r™ j ! A „ .-J /V4N REGENT Primorskemu dnevniku Tovariš Ivan Regent je med svojim bivanjem v Trstu obiskal tudi naše uredništvo in dal za naš dnevnik sledečo izjavo: «Ne samo kot stalni Citatelj, temveč predvsem kot že dolgoletni sotrudnik «Primorskega dnevnika» želim edinemu slovenskemu dnevniku v Italiji čimveč uspehov, zlasti pa naročnikov in čitateljev. še prav posebej pa želim, da bi zamejski Slovenci sledili naprednim idejam, ki jih list zagovarja in propagira, s čimer po svoji moči prispeva k zmagi naprednih, socialističnih sil v italijanski republiki in s tem k zmagi socializma. Nikoli pa vaš dnevnik ne sme pozabiti, da bo v svojem boju za narodne pravice Slovencev v Italiji našel največjo podporo pri italijanskem delavskem gibanju in predvsem pri tistih političnih strankah, ki ga vodijo. To misel sem med svojim obiskom na Tržaškem že večkrat poudaril in jo ponev-Ijam tudi za vaš list. IVAN REGENT iimiiiiiiinmitiiiiiiimiiHMiiniiiiiiMiiiiiiiiimtiiiiiimimiuiuiiiiiiiiiniiiiiiimmiiitiiiiiuiiHiiiiiMiiHiiini V petek so v Ljubljani svečano odprli sejem Alpe-Adria, na katerem sodeluje okoli 200 podjetij z obmejnih pod-ročij Italije in Avstrije in iz Slovenije. Na otvoritveni svečanosti so bili prisotni župani iz Vidma, Gorice in številnih avstrijskih mest, najvišji politični predstavniki Slovenije in predstavniki trgovinskih zbornic. Sejem bo za občinstvo odprt do 20. maja, 21. maja pa bo odprt-samo za poslovne kroge Antonio Segni predsednik republike Pred osmimi dnevi je bilo zelo malo verjetnosti, da bi mogel zmagati kandidat KD za predsednika republike Segni, ker je prt sedmem glasovanju celo nazadoval za deset glasov (od 399 glasov je padel na 389), medtem ko se je kandidat levice Saragat povzpel od 314 na 332 glasov. Tako je izvolite v novega predsednika republike zašla v slepo ulico, iz katere je bil le en sam političen izhod: umaknitev obeh kandidatov in sporazum med strankami sedanje vladne večine (KD, PSDl, PSI in PRI) glede nekega novega kandidata. Toda spričo dejstva, da je najmočnejša struja KD, tako imenovani •dorotejd», odločno odklanjala tako, edino možno politično rešitev in trmasto vztrajala na Segniju, se je tajništvo KD uklonilo diktatu •dorotejcev» in sprejelo pritisk na krilo KD, ki je dosledno glasovalo za Gron-chija ali Piccionija, ali pa oddajalo prazne glasovnice. «Dorotej• ei* so namreč zagrozili, da bodo sabotirali uresničenje vladnega programa, politični tajnik KD Moro pa je celo izjavil, da bo podal ostavko, če levica KD ne bi disciplinirano glasovala za uradnega kandidata KD. Te grožnje so rodile prvi, sicer Ir delni uspeh pri osmem glasovanju, ki je bil v nedeljo ob 18. uri, ko je Segni dobil 424 glasov in so mu manjkali le še štirje glasovi za izvolitev. Pri tem glasovanju je Saragat dobil 337 glasov. Predsednik poslanske zbornice Leone je takoj po izidu osmega glasovanja napovedal deveto glasova, nje, a ga je moral odložiti za dve uri, ker je prišlo do neprijetnega incidenta: neki senator, ki si še ni utegnil priskrbeti nove glasovnice, je prejel glasovnico nekega svojega kolege, ki pa je bila že izpolnjena z imenom Segnija. V odmoru je kapituliralo še 21 de-mokristjanskih opozicionalcev (po splošnem mnenju gre za pristaše Fanfanija), in tako je Segni dobil pri devetem glasovanju 443 glasov in je bil s tem izvoljen za novega predsednika republike. Saragat je dobil pri tem glasovanju 334 glasov. Tako, skrajno nesimpatično zadržanje KD je t)2budilo veliko negodovanje pri ostalih strankah levega centra, vendar ni to imelo za sedaj večjih posledic glede odnosov med KD in temi strankami, ker je glasilo KD pohitelo z zatrjevanjem, da bo KD ostala zvesta politiki levega centra in da bo odločno in dosledno podpirala vlado pri uresničevanju dogovorje- nega programa; tvoje zadržanj« pa je opravičila z izgovorom, da je KD šlo, pri vztrajanju na svojem kandidatu, le za to, da se zagotovi «politično ravnotežje» v deželi in da se »pomiri* javno mnenje. Po izvolitvi je Segni predal Fan-faniju . posle zunanjega ministra, ki bo te posle vodil le začasno, dokler ne bodo imenovali novega zunanjega ministra; sodijo namreč, da so duhovi še preveč razburjeni zaradi načina, kako je prišlo do izvolitve novega državnega poglavarja, da bi mogli že sedaj izbrati primerno osebo za ta resor. V petek je bilo slovesno ustoličenje predsednika republike na skupnem zasedanju poslanske zbornice in senata, takoj nato pa mu je Gronchi predal posle na Kvirinalu. V poslanici, ki jo je ob tej priliki Segni po zaprisegi naslovil na italijanski narod, je med drugim poudaril pridobitve prvega in drugega italijanskega preporoda in zatrdil, da se mora tudi nadaljnji politični in socialni razvoj Italije odvijati v duhu teh pridobitev. O njepoui poslanici so dali voditelji strank zelo skope izjave: Saranat je dejal, da se poslanice državnih poglavarjev ne komentirajo; Nenni je dejal, da socialisti cenijo Segriijevo sklicevanje na prvi in drnni preporod, Togliatti pa je izjavil, da je o njej malo kaj reči, ker je n-m« politična vsebina zelo pičla. Telo pohvalno so se seveda izrekli o njej liberalci, pa tudi fašisti, ker jim je godilo, da je Segni podčrtal, da bo Italija ostala Še nadalje zvesta atlantski skupnosti. Ženeva V Ženevi se nadaljujejo razgovori o razorožitvi in predvsem o prekinitvi jedrskih poiz-%jkusov. Medtem pa ''j se ameriški jedrski /i) poizkusi na Božič- nih otokih nadaljujejo Francija pa je izvršila v Sahari nov podzemeljski oizkus z atomsko ombo. Vse kaže, da se tudi v SZ pri. pravljajo na obnovitev poizkusov. Tajnik OZN U Tant je izrazil mnenje, da bo sporazum o ukinitvi poizkusov* morda la*ii šele potem, ko bodo tako v ZDA kakor v SZ dokončali poizkuse, ki jih imajo v načrtu. Toda sovjetski delegat u Ženevi Zorin je poudaril, da Sovjetska zveza ne bo nikoli podpisala nobenega sporazuma o prepovedi eksplozij z atomskim orožjem, če takega sporazuma ne podpiše tudi Francija. Opozoril je, da Francija nadaljuje atomske poskuse in da neče sodelovati na pogajanjih, nikoli pa tudi ni »poročila, da bo (Nadaljevanje na 2. strani) ..............iiiiiiAiiiiliiiiHiiiiniiimiiiiiiliiiiimniiiiiiiiimiiinimiimiimiHitniiiiiniiiiiiiiiiHiHiiinmimmiiiiiiiimiiiimmniiiiiiiiiMmiiinmiiiiiBMiniiMiiMi.imiiimmmtiiiiiiiiimMiiiiiiimiititniuiiiuiiiiiiiimiMittiMi.itiiiiinniiiiiiiiiiiiininiiniiiiniimnimmiiiii»miiiwiiiiiiiHMi«mi»mmaai PO KRATKI SEJI MINISTRSKEGA SVETA JE FANFANI ODŠEL NA KVIRINAL Predsednik republike Segni zavrnil ostavko vlade V Nenni poudarja, da morajo tudi v Italiji prisluhniti dogodkom v Španiji in na Portugalskem (Od našega dopisnika) RIM, 12. — Danes dopoldne Je bila četrturna seja ministrskega sveta, na kateri Je Fanfani najprej pozdravil in se zahvalil dosedanjemu predsedniku republike Gronchiju (čemur so se pridružili vsi člani vlade), nato pa je ponovil čestitke novemu predsedniku republike Segniju; tudi tem čestitkam so se seveda pridružili vsi ministri. Predlog Fanfanija, da vlada poda ostavko v znak spoštovanja do novega predsednika republike, so ministri soglasno odobrili. Po tej kratki seji je Fanfani odšel na Kvirinal, kjer je Segniju predložil ostavko vlade, Segni pa ga je pozval* naj ostavko umakne, hkrati pa se mu je zahvalil za to dejanje spoštovanja. Fanfani je ostavko umaknil. Jutrišnja številka glasila PSDI «Giustizia» objavlja uvodnik, v katerem Saragat zatrjuje med drugim, da predstavlja najbolj- ši komentar k poslanici predsednika Segnija soglasno ploskanje socialdemokratskih