo! Ali prišel bode čas, ko bode ljudstvo tem gospodom pokazalo svojo moč! Saj ni vse urad ništvo tako, mnogo je poštenih vmes, samo nekateri so, ki sami ne vedo, kaj delajo, ki sploh nimajo nobenega principa, kot svoj kitajski cof! (Veselost.)
Znano je obnašanje marsikaterih uradnikov v slučaju, kedar se delavec v svojem obupanju, da bi dosegel boljših razmer, katere mu gredo, posluži sredstva, katero ima konečno nasproti brezsrčnemu kapitalu, brezvestnemu kapitalu, namreč štrajka. Znano je, kako nečuveno se sem ter tje vede v takem slučaju ta ali oni uradnik, ki ne igra druge uloge včasih, kakor samo ulogo žan-darja za delodajalca, za kapital Države dolžnost pa je vedno in vedno, stati na strani slabejšega, močnejši si bo ložje sam pomagal ! (Tako je!)
Saj smo doživeli slučaje, ko je na pr. delavec v štrajku nagovoril druzega : »No ti vendar ne boš šel delat, ko smo že štrajk sklenili«, — pa hajd v zapor ž njim ! Ali mislijo ti gospodje, da je čast kakega delavca manj vredna, kakor čast kakega dvornega svetnika ? Na svoje poštenje drži ravno toliko kakor kak dvorni svetnik, ali pa morebiti še bolj, kot marsikateri dvorni svetnik! Ali pri marsikaterih državnih uradnikih se je nekako udomačd nazor, da je delavec ali kmet manjše vrste človek, da nima nobene časti! Ž njim se lahko dela, kakor se zljubi. To se često sliši, kedar govorijo med seboj o »nižjem ljudstvu«, kakor je imenujejo, da, marsikateri teh gospodov rabijo često izraze, kakor »canaille« itd.! Ali stvar ljudstva je, da se take reči in tak šport nekaterim gospodom iz glave izbije ! (Živio klici.)
Rekel sem, delavstvo naj se organizuje. In organizacija je najboljša, ako je strokovna. Strokovna organizacija dala je na Angleškem, koder je ta organizacija doma, delavstvu jako veliko, impozantno moč. In ravno strokovna organizacija je tista organizacija, katera ob enem tudi izpodkopuje počasi in sigurno vpliv soc.-dem. Naloga in dolžnost države pa je, to organizacijo, strokovno organizacijo delavstva, podpirati. Delavstvo se mora vedno zavedati, da je zase stan in delavstvo se mora zavedati, da je za-se stan, ki broji skupaj ogromno množino ljudstva; delavstvo se mora zavedati, da je stan, ki s svojo delavnostjo, pridnostjo, s svojimi pridnimi rokami vzdržuje vse. Ako bi enkrat vsi delavci na svetu štrajkali, kaj bi bila posledica? Akcije bi nobenih obresti ne nosile 1 Kuponi bi ne bili vredni počenega groša ! Noben kapital bi ne nesel več obresti, posledice bi bilo hude, seveda bi bile hude tudi za delavstvo samo, ki bi ne imelo dela in ne zaslužka !
Iz tega se vidi, kako gredo interesi prav za prav skupaj, ako delodajalec prav razume svoje interese in delavec prav. (Res je!) Treba te interese svoje spraviti v neko harmonijo, urediti jih po načelih krščanske pravičnosti, tako da bode šlo delodajalcu, kar mu gre po božjih in človeških postavah, delavcu pa tudi, kar mu gre po božjih in človeških postavah, in da bota skupaj delala v zavesti, da delata za skupni blagor in ne
samo za svoj lastni žep, za blagor in napredek celega človeštva, po načelih krščanske pravičnosti. Ravno to jo vzvišena in velika ideja krščanskega socijalizma !
(Konec prih.)
Ponesrečen manever »Narodovcev".
PoročaiT smo^ErzTijtr^"^' včerajšnjem shodu v Kranju. Shod je prinesel za liberalce razočaranje. Pozneje so bili maloštevilni liberalci mej seboj skupaj, a niti tu niso bili jedini. Nekateri so bili za posestnika K o-želja iz Olsevka, od katerega se nam čudno zdi, da bi hotel od liberalcev kako kandidaturo sprejeti, dcugi pa za ravnatelja Pire a. Ogromna večina županov in volilcev je za g. Pogačnika.
Volivni shod socijalne demokracije pri Vevčah
Rudeči listi so vabili „sodruge" kakor tudi vse za volitve zanimajoče se volivce na shod na Friškovcu pri Vevčah za nedeljo 11. t. m. ob 4. popoldne. K shodu je prišlo do 25 sodrugov, mej katerimi so bile tudi njihove »boljše polovice." Mej temi „zre-limi" sodrugi bilo jih je več, ki vsled mladoletnosti nimajo volivne pravice. Tudi krščanska stranka je imela na shodu 5 zastopnikov iz Vevč; lahko bi krščansko-so-cijalno delavstvo shod preprečilo, toda zavoljo misijona v Sostrem se niso hoteli v večji množini vdeležiti tega shoda. Iz Ljubljane so prinesli »evangelij" sodrugi: Že-leznikar, Abdetič in Breskvar. Govoril je najprej Abdetič, bičal dosedanji državni zbor
—	dregnil že tukaj ob krščansko gibanje
—	ter prešel na posamezne kandidate pete skupine. Glede J e 1 e n c a je omenil, da pač zanj ne more noben delavec glasovati, ker ga vsiljuje narodno napredna stranka, ki ima narodnost in naprednost samo na jeziku; da ji ni za narodnost, pokazala je zveza z nemškimi liberalci, da niso napredni, pokazali so s svojo izjavo, da so za prosto konkurenco, vsled katere mora slabejši podleči močnejšemu.
Glede dr. Susteršiča omenja, da je on konservativec, ki bi zopet rad vpeljal srednjeveško mračnjaštvo. Pritožuje se nad njim, da se ni vdeleževal delavskih shodov itd. Torej preostaja še naš kandidat, Josip Kopač, ki se vam bo v kratkem predstavil. Nato objavi program socijalnodemokratičnega poslanca, volivno pravico splošno, direktno in tajno, odpravo militarizma, in direktne davke itd. Povdarjal je zlasti ločitev šole od cerkve. Pravi: Prvo uro uči katehet nekaj, drugo uro poučuje učitelj vedo, ki naravnost nasprotuje veri — tedaj verouk se mora umakniti znanosti in vedi, ki je naša edina rešitev.
Odgovarjal je Abdetiču kapelan iz Polja ter povdarjal zlasti nesrečo, če se šola loči od cerkve, povdarjal pozitivno delo krščanskih strank za ljudstvo, omenjal delavske enkete na Dunaju iz 1. 1883, kjer so se krščansko misleči možje potegovali za delavce, zboljšanju pa nasprotovali socijalno-demokratični zastopniki, češ „da gojijo sedaj v glavi popolnoma nove zahteve in imamo že v načrtu druga pota — namreč splošni preobrat"; omenjal je nadalje delavskih hiš v Ljubljani, dela dr. Susteršiča pri zadrugah in posojilnicah itd. Seveda je Železnikar večkrat žugal, da bo vzel besedo govorniku.
Potem je Abdetič „ovrgel" vse zasluge krščanskih strank; delavske hiše so največja neumnost, posojilnice in zadruge največja škoda za ljudstvo, ker kmetu tako ni mogoče več pomagati, Lueger je slepar, katoliška cerkev največja sovražnica ljudstva. Povdarja še enkrat potrebo, da se loči šola od cerkve. Z vprašanji prignan je izjavil, da je socijalna demokracija za ločitev zakona, katere cerkev ne pripušča — in prisiljen z vprašanji, kaj misli socijalna demokracija potem, ko združi ves proletarijat, je izjavil: naša smer je revolucija!
In k sklepu je še govoril sodrug Breskvar, seveda nemški. Znosil se je v silnem srdu, kako je mogoče, da „far" pride na shod — in odslej je bil ves fini govor v samih psovkah — res prav, kakor more delati le gotovi „rivec" — Pfaff, Pfaffen-schvvindel, Theologiesch\vindel, Liigner, Lum-penbande, Teufel itd. — to so ocvirki, s katerimi je belil svoj govor. Lepo svetuje ka-pelanu, naj bi se za njihov program izrekel,
ne pa nasprotoval, če že pride k shodu. Poseben oddelek je posvetil tudi Luegerju — on je največji Dummkopf, Lump erster Klasse itd. Zahteva slednjič, ne le, da se šola loči od cerkve, ampak da se vniči ta zastarela naprava katoliške cerkve; vse to, pravi, moramo doseči socijalni demokratje. Za vrši I je izbruh svoje jezice z besedami: Christus soli gesagt haben zur Kirche: Du bist Felsen — ich aber sage: die Socialdemokratie ist jener Felsen!
Dvojni dobiček je pa le prinesel ta shod, in sicer: Naše ljudstvo je spoznalo, da se gre pri volitvah v resnici za vero — drugič naši domači socijalni demokrati so z glasnim odobravanjem protiverskih izjav pokazali javno, da so to, za kar dosedaj niso hoteli veljati — brezdomovinski in proti-verski socijalni demokrati. Ljudstvo, kar je poštenega, ima lahko odločitev, in agitacija je naši stranki dokaj olajšana.
Kandidatura Berks-Puklova.
Poročila, 67 so nam dohajala iz volilnega okraja viteza Berksa, so bila zanj do zadnjega časa splošno ugodna, le željo so volilci izražali, naj pride vitez Berks mej svoje volilce. Zadnje dni smo naenkrat prejeli dve brzojavki, v katerih se posamezniki izražajo za Puklovo kandidaturo in proti Berksu. Mi smo to sporočilo kot novico mej brzojavi natisnili, reči pa moramo, da se nam ta zadeva zdi precej skrivnostna. Mi bi želeli o tem natančnih in zanesljivih poročil, a jih bomo dotlej težko dobili, dokler vodstvo štajerskih Slovencev organizovano po političnih društvih o tem kaj določnega ne ukrene. Želeti bi bilo, da bi se volilci vprašali za mnenje, katerega kandidata žele, ter da se tem potom zabrani postavljanje kandidatov po zasebnikih, kar bi gotovo ne dovedlo do soglasja volilcev.
Volilno gibanje v Istri
Iz Trsta se nam piše: Na volilnem shodu pol. društva »Edinost« v Dolenji vasi v Istri je predsedoval predsednik profesor Mandič. Razven njega sta govorila dež. poslanec dr. Hinko Trinajstič in dr. Laginja. Shod se je izrekel soglasno za kandidaturo dr. Laginje v V. skupini. Vkljub skrajno neugodnemu vremenu je prišlo na shod 5 do 600 ljudi. Izgledi, da zmaga naš kandidat, niso tako slabi, dasi se socijalni demokrati že cepijo ter potegnejo italijanski »interna-cijonalci« vsaj v Pulju bržkone z italijanskimi nacijonalci.
Iz Trsta se nam piše: Doba za reklamacijo je potekla. Pol. društvo »Edinost« je delalo veliko. Vložilo je nad 500 reklamacij. Vendar se je obrnilo do društva mnogo oseb s prošnjo, da jim vloži reklamacije še potem, ko je bilo že prepozno. Sploh je bila doba za reklamacije prekratka, ker je bil nered v volilnih imenikih, kakor so priznavali sami magistratni uradniki, prevelik. Želeti bi bilo, da namestništvo ukaže magistratu, da razloži po zadnjih reklamacijah popravljene imenike še enkrat. Čudno je to, da so se do društva »Edinost« obračali tudi pristaši soc. demokratične stranke. Zdi se, da se vodstvo slovenskih soc. demokratov ni mnogo brigalo za volilno pravico svojih ljudi. Pa seveda, to stane truda ! — Za prošlo nedeljo je pol. društvo »Edinost« sklicalo štiri volilne shode. Dež. poslanec dekan Kompare je svoj shod pri Božičih na Milj-skem hribu v zadnjem trenotku zopet odpovedal, ker se v očigled strašnega vremena — lilo je kakor iz škafov — ni bilo nadejati primerne udeležbe. Vkljub vremenu je bil shod v Trebčah dobro obiskan. Tam sta govorila dr. Rybaf in Jakob Štoka iz Trsta. Shoda so se udeležili tudi pevci tržaškega pevskega društva „Kolo".