senatorjev in poslancev, ko je Segni omenil prvi in drugi Italijanski preporod in vse vojake in partizane, ki so padli za svobodo in neodvisnost domovine. Glede polemike med onimi, ki zatrjujejo, da v poslanici manjka spodbuda k socialni akciji in tistimi, ki zatrjujejo, da poslanica vsebuje tudi to spodbudo, Saragat pravi, da je predvsem važno, da je v poslanici ustava. Zavrniti pa je treba poskus konservativnih in reakcionarnih sil, ki povezujejo izvolitev novega predsednika republike s polemiko proti politiki levega centra in proti vladi, ki jo izraža. Saragat prav tako zavrača podtikanje onih, ki skušajo prikazati socialdemokrate, repiblikance in socialiste, kakor da bi hoteli sedaj dobiti proti-uslugo na programskem področju za izvolitev predsednika. PSDI zahteva le dosledno uresničenje dogovorjenega programa, ki ne pomeni za socialdemokra- te dokončnega cilja, ampak le «važno etapo v težavnem napredovanju delavskega razreda; ko bo uresničen sedanji dogovorjeni program, bomo napravili nove korake naprej v interesu delavskega razreda in dežele, toda do takrat se bomo lojalno in trdno držali skupne obveze, ki je rodila sedanjo vlado«. Vodiielj PSI Nenni pa priobčuje v jutrišnji številki socialističnega glasila itAvanti!« uvodnik, v katerem ugotavlja razliko med poslanico, ki jo je Gron. Chi prečital pred sedmimi leti, ih poslanico novega predsednika republike, ki da jo označuje birokratsko in notarsko pojmovanje funkcije državnega poglavarja, .v .okviru zmerne pobude javne oblasti. Nenni nato podčrtava, da imata sedaj, po zavrnitvi ostavke vlade, besedo spet vlada in parlament. Tudi on zanika, da bi socialisti postavili nove zahteve, ki bi presekale dogovorjeni sporazum in roke; te roke si je postavila vladaj sama; do 15. junija, kar za-, deva električno energijo; do ok- tobra, kar zadeva uveljavljenje deželne ureditve; najkrajši rok pa, kar zadeva prepotrebne reforme v kmetijstvu. In teh rokov se mora držati: nič več, ampak tudi nič manj kot to, kar je bilo dogovorjeno, mora biti tudi uresničeno. Nato se Nenni zadržuje na mednarodni politiki in poudarja, da se je še bolje pokazala izzivalna vloga, ki jo Bonn igra, da bi preprečil zbližanje med Washingtonom in Moskvo glede Berlina in posredno glede jedrskih poskusov, pri katerih «A-merika trmasto vztraja, kljub temu, da se zaveda njihove ne-smiselnosti«. Voditelj PSI omenja za tem krizo, ki je nenadno izbruhnila v Španiji in na Portugalskem. Gre za krizo španske in portugalske diktature, ki se je pojavila na industrijskem in kmetijskem področju, kjer so mezde delavcev in življenjski pogoji kmetov postali nevzdržni; gre pa predvsem za politično krizo, ki izhaja iz okoliščine, da delavci in študenti nočejo več trpeti Francove in Salazarjeve diktature. Nenni zaključuje, da morajo tudi Italijani prisluhniti tem dogodkom in klicem na pomoč, ki prihajajo iz španskih in portugalskih tovarn in univerz, ker fto zadeva nas Italijane v večji meri, kot se to zdi onim, ki nepozorno sledijo novicam, ki prihajajo iz Madrida in Lizbone«. Kongres republikanske stranke se bo vršil od 31. t. m. do 3. junija. S tem v zvezi so danes objavili poročilo tajnika PRI Realeja, okrog katerega se bo vršila diskusija na predkongresnih zborovanjih in na kongresu samem. Poročilo zagovarja v glavnem tezo, da je politika levega centra, za katero je PRI postavil temelje že na svojem prejšnjem kongresu pred dvema letoma v Bologni, edina realna perspektiva v nadaljnjem gospodarskem, socialnem in političnem razvoju dežele, in da je PRI 1rdno odločen nadaljevati po tej poti, ki da je v duhu Idej Mazzinija — v kolikor se- veda n« bi bili delegati drugačnega mnenja, Reale utemeljuje nerealnost centrizma, ki je moral nujno voditi k Tambronije-vi pustolovščini, kakor Je tudi poznejša akonvergenza« morala nujmo prepustiti .nesto novi politični usmeritvi, ki temelji na sodelovanju s socialisti. Kar zadeva izvolitev predsednika republike, Reale pravi, da so »stranke demokratične levice morale ugotoviti, kakšne so meje italijanskega položaja in kakšne so posledice odnosov sil med katoliškimi in laičnimi demokrati, ki niso dopustili zaslužene izvolitve laika z neštetimi zaslugami za demokracijo, dasi so privedli do srečne in neoporečne izbire v okviru katoliških demokratov«. Tajnik PRI nato pripominja, da si nasprotniki politike levega centra zaman obetajo določene koristi od take izvolitve predsednika ra-publike, ker se bo ta politika nadaljevala — kakor zagotavljajo tudi odgovorni voditelji KD. Gladina za mir v ^ prijateljstvo toed narodi v Je v sončnih Brdih, ‘Polžah, shod napredke inmg*dlne. iz Italije, Av-»Ur ,en‘Je Pod geslom n Prijateljstvo med ®hodu sodelujejo n^tičrio ^ ciativa, Zveza ko-i*0« v.,Inladine iz Trsta, t fvk, in Z. SPHČO delav-NJ. tdeinnutlri °Poz>ciJske m bkratična akcija, .Nsh ‘ Pro»T1>U*onie španske Xji sporočn'so Objavile J t ilr° Prot. ’ v katerem pro- '( oh?VnanJu vlade li lilnjo šema- hi| 1“«ch| !2budila vest, da se 1 ’ ceI ponovno ukvar- druge-!o senza- se bo več tisoč mladincev ,ki so prispeli z avtobusi ali lastnimi prevoznimi sredstvi iz vseh treh dežel, počutilo kakor doma ter da bodo s tega veličastnega srečanja odnesli. čim lepše in globlje vtise. Današnje srečanje predstavlja nov prispevek k boljšemu spoznavanju in medsebojnemu zbliževanju povojne mlade generacije, ki je zrasla na tleh Koroške, Tržaške, Goriške, Furlanije, Benečije in Slovenije, še poseben pomen pa ima to srečanje v tem času, ko se na svetu zopet širi val hladne vojne in prinaša s seboj blice novih vojnih grozot, čeprav še stare rane niso zaceljene. Sedanji mednarodni položaj ni najbolj rožnat. Atomski poskusi se nadaljujejo in napovedujejo še nove. Pri tem, jim ni mar, kaj misli javnost in veliko število znanstvenikov, ki stalno opozarjajo državnike na nevarne posledice. To orožje ni samo kot vojno sredstvo nekaj strašnega, ampak so škodljivi tudi poskusi, ki jih opravljajo z njim. Vprašanje razorožitve in druga pereča mednarodna vprašanja prav tako niso še rešena. Ogromna denarna sredstva mnogih na-rodov, ki bi lahko osrečila o-gromno število ljudi, razsipajo v proizvodnjo množičnih uničevalnih sredstev. ClS|®<%rist!0vonl na kongre-st»nskega sindikata A*jajo večno !CU*rabHanS0VSki so ^ v maJhne alžir- rc«v ;Cettk so pobili kar kriv„ln dv* Francoza. Q|4iVnL*a. Poslabšanje ' b*- „a umore_ Zara_ določaj" kritiziral. ^ da je stav V takih okoliščinah se mora napredna mladina zavzemati za čim tesnejše zbliževanje med narodi ter sodelovanje med državami ob popolnem u-poštevanju in spoštovanju enakopravnosti in neodvisnosti vsakega naroda in države. Mora se zlasti dosledno in vztrajno boriti proti vsem atomskim poskusom. Mladina ne pozna in ne sme poznati meja, ne ovir, njene težnje po medsebojnem spoznavanju in zbliževanju so porok za čim boljšo prihodnost! Stiki med mladino sosednih držav Italije in Jugoslavije so vsestransko koristni, ker prispevajo k čim tesnejšemu zbliževanju in spoznavanju, še posebej pa so koristni za razvoj narodnih manjšin, ki morajo postati vedno močnejši pozitiven činitelj pri razvijanju in krepitvi prijateljskih odnosov med sosednima narodoma in državama. Na žalost pa moramo ugotoviti, da ne uživajo vse manjšine pravic in položaja, ki jim pripada po mednarodnih dogovorih in ustavi. Obratno še vedno imajo močan vpliv taki elementi, ki se na vse načine trudijo, da bi manjšine ne prejele tega, kar jim po zakonih in ustavi pripada. Nasprotovanje