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. novembra.
Državni proračun za leto 1901. Češkim listom poročajo: V fin. ministerstvu so že preskusili od raznih uradov doposlane jim preliminare za leto 1901. Pri tem so črtali razne postavke, posebno pa v proračunu železniškega ministerstva. Celotni proračun se sostavi še tekom tega tedna in potem se vrSi ministerski svet, v katerem so proračun definitivno odobri. Z dnem 31. decembra zagleda beli dan cesarska naredba,
s katero se bo uveljavil morda trimesečni budgetni provizorij.'
Nemški liberalci in dež. zbori. Nemškim liberalcem je grozno neljubo, da se zasedanje dež. zborov prične že dne 17. decembra, ker se jim zdi, da češki deželni zbor ne bo rešil svojega dela v kratki dobi treh dnij, kakor se to govori o ostalih za-stopih. Vsaka ura, 8 katero bi se podaljšalo zasedanje češkega dež. zbora, bi bila koncesija Cehom. Proti določenemu roku so tudi Poljaki, ki se sklicujejo nato, da so v teh dneh volitve za splošno in kmetsko skupino. Tudi »Narodni Listy« javljajo, da termin še ni določen, vsekako pa se otvori zasedanje po 17. decembru. Gotovega torej v tem oziru še ni prav ničesar in morda imajo le oni prav, ki trdijo, da se prične zasedanje se le po božičnih praznikih.
Volivni oklic staročeške stranke je v soboto objavila praška »Politik«. Oklic nosi na prvem mestu podpis starega vodje dr. Riegerja in izjavlja, da stranka z ozirom na obstoječe razmere v deželi pri sedanjih volitvah ne postavi nikakih kandidatov, pač pa se svetuje volivcem, naj oddajo svoje glasove možem, ki jih v smislu oklica smatrajo za najsposobneje mej kandidati ostalih strank. V narodnostnem oziru se stranka strinja povsem s programom MladoČehov, ugovarja nemščini kot državnemu ali posredovalnemu jeziku in se izreka za češko državno pravo.
Jezikovno vprašanje na Češkem. Češki listi prinašajo to dni več zanimivostij izza jezikovnega boja, iz katerih je razvidno, da višja oblastva sploh ne vedo, kako bi postopala v tem kočljivem vprašanju. Neki sodni uradnik na Češkem je dobil nalog, naj tako uraduje, kakor je bilo v navadi pred izdanjem jezikovnih naredeb. Temu ukazu se ni hotel pokoriti, marveč pojasnil je nadsodišču, da se hoče takoj udati, ako mu naznanijo določbo, po kateri je uradni jezik na Češkem nemški. Nadsodišče je poslalo to naznanilo pravosodnemu ministru v odgovor in pojasnilo. Ministerstvo pa je vrnilo akte s pripomnjo, naj nadsodišče samo odgovori in odloči o tej stvari. To pa molči in je dotično vprašanje uradnikovo še danes
—	nerešeno. — Nadalje poročajo češki listi, da so se te dni sošli v Pragi pri deželnem sodišču vsi senatski predsedniki. Seji je predsedoval predsednik dr. Pally. Tam se je naznanilo vsem navzočim, da je od sedaj dalje pri notranjem uradovanju dovoljena jedino le raba nemškega jezika. Od navzočih ni nihče ugovarjal tem normam in se je že takoj drugi dan jelo uradovati v tem smislu. Predsednik praškega nadsodišča Janša se je podal na Dunaj. — Iz navedenih pojasnil je razvidno, da se še le sedaj umetno delajo določbe glede nemškega uradnega jezika na Češkem.
„ Novosti" o odstopu grofa Golu-hovskega. Vest, da odstopi sedanji naš zunanji minister grof Goluhovski in da zasede njegovo mesto Mažar, je že tako pogosto ponovljena po avstrijskem časopisju, da odstop svojedobno res nikogar ne bo presenetil. »Novosti« se tudi ne pečajo s to zadevo v tem smislu, marveč kritikujejo sploh navado, da je največkrat Mažar vodja av-stro-ogerskih zunanjih zadev. Na Ogerskem so že navajeni na mažarske zunanje ministre. Andrassy kakor Kalnocky sta bila Mažara in le prenaravno je, da se bodo oklenili Mažari tudi sedaj teh »tradicijonalnih« navad. Zboljšanja avstrijskih razmer torej tudi v bodoče ni pričakovati, akoravno potrebuje država nujnih preosnov in sicer v prvi vrsti v korist Slovanov. Tem posebno z nastopom Kallayevim ne bo prav nič pomagano.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. novembra.
Javno predavanje. Jutri točno ob l/,8. uri zvečer nadaljuje č. gospod kanonik Sušnik predavanje o pariški razstavi. K obilni udeležbi vabi odbor »Slov. kršč.-soc. zveze«.
Deželni predsednik baron Hein
se je danes zjutraj z gospo soprogo povrnil iz Merana v Ljubljano.
Premeščen. Davčni pristav Vincenc Nedeljko jo premeščen od davkarijo v Litiji k ljubljanskemu okrajnemu glavarstvu.
—	Davčni oficijal pri okrajnem glavarstvu v
Ljubljani, g. I\an Globočnik, je premeščen k davkariji v Ribnico.
Blagoslovljenje nove župnijske cerkve v Smartnem pri Litiji bo v
prisotnosti dekanijske duhovščine v nedeljo dne 18. t. m. izvršil preč. g. generalni vikar J. Flis.
Proslava stoletnice Prešernovega rojstva. Iz Trsta se nam piše : »Edinost" je nedavno priobčila apel na tržaške Slovence, da tudi isti dostojno proslavijo stoletnico našega pesnika velikana. Časi so sicer zelo neugodni izvrševanju takih idealnih načrtov. Saj nam hude politične borbe ne pustijo, da bi si oddahnili. Vendar upajmo, da narodna društva sprejmejo načrt »Edi nosti", ki predlaga, da bi priredili skupno slavnost, katere prebitek bi potekel v zaklad za »Narodni dom" z določbo, da se v »Narodnem domu" postavi kip Prešernu. „Horacij dulcj et utile veleva" . . . Rav-najmo se po navedenih Prešernovih besedah !
Kako pridemo Slovenci do trgovinske literature. Iz Trsta se nam piše : Učitelji novoosnovane trgovinske šole naše vrle zveze trgov, pomočnikov bodo, kakor čujemo, objavljali svoja predavanja v trg. delu „Edinosti". Da bodo ta predavanja služila tudi širšemu občinstvu, predlagali bi, naj bi se ti spisi ponatisnili v posebne knjižice. Tako bi vdobili s časom tudi toli pogrešanih slovenskih knjig trgovinske stroke.
Delavski shod in dr. Šusteršič. „Narod" nekaj kvasi, da je bil nedeljski shod v „ Katoliškem domu" tajen shod. To nikakor ni res. Vabljeni so bili volilci ka-toliškonarodne in krščanskosocijalne stranke z vabili in tudi po časopisih tako očitno, da je lahko vsakdo vedel za shod. Udeležilo se je shoda tudi nekaj dostojnejših liberalcev in soc. demokratov, torej ni res, da so v dvorano smeli samo „zanesljivi klerikalci". Ako bi bilo to res, ne mogel bi »Narod" priobčiti nobenega zavijanja dr. Susteršičevega govora. »Narod" pravi, da je bilo na shodu kacih 200 oseb. Kdor »Narod" pozna, ve, da število vedno za polovico zmanjša. Delavski shod v »Katoliškem Domu" je bil sijajen dokaz razsodnosti delavstva, ki se nikdar ne bode pustilo vjeti na lima-nice liberalcev.
»Narodovo" poročilo o kamniškem shodu. »Slov. Narod« je včeraj priobčil o Ferjančičevem kamniškem shodu poročilo, ki je sila dolgpvezno in končno vender potrjuje naše poročilo, da se liberalci niso upali dati kandidature dr. Ferjančiča, na glasovanje. Naši volilci so bili toliko časa na shodu, dokler ni g. Močnik shoda zaključil, kar so pa potem liberalci počeli po zaključenem shodu mej seboj in kako so se pri kozarcih ogrevali za Ferjančiča, to ni mero-dajno in se tudi ne strinja z mnenjem večine kamniških volilcev. Če bo dr. Ferjančič še mnogo takih shodov doživel, potem vemo, da niti za kamniške, niti za kake druge volilce na Dunaju ne bo več deloval.
Kislo grozdje. Znani Fr. Girstmayer javlja, da ne mara kandidovati proti profesorju Robiču in da hoče kandidovati v svojem dosedanjem volilnem okraju. V tom vo- ' lilnem okraju pa Girstmayerja tudi ne marajo in zato se mu utegne zgoditi, da ne bode več videl državnega zbora.
Odlikovanje. Vojno ministerstvo je poslalo g. Ant. Jakliču c. in kr. vojaškemu kuratu I. reda pohvalni dekret za 81etni trud in delovanje na c. kr. infanterijski ka-detni šoli v Trstu.
Preskušnje za učiteljsko usposobljenost za splosne ljudske in meščanske šole so v soboto dovršili sledeči kandidatje ozir. kandidatinje: za francoščino : Olga N e -d en i cz e k iz Ljubljane, Kristina Pajer pl. Mayersberg, učiteljica v Trstu (z odliko), Lidija Wolll pl. Wolflenberg, vzgojiteljica v Hernalsu (z odliko), in Henrik Pogrujc, učitelj mešč. šol na Dunaju. — Za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom: Marija Aschman, prov. učiteljica v Mirni Peči, Marija Baltič, učiteljica v zavodu Sacre coeur v Gradcu z odliko, Matilda Bernard, prov. učiteljica v Št. Petru pri Radgoni, s. Frančiška Apolo-nija Bezlaj, učiteljica v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani, Marija Bozlaj, prov. učiteljica v Št. Jerneju, s. Zofija Bezlaj, učiteljica v Lichtenthurnovem zavodu, s.
Ljudmila Brega r, učiteljica pri Uršulinkah v Škofji Loki, Gizela Burgarell, prov. učiteljica v Dobrni, s. Mehtilda Gerčar, učiteljica pri Uršulinkah v Škofji Loki, Ida Gherbaz, prov. učiteljica pri Sv. Duhu v Ločah, Ernestina Jamšek, prov. učiteljica na Igu, Olga Kline, prov. učiteljica v Ar-tičah, s. Anastazija Kopitar, učiteljica na vadnici v Mariboru, Neža Košar, učiteljica pri Uršulinkah v Ljubljani, Marija Kratner, prov. učiteljica v Vodicah, Antonija Likar, prov. učiteljica v Godoviču, Olga Mazi, zasebnica v Ljubljani, Ljudmila Oblak, učiteljica v zavodu Sacre coeur v Gradcu, Katarina Pire, prov. učiteljica pri Sv. Duhu pri Radgoni, Ljudmila Poljanec, prov. učiteljica v Kapelah, Helena Raunicher, prov. učiteljica pri Sv. Ilju v Slov. gor., Ema Schitnik, prov. učiteljica na Jesenicah, Gizela Tavčar, prov. učiteljica v St. Jerneju, Helena Tekavčič, volonterka na osemrazrednici v Ljubljani, Zofija Zaje, prov. učiteljica na Jesenicah, Berta Žerjav, pom. učiteljica v Huthovem zavodu v Ljubljani (z odliko); dalje kandidatje : Miroslav Bernard, prov. učitelj v Kapelah, Leop. Cimperšek, prov. učitelj v Koč. Reki, Franc Ciuha, prov. učitelj v Mavčičah, Ivan Demšar, prov. učitelj v Črnomlju, Avg. Jensko, prov. učitelj v Nevljah, Karol Korošec, pom. učitelj v Št. Vol-benku v Slov. gor., Božidar Mahorčič, prov. učitelj v Vojniku, Ljudovik Šijanoc, prov. učitelj v Šmarjeti pri Ptuju, Rudolf Vrabl, pom. učitelj v Ljubljani, Ivan Žen, prov. učitelj v Višnji gori; za ljudske šole z nemškim učnim jezikom kandidatinje: Olga Burgarell, prov. učiteljica na Zid. mostu, Ivana Čeme, učiteljica na Solno-graškem, Miroslava Naglas, prov. pod-učiteljica v Eberndorfu, Emerika Šinkovec, učiteljica v uršulinskem samostanu v Škofji Loki ; za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom kandidat : Karol J a š o v c , prov. učitelj v Iški vasi Iz verouka je napravil izpit Matej Jenko, učitelj v Dolah. Jeden kandidat in jedna kandidatinja sta bila reprobirana, jeden ni došel k pre-skušnji.