pravicam narodnih manjšin ne žali le Čustev tisočev demokratov, ampak dokazuje, da se nekateri iz tragične zgodovine polpretekle dobe niso veliko naučili in da ne zaslužijo slovesa (Nadaljevanje na 2. strani) Mlinski vprašanje W va vendar^ morala odiočiti-» PflmorfleTSInevnlk — 2 KONČNO SE JE FRANCOSKA VLADA ODLOČILA Velika čistka v Alžiru in Oranu v civilni upravi in pri policiji Razpuščen občinski svet v Oranu - Vojaške okrepitve v Alžiru in Oranu s pripadniki krajevne sile - Oborožena samoobramba alžirskega prebivavstva ALŽIR, 12. — Začasni izvršilni svet je nocoj sklenil razpustiti občinski svet v Oranu. Razen tega je sklenil izvesti čistko v alžirski in oranski upravi ter je dal nalogo svojemu delegatu za javni red, naj izvede čistko med kadri in agenti, ki so podrejeni temu delegatu. Sklenili so tudi, da bodo v Alžiru okrepili vojaško posadko s tem, da ji bodo dodelili 15.000 mož iz enot krajevne sile. V Oran bodo poslali alžirske pehote; na razpolago bodo vrhovnemu poveljniku varnostnih sil za tamkajšnje področje generalu Katzu. Dalje je izvršilni svet dal nalogo posebni komisiji, naj pripravi načrt, da se v velikih mestih izolirajo evropske četrti v primeru neredov, in da se pripravi oborožena samoobramba alžirskega prebivalstva v teh mestih. Sklenjeno je bilo, da bodo večino policijskih komisariatov v Alžiru in Oranu zasedli orožniki in pripadniki krajevne sile. Razen tega so sklenili, da bodo rekrutirali 6.000 agentov pomožne policije poleg dva tisoč agentov, katerih rekrutiranje je bilo že končano, uporabili jih bodo v borbi proti teroristom v velikih mestih. Informacjski urad visokega komisarja je s svoje strani sporočil, da so v Alžiru v enem tednu are- NEMŠKO-AMERIŠKI SPOR OKOLI BERLINA Prihodnje dni sestanek Adenauer-Dowling Socialdemokratsko vodstvo se je izreklo za nadaljevanje razgovorov med ZDA in SZ BONN, 12. — Kancler Adenauer bo sprejel prihodnji teden^ameri-i posli škega poslanika v Bonnu Dovvlin-ga. kj je zahteval razgovor po navodilu ameriškega državnega departmaja. Adenauer bo obrazložil ameriškemu poslaniku stališče nemške vlade do sovjetsko-ameri-ških posvetovanj o Berlinu ter mu bo raztolmačil svoje izjave, ki jih je v ponedeljek podal časnikarjem v Berlinu. Sestanek je bil predviden za .ponedeljek, toda je bil nato odložen za nekaj dni. Verjetno bo v četrtek ali petek, ko se bo ameriški dip’omat vrnil v Bonn s kratkih počitnic. Dowling je ime! pred dnevi razgovor z zunanjim ministrom Scbroederjem, ki mu je potrdil, kar je bi| izjavil v Atenah, t. j. da je zahodnonemška vlada «še vedno naklonjena nadaljevanju razgovorov s Sovjetsko zvezo#. ka Nemci lahko upajo, da bodo zajamčene njihove osnovne pravice do svobooe, združitve in o-hranitve svobode v Berlinu#; 2. Naj omogoča razgovore ameriške diplomacije s Sovjetsko zvezo; 3. naj podpira sprejem Velike Britanije kot polnopravne članice v evropsko gospodarsko skupnost in udeležbo nevtralnih držav Evrope kot pridruženih članic. Vojne ladje ZDA v Siamskem zalivu WASHiNGTON, 12. Predsednik Kennedy je odredil, naj skupina vojnih ladij, ki pripada sedr memu brodovju, odpluje skupno v Siamski zaliv. Formacija je že zapustila Filipinske otoke. Na ladjah je okoli 2.000 mornariških strelcev, ki jih bodo eventualno Schroeder je tedaj zavrnil «preti- I jzkrcali v Tailandiji. rano# tolmačenje tiska kanclerjevih izjav. Nekrteri menijo, da bosta Adehauer in DovVling govorila tudi o možnosti kanclerjevega fiotovania v Washington, da bi tam skušali končpo rešiti vse spore. Tudi vodstvo socialdemokratske stranke se je izreklo za nadaljevanje sovjetsko-ameriških razgovorov o Berlinu in o Nemčiji. Vodstvo je odobrilo resolucijo, ki poziva vlado: 1. naj začne vsako potrebno pobudo za vzpostavitev potrebnega zaupanja v odnosih z ZDA, Kker samo s tesnim sodelovanjem z ZDA in s politično in vojrško težo ameriškega zavezni- tirali tisoč ‘oseb med kontrolnimi operacijami za vzdrževanje reda. Kakor poroča alžirska tiskovna agericija, je OAS uvedla novo taktiko pri svojem terorizmu v Alžiriji: začela je ugrabljati tudi alžirske otroke. Agencija poroča, da je v zadnjih -48 urah izginilo v alžirskih delih mesta 7 otrok v starosti od '7 do 12 let. Kljub včerajšnjim napovedim francoskega visokega komisarja Foucheta o novih izrednih varnostnih ukrepih, je bil včerajšnji dan izredno krvav. Fašisti so ubili 28 Alžircev in dva Francoza, ranili pa so 18 Alžircev in enega Francoza. Tudi danes so nadaljevali a-tentate in so že v zgodnjih jutranjih urah ubili v Alžiru A Alzir-ce, 8 pa jih ranili. Atentati so se nadaljevali ves dan. Področni svet alžirsise osvobodilne fronte v Alžiru je objavil danes izjavo, s katero poziva prebivalstvo Alžira, naj strne svoje vrste in poveča budnost. Poročilo nadaljuje: «Svet opozarja, da je vedno skrbel za strogo spoštovanje evianskih sporazumov v težavnih, skorajda dramatičnih pogojih. Hkrati ugotavlja, da izvršilni svet nima možnosti zatreti zločinov fašistične organizacije, ki stopnjuje svoje atentate, ikakor da bi bila gotova nekaznovanja. Dalje ugotavlja, da kljub uradnim sporočilom, krajevna sila v Alžiru še ne nastope upravne oblasti pa so nedelavne glede vedno slabšega gospodarskega položaja in vedno večjega števila ranjenih. Pred 13. majem opozarja na sode-lovanje z OAS in slabo vero nekaterih francoskih častnikov na vseh ravneh, ki s svojim obnašanjem neprestano spodbujajo na umore. Dalje ugotavlja še vedno obstoj enbt, ki dovoljujejo pokole proti alžirskemu prebivalstvu.# Domneva se, da bodo na prihodnji seji francoske vlade odredili številne spremembe osebja na prefekturah v Alžiriji. Začasni izvršilni svet zahteva še posebno premestitev prefektov in podprefek-tov, ki niso pokazali nobene vneme v borb; proti OAS. V Alžiru je danes 32 duhovnikov podpisalo skupno izjavo, s katero poudarjajo, da hočejo bratsko živeli z vsemi prebivavci Alžirije in še dalje delatj za skupno blaginjo. Hkrati pozivajo vse prebivalstvo, naj se drži nauka cerkve. Preteklo noč sta se. blizu Montpelliera iztirila dva vagona vlaka, v katerem je bila skupina romar- jev, ki je potovala v Lurd. K sreči ni bilo žrtev in tudi ne ranjenih. Policija je sporočila, da gre za sabotažo OAS. Pariška policija je danes pripeljala bivša generala Salana in Jouhauda iz zapora Santč v zapor Fresnes. Ta ukrep je v zvezi z varnostnimi ukrepi protj morebitnemu poizkusu OAS, da bj osvo- bodili Salana in Jouhauda. Proces oroti Salanu se bo začel v torek. Glede morebitne pomilostitve Jou-hsuda se de Gaulle še ni odločil. WASHINGTON, 12. — Francoski minister za kulturo Andre Malraux je imel včeraj dolg razgovor s Kennedyjem v Beli hiši. Po razgovoru je sporočil, da bo imel jutri nov sestanek s predsednikom in zaradi tega ne more nič izjaviti. (Nadaljevanje s L strani) sprejela morebitni sporazum prepovedi atomskega orožju. ~" očitni Indijski delegat pa je očital a- tomskim državam, ker se ne pogajajo na osnovi spomenice osmih držav. Poudaril je, da atomske države nerealistično opravičujejo svoje atomske poskuse, češ da so potrebni za njihovo varnost, medtem ko na drugi strani ljudje u-mirajo zaradi posledic žarčenja. Tudi kar se tile pogajanj o splošni in popolni razorožitvi, ni kdove kakšnih uspehov. Ustanovljen je bil odbor, ki bo skušal pripraviti sporazum o prvi fazi razorožitve. Za sedaj je največji spor okrog nadzorstva, glede katerega so izvenblokovske države postavile razumne kompromisne predloge; glede teh pa ni še sedaj jasno, ali jih Vzhod in Zahod sprejemata ali zavračata. Gospodarska konferenca neblokovskih držav Jugoslovanski državni tajnik Koča Popovič je prejšnji teden odšel na obisk v Brazilijo, Čile, Bolivijo in Mehiko. Pravkar je zaključil obisk in razgovore v Braziliji, kjer je tamkajšnji tisk dal velik poudarek njegovemu obisku in vlogi, ki jo Jugoslavija ima v današnjem svetu. Popovičev obisk je važen tudi v zvezi z gospodarskim sodelovanjem. Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve v Beogradu je na svoji zadnji tiskovni konferenci izjavil, da se pričakuje, da bo julija v Kairu konferenca držav, ki niso v nobenih gospodarskih blokih. Med temi bo tudi Brazilija. Konferenco so sklicali na pobudo ZAR zaradi ukrepov, ki so potrebni spričo vedno večjega gospodarskega pritiska raznih gospodarskih blokov. Na tej konferenci bo navzočih dvakrat več držav, kot jih je bilo na beograjski konferenci. V tem pogledu so bile vprašane za svet tudi nekatere evropske države. V zvezi s to konferenco je maršal Tito v svojem važnem, govoru v Splitu poudaril, da se je že v Kairu razgovor jal o evropskem skupnem tržišču in je nadaljeval: «Prišli smo v neugoden položaj. Ne samo mi, ampak večina držav, ki so izven teh skupnosti — ker imamo SEV in evropsko skupnost, katerih sicer ni mogoče obravnavati na isti način, ker ima evropska skupnost drugo obliko, ki pa pomenita diskriminacijo in prepad nasproti drugim. Zaradi tega moramo nekako sprejeti potrebne ukrepe, da bi se zavarovali. Ze danes čutimo posledice tistega, kar se dogaja v Evropi, in misliti moramo na to, kam s svojimi proizvodi. Razvijati moramo stike in se dogovarjati z mnogimi državami Azije, Afrike, pa tudi Evrope in Latinske Amerike. da bi našli način, diskriminacijo zo sproti tistim, l vanje. Proučit šen način hr ko prepreči mo imeli stvari, k meniti. N povali neka, hodu, če jih p ška ali druga dr posredno v Afriki Ameriki oziroma Azij., razlog za razgovore, ki smo jih imeli, in zdaj se v zvezi s tem pripravlja konferenca gospodarskih strokovnjakov, na kateri naj iimimimiiimiiiiiiiiitnimimiiiiiiimitmiiiiuiimtmmiiiiimiiiimiiiiiniimiiimiiiiiiiiiiimifiiiniiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii Ustavno sodišče bo raipravljalo o ustavnosti omejevanja stavke FIOM-CGIL bo zahtevala temeljita izboljšanja v novi delovni pogodbi RIM,- 12. — V sredo bodo pred ustavnim sodiščem razpravljali o ustavnosti členov 330, 504 in 505 kazenskega zakonika in člena 1105 (prvi odst.) zakonika o plovbi, ki se tičejo kolektivne zapustitve javi e službe (stavka) in upora ladijske posadke v zvezi s členom 40 ustave. Gre za ugotovitev, ali omenjene določbe, ki ne dopuščajo stavke javnih uradnikov in nameščencev v javni službi, pomenijo odrekanje pravice do stavke, ki jo priznava ustava (čl. 40), ali pa pomenijo samo omejitev te pravice in so torej v skladu z ustavo, ki priznava ve Ijr.vnost omejitev, ki jih določa zakon. Zadevo so postavili pred ustavno sodišče preiskovalni sodniki pri tržaškem sodišču, pri sodišču v Genovi in pri sodišču v Livornu. Zadevo je obramba sprožila med kazenskim postopkom proti stavkajočim članom posadke na ladjah «Piave», «Victoria», «Euro-pa» in «Sistiana», ki pripadajo tržaškemu Lloydu, na ladjah «Ve- , je razgovor potekal prijateljsko ■llllltllllMI Allltlllllllll«llllfllMailllllllllkltlI|||««|||f|||tlltl|lllllllllllllllllllllll||IIIIM|||||||t|||||||ll|,i|||||||||||||M||||||||||||||||||||||||||M||||||||||lirf|||(||it||||||||l||l||| V-irvrn Stavke v Španiji se nadaljujejo in se v nekaterih krajih širijo Aretacije študentov in delavcev Mladina (Nadaljevanje s 1. strani) Si ga demokratov, pa čeprav lastijo! Da manjšine premagajo tako miselnost, se morajo absolutno povezati z vsemi demokratičnimi silami *na svetu, ker je jasno, da ne bo prej pravice za narodne manjšine, dokler ne bo pravice za delovnega človeka. Seveda pa mora tako sodelovanje temeljiti na načelu enakopravnosti in iskrenosti in paziti se je treba tistih sil, ki se prilizujejo manjšini s širokosrčnimi obljubami, a imajo pri tem samo ta namen, da bi zavrli nemoten razvoj in napredek naše skupnosti. Primerov je mnogo, obilo preveč. Najznamenitejši je primer občinske uprave v Nabrežini. Sedaj se govori, da bo v čim krajšem času prišel v to slovensko občino komisar, ki bo podpisal dovoljenje za graditev novega raznarodovalnega naselja. Da se take stvari preprečijo, mora biti manjšina enotna in složna, zakaj le v slogi je moč in bomo laže dosegli tudi vse, kar nam pripada! Mladi napredni ljudje smo danes bolj kot kdajkoli poklicani, da razvijamo medsebojne prijateljske odnose, ki naj postanejo pomemben čini tel j v splošnih prizadevanjih za razumevanje in sodelovanje med narodi. Ne glede na to, da drugače mislimo in delamo, nas veže mnogo skupnih prizadevanj in idealov, zlasti pa eno, da hočemo živeti in delati v miru! Mir pa pomeni napredek in blaginjo, mir pomeni našo bodočnost. Iskreno želimo, da bi bilo tudi današnje srečanje predvsem manifestacija mladih slovenskih, avstrijskih in italijanskih sil, ki ne gledajo na meje in visoko dvigajo zasta-vp, na kateri so zapisana tako plemenita gesla! MADRID, 12. — Včeraj je bila seja španske vlade, ki je trajala 12 ur in se je končala ob 2 po-polnoči. Po seji niso dali nobenega uradnega pojasnila. Uradno sporočilo pravi samo, da sta minister za delo in glavni tajnik za promet, ki je tudi državni delegat sindikatov, poročala, prvi o «zadevah, ki se tičejo njegovega ministrstva#, drugi pa o «stanju dela v raznih pokrajinah#. Štiri opozicijske skupine (demokratična akcija, progresivno združenje španske enotnosti, progresivna zveza in ljudska skupina ter ljudski monarhisti) so objavile skupno sporočilo, v katerem obsojajo dejstvo, da španska vlada prikriva, kar se dogaja v raznih pokrajinah. Razen tega protestirajo proti dejstvu, da so oblasti spremenile «te gospodarske spore v javna vprašanja#, ter izražajo solidarnost s stavkajočimi delavci. Na koncu obsojajo dejstvo, da španski splošni ustroj odreka najosnovnejše človeške pravice tisočem Spancem samo zaradi tega, ker so gospodarsko šibki#. Voditelj španskih državnih sindikatov Jose Soliš je odpotoval nocoj v Asturijo, kjer bo skušal doseči sporazum za prenehanje stavke, ki traja že tri tedne. V Barceloni je policija včeraj aretirala 17 študentov, ki so demonstrirali in izražali solidarnost s stavkajočimi delavci. Razen tega so v Barceloni aretirali 15 delavcev v tovarni železniškega materiala zaradi stavke. V Asturiji še vedno stavka okoli 40.000 rudarjev, in vse kaže, da se bo stanje poslabšalo. V Bi-skaliji nadaljuje stavko okoli 25 tisoč delavcev v tamkajšnji industriji; v prestolnici te pokrajine Bilbau je zaradi stavke ustavljen obrat v osmih velikih tovarnah. V Barceloni in na bližnjem področju se tudi nadaljujejo stavke. V Srednji Španiji stavka v državnem rudniku v Fuertollanu 4 tisoč delavcev. V Leonu stavka 2 tisoč rudarjev, in opaža se težnja, da se stavka razširi na vseh 22 tisoč rudarjev tega področja. V Zaragozi so delavci sklenili, da bodo od ponedeljka dalje začeli delno stavko. V Južni Španiji se nadaljujejo stavke v rudnikih v Saguntu, Linaresu in blizu Cordobe. V Cadixu so zaradi stavke zaprli važno ladjedelnico. Prav tako se napovedujejo stavke v rudnikih žvepla «Rio Tinto# v Huelvi in Villamartinu. V dolgem članku, ki ga objavlja glasilo španske katoliške ak- cije «Ecclesia», se člankar zavzema za pravico španskih delavcev do stavke in kritizira zakone, ki določajo, da