Ljubljanske novice. Iz ljubljanskega ognjegasnega društva. Iz ključeni člani so sprejeti nazaj. Meseca maj-nika jim torej ni bilo treba čakati. — Za Prešernov spomenik v L j u b 1 j a n i manjka še polovica svote. V proslavo Prešernove stoletnice bo 1. decembra v Ljubljani bakljada, potem komers, 2 decembra bode slavnostna seja in zvečer predstava v gledališču. — »S ii d m ii r k i s c h e V o 1 k s-b a n k« dobi filijalko v Ljubljani. Prostore bode imela pri dr. Franc Egerju v Ljubljani. — S t i r j o voli so prileteli včeraj po Poljanski cesti. Voli so sedaj pri Fer-lincu, kjer jih dobi lastnik. — Z nožem je ranil v Tavželjevi gostilni v Florijanskih ulicah št. 33 nek fant kleparskega pomočnika Fr. Zupančiča. Pekovski pomočnik Ant. K o d e r m a n ranil je z nožem tovariša Fr. T o m a ž i č a, ki ga je svaril, naj ne razgraja v prodajalnici svojega mojstra Jož. Juga. Koderman je bil aretovan. — Nezavesten zgrudil se je včeraj popoludne na Mestnem trgu izvošček pri Kušerju Jože Marovt. Prepeljali so ga na dom. — Aretovan je bil včeraj krojaški pomočnik J. A r k o , katerega zasleduje celjsko okrožno sodišče radi tatvine. — Tatvine. Posestniku Žagarju z Besnice je tat ukral raz voza dva koča, pri zgradbi novega mostu pa sta bila ukradena dva kamena.
Električna železnica na Dolenjskem. Neka ogerska tvrdka se poteguje za koncesijo za gradnjo električne železnice iz Novega Mesta preko Metlike v Črnomelj. V poštev bi prišla že projektovana proga.
V	Slov. Bistrici so bile v soboto občinske volitve. Nemci niso dobili nasprotovanja ter so bili njihovi možje soglasno izvoljeni v odbor.
V	Celovcu je bil v nedeljo nemško-nacijonalni strankarski shod. Shod je pozdravil župan Neuner. Govorili so ostro proti vladi Dobernig, Lemisch, Tschernig, Graz hofer in Umlauft.
Ponesrečen sprevodnik. Pri Tržiču na Primorskem se je ponesrečil kondukter Josip I v a n č i č iz Trsta. Kolo mu je šlo čez nogo ter mu odtrgalo vse prste na desni nogi.	i
Pojasnilo. L ozirom na dopis iz Kozjega v št. 224 in 236 našega lista, zadevajoč c. kr. sodnega svetovalca dr. Karola Gelings-heima v Kozjem, izjavljamo po došlih nam pojasnilih, da izražata zadevna dva dopisa le mnenje dopisovalca in peščice komaj v Kozje došlih ljudij, in da se ne strinjata z mnenjem OBtalih prebivalcev celega okraja.
Potres. Iz Adlešič, 6. novembra. V nedeljo 4. t. mes. čutili smo pri nas zjutraj malo pred polu 8. uro lahek, valovit potres. Prišel je od jugovzhoda — V ponedeljek 5. t. m. čutili smo pa zopet okoli '/48. zjutraj v Tribučah proti Črnomlju, kjer sem ravno maševal, lahek, valovit potres, ki pa je prišel od severozahoda. V Adlešičih bil je pa močneji, čutili so neki par precej močnih sunkov.
Leonide bodo tudi letos opazovali posebno v noči od 14. na 15. novembra.
Telefonska in brzojavna poročila.
Nos&j&fiSto, 13. nov. Na dobro obiskanem volilnem shodu prirejenem po začasnem odboru neodvisnih meščanov je bila odločno odklonjena kandidatura notarja Plantana ter enoglasno sklenjeno ponuditi jo prostbortu.
Celoveo, 13. nov.po nedelje IT določene prvotne volitve za peto skupino so odložene zbog nepravilnih imenikov.
Zagreb, 13. nov. Nadvojvoda Leopold Salvator je ponovno zopet odklonil nameravano bakljado.
Praga, 13. nov. Mladočehi nameravajo ime stranke in kluba po volitvah v toliko spremeniti, da bodo lahko v stranko vstopili vsi Čehi, ki so za državno pravo.
Praga, 13. nov. Dr. Engel je dobil od raznih strani ponudbe naj kandiduje, a dr. Engel je takoj brzojavno odgovoril, da ne sprejme nobene kandidature.
Budimpešta, 13. nov. Špecijalna debata o izjavi povodom poroke presto-naslednikove je bila danes v državnem zboru sklenjena in zakon sprejet z znanimi dostavki Szellovimi.
Budimpešta, 13. novembra. Knez Odesoalchi in grof Aladar Szechenyi sta se včeraj bila s sabljami. Poslednji je dobil težko rano na desni roki.
Pisek, 13. nov. (Hilsner pred porotniki.) Včeraj sta govorila državni pravdnik in pa zagovornik dr. Baxa. Prvi je dokazoval, da je Hilsner res kriv umora, a ne rituvalnega, poslednji je pa izjavil, da je služila krščanska kri v gotove namene neke tajne židovske sekte.
Pisek, 13. nov. Predsednik naznanja, da je sestra umorjene Klime na do-poslano jej sliko izjavila, da ni identična z umorjeno. Iz Mannheima je došlo poročilo, da tam živeča Klima n i identična z umorjeno Marijo Klima.