je stavka protizakonita. IGOR KOSMINA Koča Popovič o odnosih FLRJ-Brazilija RIO DE JANEIRiO, 12. — Na si-ločnji tiskovni konferenci v Rio suvio# in «Vulcania», ki pripadata družbi «Italia», ter proti tramvajskih nameščencem v Livornu, Danes se je v Rimu nadaljeval kongres GISL z diskusijo o poročilu tajnika Stortija. Kongres je danes pozdravil tudi predsednik vlade Fanfani, za njim pa minister Pastore. Fanfani je izjavil, da bo vlada nadaljevala metodo sestankov z voditelji vseh sindikatov. Ob zaključku debate je imel zaključni govor tajnik Storti, ki je izrekel zadovoljstvo s potekom diskusije. Omenil je, da se je med diskusijo ugotovilo, naj ne bi pospešili organske enotnosti delavcev v novem sindikatu. Dodal pa je, da to ne pomeni, da CISL nasprotuje enotni akciji z ostalimi sindikati, kar se tiče vseh zahtev delavstva. Pripomnil je, da je danes enotna akcija s tem v zvezi mogoča «zaradi objektivnih sprememb v sindikalni praksi#. Dejal je, da zaradi izvajanja enotne akcije ni tako pereče vprašanje sindikalne enotnosti delavcev. Jutri bodo razpravljali o predlogih za spremembo in spopolni-tev statuta in izglasovali končne resolucije. V ponedeljek zjutraj se bo sestalo novo vodstvo. V Milanu se je danes začelo zasedanje sveta FIOM-CGIL v zvezi z akcijo kovinarjev za novo delovno pogodbo. Navzoča sta bila tudi tajnika CGiIL Santi in Lama. Hruščov je povabil Salingerja na kosilu. Na kosilu so bil; tudi predsednik sovjetskega državnega odbora za radio-televizijo Harlamov, strokovnjak za amerške zadeve v sovjetskem zunanjem ministrstvu Zamajtin In Salingerjevi sprem-ljevavci. Ni znano, o čem so govorili, vendar pa domnevajo, da je Sa-linger izročil Hruščovu Kennedy-jevo pismo. Zadnje športne vesti | Na seji šo sklenili, da bo FIOM odpovedala delovno pogodbo. Odpovedali jo do v prihodnjih dneh. Zahteve, lit, torrvn/r .. ____: nočnji de Janeiru pred odhodom v Sao Paulo je državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič izrazil prepričanje, da so razgovori med njim in Dantasom važen korak k razvoju odnosov med Jugoslavijo in Brazilijo. Popovič je izjavil novinarjem, da sta Brazilija in Jugoslavija posebno soglasni v vprašanjih, ki zadevajo utrditev miru in enakopravno sodelovanje med vsemi narodi. Popovič je obvestil novinarje, da bo brazilska gospodarska misija v kratkem obiskala Jugoslavijo, da bi se seznanila z možnostjo gospodarske izmenjave in glede dobave jugoslovanskih ladij za prevoz nafte. Na vprašanje novinarjev, ali se lahko pričakuje v kratkem obisk maršala Tita Braziliji, je Popovič odgovoril, da maršal Tito verjetno letos ne bo mogel obiskati Brazilije, temveč šele prihodnje leto. Popovič je nadalje na vprašanje novinarjev odgovoril, da delovanje skupnega evropskega tržišča otežkoča izmenjavo med državami, ki ne pripadajo tej organizaciji, z državami tega področja. Zato se je rodila ideja o sestanku strokovnjakov, na katerem bi proučili posledice delovanja skupnega evropskega tržišča, in da bi se našle možnosti, da se na članice te organizacije vpliva, da te posledice odstranijo. Na konferenci, ki je bila zelo živahna, je Roča Popovič prikazal stališče Jugoslavije do konference za razorožitev v 2enevi in obrazložil načela jugoslovanske zunanje politike. za oktober' vsedržavno bodo ki jih bo FIOM postavila v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe, so v glavnem: štirideseturni delovni teden s praznikom ob sobotah; splošna reorganizacija strokovne kvalifikacije; znatno povišanje minimalnih mezd sorazmerno s strokovno kvalifikacijo; • normativna enakost med uradniki in delavci glede odpravnine, itd. Razen tega bo FIOM zahtevala primerno zvišanje plač za uradnike, priznanje sindikalnih pravic in svoboščin. Nova pogodba bo morala razen tega priznati pravico do pogajanj na 'sektorjih in v podjetjih s sindikatom kot pogodbenim agentom. Minister za delo Bertinelli se je sestal danes popoldne z milanskim podžupanom v zvezi z zaporo tovarne «Borletti». Občinski svet v Villadossoli v pokrajini Novari je soglasno odobril akcijo za zaplembo tovarne «SISMA» in -tovarne «Ceretti», ki so ju delodajalci že pred dvema tednoma zaprli. Sklenili so, da bodo zahtevali, naj oba obrata upravlja ministrstvo za državne udeležbe. Vsedržavni koordinacijski odbor za agrarno reformo je sklical za nedeljo 24. junija v Rimu vsedržavno zborovanje spolovinarjev, kmetijskih delavcev, neposrednih obdelovavcev, kolonov in delavcev industrije za predelavo kmetijskih pridelkov ter vseh demokratičnih sil, ki sodelujejo v borbi za splošno agrarno reformo. Srečanje med predsednikom Segnijem in dosedanjim predsednikom Gronchijem na Kvirinalu «Mir otrokom sveta» Pod gesli BEOGRAD, 12. «Mir otrokom sveta# in »Spoznajmo se, da bi se bolje razumeli#, so odprli danes v pionirskem parku v Beogradu razstavo del otrok iz 30 držav. Na panojih s simboli in z zastavami držav udeleženk so razstavljene lutke, risbe, okrasni predmeti, albumi, tkanine in drugi skrbno izdelani predmeti o-trok iz Avstralije, Amerike, Azije, Alrike in Evrope. Salinger pri Hruščovu MOSKVA, 12. — Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Pierre Salinger, ki je na obisku v Mos- KOSARKA 01ympia 105 R. Madrid 91 LJUBLJANA, 12. — Jugoslovan-ski državni prvak 01ympia Je nocoj premagal v polfinalu turnirja za pokal evropskih košarkarskih prvakov gostujoči Real Madrid 195:91 (38:42). Povratno srečanje bo 26. t. m. v španskem glavnem mestu. * * * NEAPELJ, 12. — Italija je nocoj premagala v prijateljskem košarkarskem srečanju argentinsko reprezentanco 81:71 (41:34). Juventus 4 Dinamo 1 TURIN, 12. — Nogometno srečanje za Mitropa Cup 1962 med Ju-ventusom in zagrebškim Dinamom se je končalo z zmago domačinov 4:1. Prvi polčas se je zaključi] neodločeno 1:1. Gole so dosegli v 10’ prvega polčasa Garov za Dinamo in Nicolč v 20’ za Juventus. V drugem delu igre so bili za domačine še učinkoviti v 9’ Rosa, v 22' Stacchini in v 40’ ponovno Rosa. Kotov je bilo 11:5 za Turinčane V 42’ je sodnik izključil zaradi grobe Igre Castana in Kneza. * * * ASCOLI PIČENO, 12. — Prija- teljsko srečanje med amaterskima reprezentancama Italije in Anglije se je zaključile z zmago prvih 1:0 (0:0). Edin; gol dneva je dosegel v 23’ drugega polčasa srednji napadalec Neri. * * * Rezultati včerajšnjih tekem za IV. poka] prijateljstva so sledeči: V Rimu: Roma-Zuerlch 1:0 (0:0) Strelec: Angelillo v 11’ iz enajstmetrovke- . V Ferrari: Spal - Rouen 1:0 (1:0) Strelec: Massei v 38’. V Lausannu: Torino - Lausanne 2:1 (1:0). Strelci:-'v 15’ Locatelli, v 14’ Hunziker (avtogol), v 29 d. p. Vonlanthen. ATLETIKA FRESNO, 12. — Ekipa univerze Oregona je danes dosegla s časom kvi, se je sestal popoldne s Hru- i W®8”8 nov svetovn] rekord v šta-ščovom. Agencija TASS javlja, da j feti 4x1 milja. iiiiiiiiiiHiiiiiimimimimimiimimiimii|imlll,|l„m„f„l,lllllimllllllim,Mm||||||||||||||m||||||||||||||||| Silovito trčenje v Milanu med avtobusom in tramvajem Vet mrtvih in ranjenih potnikov MILAN, 2. — v Milanu je prišlo do močnega trčenja med avtobusom in tramvajem. Do sedaj so ugotovili, da so zgubili življenje štirje potniki. V bolnišnico so pripeljali mnogo ranjenih. Nesreča se je dogodila, ko se je avtobus, poln potnikov, trčil s tramvajem na progi Milnn-Vimer-cate. Pri trčenju se jo tramvaj prevrnil. Bojijo se p(,d vo zom še druge žrtve. letalska nesreča na Groenlandiji toda postavlja take ‘ • ' e reku-u Za-.a afri-ipak ne-j Latinski To je bil jansko pomenijo «»»*, je sicer Kennedg ncj, na svoji tiskovni konjem ) očita! «nekaterim Cian,r TO*, da niso dovolj e skusili, kako bi našli Lj# linske krize. Pri tem J Bonn mtfm ' ' bi vse te pravljnli stvari proučili in njih.