Pisek, 13. novembra. Državni pravdnik je ob silni senzaciji naznanil, da je aretovan žid Oervinka, ker je nagovarjal neko pričo h krivemu pričevanju, da je bil Hilsner v kritičnem času v Iglavi.
Belgrad, 13. nov. Vesti o spravi mej kraljem Aleksandrom in Milanom so neosnovane.
Pariz, 13. nov. Pariška svetovna razstava se je danes zaprla.
Berolin, 13. nov. Angleška popolnoma odpravi 1. 1914. laško uradovanje na Malti, ki je skoro izključno laška.
Berolin, 13. nov. Wolffov urad javlja iz Aleksandrije 12. t. m.: Včeraj sta se pojavila dva nova slučaja kužne bolezni.
Bruselj. 13. novembra. Po do-gnanem dogovoru tukajšnjega transval-skega poslaništva s Francosko, Belgijo in Holandsko potoval bo Kriiger inco-gnito. Knigerju se je posrečilo, rešiti del transvalskega državnega zaklada v znesku 10 milijonov goldinarjev. Po svojem dohodu v Marseille bode pričel priobčevati državne akte, ki bodo Oham-berlaina postavili v čudno luč.
London, 13. nov. (C. B.) Jutranji listi javljajo, da se snide angleški parlament 3. decembra.
London, J1. nov. Reuterjev urad poroča iz Bloemfonteina 9. t. in.: Buri so zasedli Piksburg.
Novijork. 13. novembra. Tukajšnji anarhisti so hoteli predstavljati dramo »Brez domovine", katere čisti dohodek je bil namenjen ženi Brescijevi. Policija je predstavo prepovedala in 500 anarhistov razgnala.
Volana na Kitajskem.
London, 13. novembra. Ameriški uradni krogi se ne strinjajo z zahtevo poslanikov, naj kitajski princi upor poplačajo s svojo krvjo. Taka krvoločna politika bi po mnenju Američanov le zopet poostrila nemire. Poslaniki zahtevajo od Kitajske odškodnine 6 milijonov t a e 1 o v.
London, 13. novembra. (C. B.) ,.Times" poročajo iz Pekina 11. t. m.: Zunanji zastopniki so se zjedinili v tem, da bodo služile znane zahteve po odo-brenju od strani posamnih vlad za podlago pogajanjem s kitajsko vlado.
Berolin, 13. nov. Iz Pekina poroča grof Waldersee 8. t. m.: Major Grabam je z dvema stotnijama pešcev, dvema eskadronoma konjikov in dvema baterijama došel iz Tientsina v Tung-Pa in Jun - Ho, J4 km severovzhodno od Pekina. Ruske čete so imele srečen boj s <5000 bokserji severno od Shan-Hai-Kwana. Rusi imajo 4 ubite in 61 ranjencev. General Campbell je z angleškimi četami razrušil več bokserskih taborov.
London, 13. nov. V Singan fu se je vršila konferenca kitajskih ministrov. Posvetovali so se o tem, katero mesto bodi odslej glavno mesto Kitajske. Štirje glasovi so bili za Pekin, pet za Sing-an-fu, jeden za Šangtu-fu.
Washington, 13. nov. (C. B.) Poroča se, da izražajo kitajska oblastva veliko nejevoljo nad usmrtitvijo uradnikov v Paoting fu, in obžalujejo, da se je to zgodilo, predno so se sploh pričela pogajanja.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje.)
»Kaj?"
Perpetua je celo pot mislila, kaj je v naglici skrila, in se spomni, da je to ali ono pozabila ali slabo skrila, da je tu ali tam pustila sled, po katerem sc bodo ravnali roparji.
„Lepo!" pravi don Abbondio, ker je bil toliko varen življenja, da je že lahko mislil na svoje druge zadeve. „Lepo! Kje ste imeli glavo?"
„Kaj!" vsklikne Perpetua, ustavi se in se uprč z rokama ob boka, kolikor ji je dopuščal koš. „Kaj? Sedaj mi še očitate, ker ste me vedno zavirali, dasi bi mi lahko pomagali! Ali ste bolj mislili na svoje ali moje stvari? Nihče se ni zmenil zame, delala sem za žive in mrtve; če se kaj pogubi, ne morem pomagati. Saj sem storila več kot svojo dolžnost."
Agnese pretrga ta pogovor in začne pripovedovati o svoji nesreči. Ni se pritoževala radi nadlog in težav, ampak radi tega, ker ji je izginila nada, zopet objeti > Lucijo. Kajti baš ono jesen ste se nadejali 1 snidenja. Ni bilo verojetno, da bi donna 1 Prassede v tacih okolščinah prišla na kmete prebivat, temveč odrinila bi v mesto, če bi bila na kmetih, kakor mnogo druzih.
Tužni prizori v okolici ji ožive še bolj 1 žalostne misli in nejevoljo. S steze pridejo naši potniki na glavno cesto, kjer je Agnese domov peljala svojo hčerko iz krojačeve 1 hiše še pred nedavnim časom. Že se vidi vas.
„Dobro bi bilo, da bi pozdravili te po- ( štene ljudi", pravi Agnese.
»In da se nekoliko odpočijemo; ta koš < mi je že precej nadležen. Tudi prigriznemo ' nekoliko", dostavi Perpetua.
„Če ne izgubimo preveč časa, kajti mi ne potujemo za kratek čas", reče don Abbondio.	't
Vsprejcti so bili z velikim veseljem. ,Izkazuj te dobrote', pravi naš vir, pa bodete ( često srečali vesele obraze, ki vam bodo pomagali v stiskah.
Agnese zaihti, ko objame dobro ženo; in to ji je v veliko uteho. Stokajoč odgovarja na "vprašanja, katera ji je stavila žena in njen mož glede Lucije.
„Bolje se ji godi nego nam", pravi don Abbondio. „Ona je v Milanu, daleč od teh zmešnjav."
„Ali bežite, gospod župnik?" pravi krojač. „Kaj ne?"
„Da", odgovorita namah gospod in služkinja.