# NATO in Berlin NA so Na zasedanju TO, o katerem objavili uradno poročilo prejšnjo nede-iV Ijo, so razpravljali t 7 predvsem o vojaških ukrepih, o jedrskem 7..-y orožju in o Berlinu. Vse zasedanje je potekalo v prizadevanjih, da bi našli kompromisne rešitve, če. prav so ob koncu v glavnem sprejeli a-meriško stališče ta-glede razgovorov o Berlinu in o razoroži Ivi kakor tudi glede vojaške politike NATO. Uradno sporočilo je kakor vsa uradna sporočila nejasno in v glavnem nič ne pove. Kar se tiče Berlina, so nesoglasja v glavnem ostala taka, Icakaršna so bila pred atenskim sestankom. Velika Britanija se strinja z ameriškimi načrti o nadlajevanju razgovorov s Sovjetsko zvezo, medtem k0 Zahodna Nemčija in Francija temu nasprotujeta. Govori se, da se je stališče ZDA in Moskve glede osnovnih točk berlinskega spora približalo. Uradno sporočilo pa kaže, da ZDA niso dobile podpore za svoje stališče. V sporočilu je namreč rečeno: «Ministri so potrdili svojo izjavo iz leta 1958, da se berlinsko vprašanje more rešiti samo v o kviru sporazuma s Sovjetsko zve zo o nemškem vprašanju na sploš-To pomeni korak nazaj in povrnitev na pozicije Zahoda, kakršne so bile pred burno krizo polemiko okoli Berlinu. Zato prav nič ohrabrujoče, če se je svet ministrov NATO strinjal, da ZDA nadaljujejo razgovore z Mo- skvo, če je cena tega kompromisa " zahodnem bloku povrnitev Za- hoda na že preživele in nerealne pczicije. Kajti podrejati sporazum o Berlinu rešitvi celotnega nemškega vprašanja bi pomenilo opustiti že izraženo željo, da se berlinski spor likvidira. Bojazen Bonna in Pariza, da bi ameriško-sovjetsko sondiranje moglo "prerasti v pogajanja*, je pripeljala do negativnega obrata. Zdi se, da so v Atenah popustili pred obstrukcijo Bonna in Pariza. Na vsak način se bodo te dni nadaljevali razgovori Ruska in sovjetskega poslanika Dobrinina, in tedaj se bo pokazalo, ali namerava Zahod iti spet po negativni poti. Na vsak način se obstrukcija Bonna nadaljuje. Kancler Adenauer je v ponedeljek obiskal zahodni Berlin, kjer je izjavil, da ne verjame, da bi sedanji sovjetsko-ameriški razgovori o Berlinu «pn. peljali do rešitve*. Izrekel se je proti vsaki možnosti priznanja vzhodnonemške republike. Izjavil je tudi, da bi bilo bolje, če ne bi ustanovili posebnega organizma, ki bi nadzoroval zveze z zahodnim Berlinom, kakor to predlagajo ZDA. V tem odboru bi morali namreč biti tudi predstavniki V. Nemčije. Razen tega je Adenauer izjavil, da namerava odpoklicati poslanika Greiveja iz Washingtona «zaradi nekaterih komplikacij* med obema državama. V ZDA u-gotavljajo, da Gretvejevi stiki i Kennedgjem niso bili tako glad ki, kot bi morali biti. Angleška vlada se je postavila odločno na stran ZDA v tem spo■ ru in poudarila, da v celoti podpira ameriško stališče glede Berlina. Londonska in W asniilgtonska vlada sta na Adenauerjeve izjave reagirali s poudarkom, da sta odločeni nadaljevati razgovore z Moskvo. 1“ .t* p- Francijo, ki je tudl^f^jif poro ZDA glede nadalje poro „—- govorov o Berlinu. ivsjiuv u «vi ----- siaje CBS, da je Aden*» staje LUb, da je svojim sodelavcem, da. id* r. wi & Ir _n m n sr i 5 L* 1 O&U •: i) r nemško-ameriški °“T. slabši, kot so bili kdaj njih trinajstih letih*, ,,, *„i„,,no govoril c M dneh nanji nann minister se ~ Jg e*1,, ironično pripomnil, Qa \ tt ____x~ idnnm j|l vjetsko zvezo. Izraz1 ^ dvom glede tega, alt nemški interesi res Anglosaksoncev, in a OtK bolj naklonjen d , močni kotinentaj" ki bi bila osnovana na nemški zvezi*. Prepočasni ukrep1 v Alžiriji sredo >/ voril predsedn^a ske «lodLi, P da. Vs'. c *epr«.tld srtjern 9 f da b ojn napovedn^p žično zircev . francoski/j StOV, S1 ka iti sr~ »it i*r sv0 Ko far »i« Ki. 'al Pol lo ke( f ■ah »is kil tak Vo ko Mn f •ob •s »n Pi. »io • i ko koj <>, km f >vi Me k.j Ka Pr, vali P®, ii hovi nf"' g, ft način imeli panje evianskega ytt Heda jih je razočaral udaril, da je alžirska . jt> ^ - ,maja1’.. ,ri čena dosledno izvaJ sporazum in da ie smislu navodila vsejn , ganizacijam in svoji žirsko prebivalstvo J* fa,je , ne odgovarja na ’j.z L Opozoril pa je tudi, ^rijri*G vanje '-s-si—«« fašističnega Alžiriji lahko ovira'..a i‘l razumov, čeprav ‘ ne bo moglo pre V Parizu so zelo jeli Ben Hedov 9°n° jajo, da je dal Sen p« dokaz hladnokrvnost’ „00'’ ' ne zrelosti alžirskin ^ ga zfkv, Po rilnenju Pariza )?. i1^ s tem da je poudari • (tabo izvajat i evianske ponovno opozoril f,tlf tudi francoska ■ P svoj del odgovorno*1•• ! kjer je vse Francoski visok’ obet je v petek f p končno odstavili . \ ju ,Ljl roških funkcionar’?1 it čistka nadaljevala . j,jtf“ ali bo to šlo dovoli dikalno. ; Alžirski minister % £7 je Jazi d ja / resno opozorilo r epP f Poudaril je, da ra i« ,< Alžiriji še ni pvenor m vedno lahko oaka ..jat'. ji snžitie z Alžira.i. p0L,i sožitje z di, da ho nap- ‘O bodo morali Alž’rr,’;.. gati za obrambo. ■ je Ilova pravl-a. N-fas „i>: da .so sredstva ra ** ? n V evianski sporazum : pokazalo, da sfniein nli rn jt1.. stnieio, ali čp hotela uporabiti h ž*t«ra iskati druga. evianski sporazumt-^ t* je. da alžirska v"’n.nnt"fM nobene eno*”J ^ f jela tue. Ce va nota. p,, bo t.^rrtVl u J ki ta boj sedaj ^l. /j komisar je napa” eya) Ji začeli uporabljati q a d agentov proti 9 krepi so prepnča V f Ne glede na P°l% VV, pa poudarjajo tar° i» ,*A tu kakor v rendum o samooa ji0 ,,/V da ga ne bo V ka fašistov in nJ .eiri A kov preprečiti. N v$a» dl’ no onemogočena k„ cm n ja' sple tka in p^ /f bo po referendum« u, -’g bo vsekakor - ^gii1 nasloniti. * fašistično «rn •it fi D- MURPHETT N‘ltakor "'ti ž ni mogel spoprijaz- iea«ko T 1J0’ ba bi moral ubiti svoje jjvi °ba 6e je hotel rešiti No ijj vi1JPnie' bi jo moral ubiti, brin, u *ak° storil s tisto na »iu, ij; . . *a le zalotila na sked-Nl| se ' zdaj varen. Toda smisla p.i. u. ie. ona pa je pokli-Wicjj0 /P0’ 'n tako ima zdaj '° ga n za. Petami. Sicer pa begnil . r6Sanjali, odkar je po-Pritjlz kaznilnice, bhko. jz° ®dneya ni bilo tako Joito i-° ,Je slednjič prispel v , *■ SeVeHVl<3e' Policijski avtomo-. toda tiŠe niso vedeli, da je t*kien .t.ktlPb temu je začutil vež0 v*1’ se Je skril v pr-*° se j. Mračilo se je že, *^',>fad^0VZPe* po stopnicah za Po 1« bpe) v stopnicah se je po-*°bici, v ,ansardo. Znašel se je v ’* in n„1;ater* razen pisalne mi- %: P°lic 8 knjigami ni bilo Str * mizi sobo v;' ?toP't je v sosed-napolnjena ,~£“» ljudje. Za kupom"611' '^^gledel žimnico. Brez »Slu ,aJ_a Se je vrgel nanjo in N’alni «rave’ Na mizi je videl "io SoKstr°l. " ["aro j- ki je bila 5s>rj- - ■ P^^pat. Ir^obila 83 mot°r nekega kv1 *W Previdno po- J»lti bij “ 1 ?kence, se je začudil, Ze visok dan. Skoda! M tom Je »»Pustiti to hišo še •“od »j !*ks tnlaef°V!m °knom je stala Jfi?la a »enska in se pogo-». >>n. v nekim širokoplečim l 'o, jp ie moški stopil v 5ll0c?je-»bCeede: <7a 8ti tam’ k^er La' l,, . iniei0 ' vedno bolj mučila, do ‘n ii zeJ"Js.la- da bi jo h !0h°SV°SliKaSl1 USta' K° j° b°* »t(t bo itvJ; ga bo prijavila in gaT1 teB?161 Po'icU° za petami, it • Prer, Je zel° verjetno, da .!?oznala. Njegova slika 'Ir' /A M "A S)0 S'hPabegnil iz je h*kajkrat v časnikih, od- fo“i(^govoaimi(menovali lisico- ») ..