»Obžalujem vas."
„Mi gremo v grad ° #u, pravi don Abbondio.
„Dobro, tam ste varni kot v cerkvi."
„Ali se tu ljudje ne bojč", vpraša don Abbondio.
„Povem vam naravnost, gospod. Tu mimo jih najbrže ne bode, ker smo predaleč od vojne ceste, hvala Bogu! Mogoče se zaleti k nam kak oddelek, česar nas Bog obvaruj. Saj je še dovolj časa. Počakati hočemo, da pridejo novice iz drugih krajev, kam se je namenil sovražnik."
Družba sklene, da se pri krojaču do obeda pomudi.
Ker je bil že čas za kosilo, reče krojač: „Družba mora počastiti mojo uborno mizo. ]az menim, da vam bode zelo dobro teknilo."
Perpetua pravi, da ima pri sebi par grižljajev. Po kratkem pogajanji se dogovore, da skupaj obedujejo.
Otroci se zbero okrog svoje stare znanke Agnese. Krojač zapove deklici, ki je vdovi Mariji nesla miloščinjo, kakor se spominjate, da naj pobere v kotu štiri zgodnje kostanje in naj jih olupljene dene pražit.
„In ti", reče krojač prvemu dečku, „teci na vrt, potresi breskvo, da jih pade par na tla! Ti pa", pravi drugemu, „splezaj na figovo drevo in odtrgaj par zrelih fig! Saj vesta, kako in kaj." On pa nastavi majhno posodico vina, v tem ko žena pogrne mizo. Perpetua postavi na njo jedi in dene za don Abbondia na častno mesto prt in krožnik ter nož in vilice, katere je imela Perpetua v košu.
Družba se vsede in obeduje bolj veselo, nego je kdo pričakoval.
„Kaj pravi gospod župnik o ti kolo-bociji?" vpraša krojač. „Zdi se mi, kakor bi čital zgodbe o francoskih zamorcih."
Kaj naj rečem? Še to je meni manj-
(Dalje prih.)
kalo!"
I/mrl i so:
10.	novembra. Ana Vodnik, posestnica, 55 let, Linhartove ulice 5. vsled raka. — Marija Franzel, Šolskega sluge vdova, 66 let, Valvasorjev t-g št. 4. brighti vnetje ledv c. — Helena Lah, učenka, 13 let, Florijanske ulice 35. hydrocephalus.
11.	novembra. Jos p Zaje, goslač, 86 let, Hranil-nična cesta 6. sarcomatosis. — Neža Okorn, sladči-čarica, 60 let, Karlovska cesta 19. srčna hiba in vodenica.
V bolnišnici:
7.	novembra. Pavli KaliSnik, gostačeva hči, 2 m. ecclampsie infant.
8.	novembra. Jožef Dimic, dninar, 22 let. jetika.
10. novembra. Fran Rus, posestnikov sin, 9 let.
meningitis basilaris. — Lucija Kregar, posestnica 49 1. carcinomato.-is periton.
Cena žitu na dunajski	borzi
dne 12. oktobra 1900.
Za 50 kilogramov
Pšenica za pomlad . K 7-95 do	K	7-96
Rž za pomlad . . » 7-69 »	»	7'70
Turšica zama) junij/01 » 5'36 »	»	5 37
Oves za pomlad . . » 5 94 »	»	5 95
Meteorologidno porodilo.
?iSina nad morjem 306 2m, srednji zračni tlak 738-0mm
1 s!	Ca« opn- KuT&nja	Stanj ti barometra V HI 11].	Temperatura po Cflzljn	VetroTi I	Nebo	„ M S fl 3' ■S* f »>
12	9. T.V«<5 i 734-2		8»	sr svzh.	oblač	
IH! 1	7 zjuti 2. popol.	| 734-6 : 734 3	5 2 7 9	sr. ssvzh. , si. jug	oblač. »	00 1
Srelnja včerajšnja temperatura 7 3 norrnale: 4 4
Zahvala.
1014 1-1
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja mej boleznijo in povodom smrti naše iskreno ljubljene matere, gosje
Josipine Piskar
kakor tudi *a krasne darovane vence in za častno udeležbo na zadnjem potu in posebno za ganljivo nagrobno pelje čast. g*. bogoslov-cev, izrekamo svojo najglobokejo zahvalo.
V Ljubljani, due 10. novembra 1900.
Žalujoči ostali.

1013 1-1
Prctužnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, daje umrla nepozabna, iskreno ljubljena mali, oziroma tašča in stara mati, gospa
Neža Okorn roj. Pikovnik
danes v nedeljo, 11. t. m., zvečer ob 10. uri po kratki mučni bolezni, večkrat previdcua s sv. zakramenti va umirajoče, v 60 1. starosti.
Pogreb pojde v lorek, d; & 13. t. m., popoldne ob 3. uri iz hiše žalosti, Karlovska cesta St. 19, na pokopališče k sv. Kr:Stofu.
Svete maSe zadušnice brale se bodo v mestni žup ri cerkvi pri sv Jakobu.
Blafta rajr.iea pr poročena bodi v pobožno molitev in blag sporni: .
V Ljubljani, dne 11. novembra 1900.
Ivan Okorn. nadučtelj sin. Antonija Ole rn, učiteljica Marija Čermelj roj. Okorn, Nižika Kratohvil roj. Okorn, Josipina Zuchiat roj. Okorn, hčere. Vnuki in vnukinje.

1015 1 — 1
Ivan Žagar, sluga finančnega ravnateljstva, naznanja v svoj-m in svoje rodbine imenu sorodnikom, prijateljem iu znancem pretužno vest o smrti ljubljene hčerke
Ane 25agar
ki je po kiatki, zelo mučni bolezni, v 10. letu svojega mladega življenja, prejemši sv. zakra-meute za umirajoče, dne 13. novembra ob 4. uri popoldne mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnee bode jutri, 14. nov , ob 2. uri popoldne iz deželne bolnišnice na na pokopališče k sv. Krištofu.
Predraga raj ka bodi priporočena v pobožno molitev.
V Ljubljani, dne 13. novembra 1900.
, ' • >• '••• r; J' i '
Služba organista in c@rk¥@nika
odda se s 1. decembrom t. 1. Kdor hoče poduke vati v šoli za silo, ima piednost.
935 3-2 Župni urad Sela, p. Kamnik.
Na prodaj sta
2 križeva pota
jeden za gld. 65'—, drugi za gld. 250 —
pri	930 13-10
I" It. T O M ATV-h,
podobarju In poziatarju v Ljubljani, Valvasorjev trg št. i.
Lak za sobina tla, £j0'vtdn"j
prevlaki ter se kaj hitro suši. Za	samo uporabo
zalogi pri tvrdki BRATA EBEItL	v Ljubljani,
Franč Skanske ulice.	2i8	11 11—6
Vnanja naročila proti povzetju.
V najem se daje
kovačnica,
jedna delavnica ključavničarska in jedna kleparska
Več pove I. I. K a n t z , Rimska cesta št. IG.	999 7—3
Učenca
za pozlatarski in podobarski obrt v sp rej m c
Franc Totsiaii v Ljubljani,
Vnlvnzorjev trg št. i. 931 12 10
C2L
ii milimi

utaj
lekarnarja Piccoli-ja
v X-.jMbljaui
se prireja kar najskrb-neje i/, diSečih gorskih nialinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo pura u Je torej najbolj 6 St izdelek nepre-sežne kakovoatt ter na, se ne zamenjava z malinovim sokom, ki je v prodaji
'"J®	um"no Pf'relen, imaječ v sebi
zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasturizo-vana, velja K 1-30. Razpošilja se tudi v pie. tenih steklen culi po 10, 20 iu 40 klgr. ter »e i kilo zaiačuiu a K 1 10, 100 kiloar. = 100 kron.	8
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhij; proti povzetju s K 5 30. 589 19
prodaj!
Dva popolnoma nova napolpokrita.
9
jako lepo izdelana, črne barve, za dve ali tudi štiri osebe, proda po nizki ceni A. Putrich. posestnik hotela »pri južnem kolodvoru« v Ljubljani.	io09 2-1
| s Letošnje iotajsto specijalno vino s!
^	s Trske gore pri A o vem mestu	£
♦4* iz vin< gradov gospoda Avgusta D r e 1 s e je došlo in ee toči
v Konjušnih ulicah št. 2 in StreSiških u!icah8. +
K pokušnji vabi .i uljudno	1008 3- 2
v,	Hh
Lndovik Cevne	Avg. Pa v.sek
Konjušne ulice št. 2.	Streliške ulice št. 8. ^
Slavnemu p. n. občinstvu se uljuduo naznanja, da se je pričela
v^ soboto 3. novembra 1900
1 v Prešernovih ulicah štev. 1 g
m----—■—- <§t
||	v FHš-ovi palači
1 velika prodaja blaga
M
£
aii m
in sicer pride na prodaj:
Velika partija sukna, med tem angleško in brnsko sukno in blago za haveloke.
Velika partija raznega volnenega blaga za dame in barvanega bar h en t a od 15 kr.
meter naprej.	,,.,..,,	, , ,■
Velika partija Smyrna-preprog (teplhov) vsake velikosti, kakor preproge za pred posteljo
in za na stene. Preproge, 2 metra široke in 3 metre dolge, po gld. 5-90 Velika partija svilnatega blaga, med tem najnovejši uzorci Taft-svile, po 95 kr. meter. Velika partija moderoev. približno 5C0 komadov, iz neke konkurzne mase, od 30 kr. višje. Vrh tega še nekaj izvanredno cenlh partij raznega blaga.
Ker se bode omenjeno blago po izvanredno nizkih cenah proda.alo, je upati, da se izbera v kratkem zmanjša, in je tedaj priporočljivo, da se vsakdo, kdor želi to ugcdi.o priliko uporabiti, pravočasno z nakupom preskrbi.	976 4
Dunajska filial 1*: a Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posreJovanje, posojila nj- vrednostne papirje, menični eokompt, vinkuliranje in 984 137 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na I)uit«i|u, I., Herreii«asse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K
Reservni zaklad nad 7,500 OOO K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju Sudejevicah. Pardubicah, Taboru, Besiešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
ŠT
1> 11 m a J s
a borz a.
Dud 13. novembra.
Bkupni državni dolg v notah ... . .	98 —
Skupni državni dolg v »rebru......97-70
Avstrijska zlata renta 4"/„.......11510
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	98 50
Ogerska zlata renta 4"/„........11510
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........90 35
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1960 -
Kreditne delnice, 160 gld................663 25
London vista ....................240 65
NemSki dri. bankovci za 100 m. Dem. dri veli	117-67
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
23-52 19-20 90-55 11-38
Dni 12. novembra.
3-2°/0 državne srečko I. 185-1, 250 gld.. .	.	170 —
6°/0 državne srečke I. 1860, 100 gid. .	.	162 50
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . .	.	203 —
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	.	94 30
Tišine srečke 4"/0, 100 gld..............—
Dutinvske vravnavne srečke 6°/'„ . . .	253 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice ,	> južne železnice 3°/0
,	> južne železnice 5°/„
,	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
*"/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega	»	„ » 6 »
RudimpeSt. bazilika-srečke, 6 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld.
1C6--93-75 410' — 324 25 11975 99 50 396 — 350'— 43-— 2f-12 50 59- -
Salmove srečke, 40 gld........175 —
St. Genčis srečke, 40 gld........198 -
\Valdstoinovo srečke, 20 gid....... — —
Ljubljanske srečke.......... -jO
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . . ~ Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v . 6240-— Akcije tržaškega Lloyda 500 gid. . Akcije južne železnice, 200 gid. sr. . . • Splošna avstrijska stavbiuska družba . . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
808 -113 -157.— 428 25 468,-251-75
U" Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vBako žrebanje. K u I a n I n a izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarnična dulniška družba
M E B C U
I., Nollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.

-Pojasnila v vseh gospodarskih in Hnanfinih »tvaroh, potem o kursnih vrednostih vseh jpekulaoljskih vrtdnottalh papirjev in vestni »viti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti jfrf naloženih (j !n v u i o. HJBk