** Pomeni v angleščini li- kaznilnice. V «S l°d» *»6Ka «0. V 0*1 11MLU, ime je bilo Kevin r^h;„0bsodm ao ga zaradi -81 naPada na banko, ! N»znii • n’k°gar ubil. Pazil., j„ nic' je imel sicer sreni ^ ga i» Sta' *’v: ne Posebno ii »logeltrežeil P0 glavi. Toda /A bi , »POprijazniti z misli- 5«lŽn'.tako bi ad n n Ir Tir n n r.hil Jenkovi OBRAZI Poleg številnih knjižnih zbirk izdaja Državna založba Slovenije tudi bibliofilsko zbirko Večni sopotniki. Te knjižice majhnega formata s tiskom na finem papirju in v majhni nakladi naj bi bile prava bibliofilska izdaja in dragocenost. Posebno pa še glede na vsebino. Izdaje zbirke Večni sopotniki naj bi prinašale izbrana dela iz domačega in tujega slovstva, to pa predvsem taka dela, ki s svojim notranjim bogastvom in intimnostjo vabijo bralca k sebi, da vedno znova in znova posega po njih. Izdaje te zbirke naj bi bile tudi likovno opremljene z ilustracijami domačih umetnikov, vsaka knjižica pa naj bi imela tudi esejistični uvod, ki bi bralcu pomagal pr. razumevanju umetnine. V zbirki Večni sopotniki je izšlo že več knjig. Med njimi je Prešernov «Krst pri Savici«, Lermontova «Demon», Ivana Gorana Kovačiča «Jama». Zdaj pa smo v njej dobili pesniško zbirko Simona Jenka «Obrazi» v redakciji Franceta Bernika in z ilustracijami Janeza Bernika. Ta drobna knjižica prinaša na 74 straneh malega formata Jenkov pesniški cikel «Obrazi», sestavljen iz prologa in dvajsetih pesmi, v katerih je Jenko prvi v slovenski poeziji umetniško obdela! čisto lirska doživetja narave. Na koncu je dodan kratek esej urednika Franceta Bernika, vmes med pesmimi pa je dvanajst izvirnih ilustracij. Ce dodamo še, da je knjižica izšla le v 1200 izvodih, od katerih je sto izvodov oštevilčenih in vezanih v usnje, potem smo s tem pojasnili vse zunanje značilnosti te izdaje. Pesmi Simona Jenka «Obrazi», zavzemajo v slovenskem pesništvu in tudi Jenkovem delu posebno mesto. Kot rečeno je v njih Jenko prvi med slovenskimi pesniki oblikoval lirska doživetja narave. Tematično pa najdemo v njih kaj različne izpovedi. Poleg ljubezenskih pesmi najdemo v tem ciklu še refleksivne ter nacionalne in domoljubne pesmi, bistvena za vso zbirko pa je prva, uvodna pesem, v kateri prihaja — po pesnikovih nazorih seveda — med človekom in oživljeno naravo do intimnih in zaupnih stikov ter do popolnega sporazumevanja. Prvikrat v slovenskem pesništvu se je tako s spremenjenim odnosom pesnika do predmetne realnosti spremenila tudi vloga pokrajine v njegovem pesniškem svetu. Pokrajina se je osvobodila posredništva in namesto podrejene vloge je postala predmet doživljanja. Posledica tega pa je bila, da so se pri Jenku že pojavile lirske izpovedi, ki razodevajo neke vrste impresionističen odnos pesnika do narave. Ta drobna knjižica malih Jenkovih umetnin seveda ni namenjena široki javnosti. Po svojem značaju, še bolj pa morda po izdaji so te pesmi namenjene bibliofilom, predvsem pa ljubiteljem pesništva za mirno, ubrano in intimno podoživljanje Jenkove lirike. Zato bodo predvsem ti našli v tej knjižici tisto kar ta predvsem nudi. Založba Mladinska knjiga je v zbirki Likovni zvezki izdala lepo knjižico {(Poslikane panjske končnice«, ki jo je pripravil Gorazd Makarovič. Slike na panjskih končnicah so slovenska posebnost in zbujajo tudi na tujem mnogo zanimanja. V novi knjigi je avtor objavil zgoščen informativni sestavek, ki je v skrčeni obliki povzet v angleščini, francoščini, nemščini in .ruščini. Skoraj sto strani pa zavzemajo reprodukcije slik s panjev in detajli nekaterih slik. Prav ti detajli kažejo na pogosto dokajšnjo umetniško zmogljivost in domišljijo ljudskih umetnikov. (Na sliki: žena vleče moža od kartanja; detajl.) (Nadaljevanje na 8. strani) .............................................n....................■»■'............................................................................................................................................."" KNJIGA, KI JE IZŠLA PREJ V BEOGRADU KOT V LJUBLJANI prvo Anton Slodnjak je sedaj napisal celotno Prešernovo biografijo v Prof. dr. Anton Slodnjak: >1' V VJ K. Vl V Vi v M i/ /A % .v« 'VT V l'° A /'] ("»/! t1'* /t 'VI V ii "V "A u il v »v! >4 v A 0 Vi p A 1 y t»» k •'M s i* S-°iiensNo. 1)6 bi S": M.!' da j m"? ''o Pj"6dcn ga bo videla, ^iub ,!rata.a ^lme,ron’ je °.d' z revol-Ce se mu po-onesvesti s prvim U,.''el zenska nenadoma Niso zaškripala. da kakor da bi v. »ftia _ae ženska obrnila, je 0bK*vi« Forxf°VOrUa: šPai', stoPifvojega imena ie “'U L HZa k°rak naZaj’ s, s« je dlvle razbijalo. S >JVj v z ral in spregovoril: , s 1moram ubiti! *U«oje rf°.faIa en0 minuto, N )e deJala z negotovim it( prvj , . hP sem pomislila, da i^Ž^rka? P1Šem ° vas' »tf,'* »H Zoman. Morda ste ^ Je ime; Nancy Ray- »o edined^' De‘6ktivski ro-Hai^d nj.® kniige, ki jih be-'»»n nvašihJ «.* Pa i® bil° tudi Mar res pišete ro- v Lr»bn0? hočet6 ubiti? Ali je s S s ie te,.Jabko zanesem na • vahlt »0Bom.: Videi b vi(1-tam bom- S t®ga vrata garaže... *"* %*^a*i S6m VBS’ k° Ste V Prešernovi bibliografiji, ki čaka, da pride na vrsto za tisk in izdajo (njen skromni nadomestek je knjižica «Prešerniana», ki je nastala iz graditve razstave ob stoletnici «Poezij» — 1946), bi zaman iskali knjigo, ki bi nam podajala celovito podobo velikega Prešerna. Vse, kar je nastalo s takim namenom, so bili sicer številni le bolj ali manj uspeli poskusi in fragmenti. Med njimi je, žal, tudi delo prof. Fr. Kidriča .»Prešeren 1800 1838 — življe- nje pesnika in pesmi.« Knjiga na 424 straneh je izšla ob koncu leta 1938 in čas, ki je sledil, je našemu velikemu prešernoslovcu o-nemogočil, da bi^ dokončal svoje življenjsko delo. Od tedaj do danes pa se je pre-šernoslovje obogatilo z vrsto temeljitih prispevkov in sloves Prešernove pesmi s prevodi v številne tuje jezike (tudi v kitajščino in bengalščino) je segel že čez vse kontinente ter rodil celo študije tujih znanstvenikov: (na pr. B. Calvi «Poeta maggiore«). Vendar do danes še vedno nismo dobili celoten oris pesnikovega življenja in dela! Sedaj so tako delo dobili najprej najbližji »sosedje« v cirilici: knjigo z naslovom FRANCE PREŠEREN v biblioteki Portreti je pravkar izdala založba NOLIT v Beogradu (428 strani in 8 prilog — slik). Založba NOLIT, ki je med najpomembnejšimi srbskimi založbami, je v svoji zbirki portretov jugoslovanskih osrednjih osebnosti objavila že tri monografije slovenskih ustvarjavcev (A. Aškerc, Risto Savin in P. Trubar). S portretom Franceta Prešerna je tako kot pri Trubarju (napisal ga je dr. Mirko Rupel) spodbudila tudi nastanek tega prvega celotnega orisa življenja in dela našega največjega pesnika. To tež- Verjetno bo vsaj z zamudo izšlo pomembno delo tudi v slovenščini ko in odgovorno nalogo je založba zaupala prof. dr. Antonu Slodnjaku. Ko smo proti koncu leta 1945 pripravljali na tedanjem Ministrstvu za prosveto prvo proslavo ((Prešernovega dne« —• kulturnega, praznika slovenskega naroda, (po zakonu z dne 1. 2. 1945), je bila na seji pod vpdstvom tedanjega ministra Ferda Kozaka že na začetku izražena misel o nujnosti take izdaje Prešernovih »Poezij«, ki bi bile kar najbliže ljudstvu. Oton Zupančič, ki je prišel na ta posvet nekoliko kasneje, je znova načel to vprašanje in pozval navzočnega avtorja romana «Neiztrohnjeno srce«, da kljub kratkemu času, torej še do 8. februarja, ko je proslava sovpadala s 100-letnico »Poezij«, pripravi komentirano ljudsko izdajo pesmi, ki so nas najDolj zvesto spremljale v i.svobodilnem boju. To misel je podprl tudi profesor Kidrič, predsednik A-kademije znanosti in umetnosti. Anton Slodnjak je sprejel to težko nalogo. Na slavnostni dan pa so že izšli prvi izvodi knjige »Poezije doktorja Franceta Prešerna — Ob stoletnici slovenskemu ljudstvu posvečen in zanj prirejen ponatis«. Dvajset tisoč izvodov te knjige je bilo razprodanih v mesecu dni! Leta 1952 je izšla v Prešernovi knjižnici nova izdaja v 50.000 izvodih in šest let nato nova izdaja v dveh knjigah («Poezije» ter «Pesmi in pisma«) v zbirki Kondor pri založbi Mladinska knjiga, po 20.000 izvodov, ki sta tudi že razprodani. Avtor teh izdaj Prešernovih »Poezij« ie bil ob svojih številnih študijah in po orisu pesnika v Slovenskem biografskem leksikonu (8. zvezek iz leta 1952) gotovo najbolj poklican, da poda življenjsko in pesniško podobo Franceta Prešerna. Ce je pri tem skoraj za enkrat prekoračil Obseg te zbirke, nam dokazuje naklonjenost in uvidevnost založbe pri izdaji te prve monografije o Prešernu! V predgovoru sicer av- ■.s s '< -"N- V' f '' ^ V S ! ; ‘ Airroit OKUlbAK M j mi I 1 . 1 paHne nPEIUEFH . ■ naroda naj se uresničuje v našem narodnem občestvu do tistega dne, ko se bo želja »Zdiavlji-ce» zlila z željami vseh človeških rodov v živo resničnost, ki jo je tudi naš narod po Prešernu oznanjal in pripravljal«. Kliše Zdravljica Ob izidu te dragocene knjige, želimo, da .poneie prof. Slodnjak to misel tildi med' svoje- novo slušatelje Da univerzi v Frankfurtu ob Maini in tako nadaljuje svoje poslanstvo slovenski besedi, ki ga je izpričal tudi s tem svojim delom. Upati smemo, da bomo s čimprejšnjo slovensko in za nas prirejeno izdajo tega Prešernovega portreta, preklicali svoje tradicionalno zamudništvo, kakor smo to že storili z izdajo monografije o Primožu Trubarju. BOGOMIL GERLANC ... „ * . . periodi. (1833-1838) . ... da je Sofoklis ' |*V ^za^^e^l^ru da.. z možem. 1 V0) avto X , garaži boste 1* Mita6 v>del ‘ wT?kai so klSud»-'• a' No 1' ksko )i je drhte-'n )e izročala klju- Sl Nuhin^T- ~ 56 dejal. Niu Pečen b°Ste našli v h>a-> mof0 plško' Zdaj pa «Hh° sobn Predl°R. Zaklenite k*' seVZemite moj avto S* ., dalje*' ' Mn »a kamor koli želi- s avto yVetuiem vam, da e ov.^Meč od m°I6’ ko boste Nteb ie, n„ Sldr»eya... Za- » Po,, ‘° n« tauSkrbite' Vendar » «'Clla ne h kem mestu, kjer * »e111 Seevebd° mog>a tako lah-?f,tj|iL pPstite * morate paziti, /Mia °dtisov ni6m svojih «ariiav'ti nnretUdl bi vas N,SVedaieč. p°heiji> boste te- !S {|««?aUmJe- bU vSe{- odpeljete, tem », y ii\ >> ZCv » d'i«>- M y to /J z rameni. je~“ vas koristna iz-Pristavil moški in ^Itj^an o n nasiov pa bo Ho'*: bi *• A /»bo s,a lisico.» h ide,, Vtvi jPoiskala dovolj ve- 61 ^ na *rtS rUt°- Ta ženska ie POtoi.VFolna dobre vo-Fox, k0 jo je Ta teden (v sredo ob 2.1,30 na tretjem programu) 9e bosta zopet po radiu oglasila Lilla Brignone ter Gianni Santuc-cio kot Elisabeth Proctor in John Proetor v «Topilniku» Arthurja Millerja. Gre za ponovitev dela, ki ga je za radio zrežiral Luchino Visconti ... . ■ tor obžaluje, da so morali zaradi prostora izostati originalni citati pesmi, ki so nadomeščeni s točnim prevodom v prozi. (Delo je iz rokopisa prevedla Jelena Križaj — Stefanovič.) Ker objavljamo na drugem mestu našega lista zaključno besedo pisatelja o tem delu, ki pomeni vsekakor sintezo lastnih dognanj in dognanj drugih prešerno-slovcev ali korekture stališč glede na nove ugotovitve (kar je o-značeno v nad 200 opombah pod črto), bi bilo odveč, ko bi ponavljali vodilne misij tega Slodnja-kovega dela. Poudariti pa morali homogenost prikazovanja človeka in pesnika Franceta Prešerna, ki je od začetka do konca vezano na njegove pesmi. Pri tem so posebno važne analize in primerjave s podobnimi stvaritvami v svetovnih literaturah, iz katerih spoznavamo Prešernovo visoko ustvarjalno moč in samobitnost v uporabi zunanjih oblik za izražanje lastnih doživetij, spoznanj in svoje poti. Za primer bi navedli «Povodnega moža«, #Gazele» in seveda »Sonetni venec«, kjer Slodnjak ugotavlja, da je ta oblika, ki je v zgodovini književnosti znana pod formulo «sonetti a corona« šele v Prešernovem «Vencu» zadihala in zaživela tako v posameznih delih kot v celoti (str. 220—21). Ta prvi oris pesnika je pisatelj razdelil na poglavja: Osebnost in značaj, Boj za pravniški in umetniški poklic, Prešernova nesreča, Novi upi — nove pesmi, Smrt Matije Čopa in poroka Julije Primicove, Stiki s poljsko revolucijo. Zadnja leta prijateljstva z Andrejem Smoletom, Nova pesem ter Zaton v Kranju. V predgovoru pojasni pisatelj namen izdaje, t. j. knjiga naj v prvi vrsti pomaga bravcu za doumevanje Prešernovih pesmi, in dalje opozori na to, da je Prešeren največ prispeval k temu, da smo Slovenci obstali in da smo danes del jugoslovanske skupnosti. V tem je zapopadena tudi njegova misel, izražena ob drugi priložnosti tako: »Prešernov ideal svobodnega, dobrega Štiri Sofoklove tragedije Slovenci smo lahko resnično veseli, da imamo v svoji sredi kljub starosti še vedno tako plodovitega in neumornega, pri tem pa tako odličnega prevajavca iz antičnih književnosti, kot je to Anton Sovre. Ta mojster slovenske besede (Sovre je tudi med soustvarjavci novega slovenskega pravopisa), obenem pa globok poznavavec antične literature, nam je v letih po osvoboditvi presadil v slovenščino že toliko del klasične literature, da si je z njimi postavil nemiljiv spomenik. Posebno, še, ker so to mojstrski prevodi, saj Sovre antičnih tekstov ni samo prevedel temveč dobesedno prelil v naš jezik. Zdi se, da se Sovretovih velikih zaslug za presajanje del antičnega slovstva v slovenščino vse premalo zavedamo in da je njegov delež pri tem vse premalo poudarjen. Po Evripidovih treh dramah, ki so v slovenščini izšle v eni knjigi pred dvema letoma, je la Soloklove tragedije. In tako so v odlični in nadvse okusno opremljeni knjigi (opremo je oskrbel Uroš Vagaja) izšle štiri drame Sofokla, s čimer smo Slovenci prvič dobili v samostojni knjigi zaokroženo podobo tega, kar se je skozi stoletja ohranilo kot dediščina tega velikega moj- ' stra ‘mo, 120 dram, ohranjenih pa jih je samo sedem, potem pomeni, da so štiri v tej knjigi objavljene drame (Kralj Ojdipus, Ojdipus v Kolonu, Antigona, Filoktetes) več kot popoln prikaz tega, kar danes še poznamo od tega velikega klasika antične drame. Da bi slovenski bravci bolj spoznali •Sofoklova dela in se laže približali bogastvu duha v teh dramah, je prevajavec za vsako posebej napisal tudi uvod, na koncu pa dodal še kratke pripombe. Na ščitnem ovinku pa bo bravec lahko prebral kratek sestavek o pomenu Sofokla in o njegovem mestu med tremi velikani stare grške tragedije. Sotokles je živel v največjem razevitu Aten v petem stoletju pred našim štetjem in na njegovi življenjski poti je bilo več sonca kot senc. Tako se že Sofoklova osebnost dviguje med ostalimi predstavniki antične literature. Po svojem delu pa le Sofokles pomemben predvsem zato, ker je grški antični tragediji nakazal novo pot: ob istočasnem zmanjšanju pomena zbora je prvi utemeljeval dogajanje drame, njen zaplet in razplet, z značaji oseb, pri čemer ga ni zanimalo toliko dogajanje samo kot pa osebnost junaka, ki doživlja svojo usodo. Tako torej Sofoklove drame učinkujejo s silo notranje izpovedi. Kralj Ojdipus in Antigona sta dve Sofoklovi drami, ki sta dovolj znani širšemu krogu izobraženih bravcev. Manj znani drugi dve drami »Ojdipus v Kolonu« in »Filoktetes* pa bosta šele s to objavo postali dostopnejši slovenskemu čitatelju. Toda vsa štiri velika dela antičnega slovstva bodo v tej odlični izdaji postala bližja našemu človeku, ki bo lahko tudi v današnjem času črpal iz teh del obilno bogastvo duha. Sl. Ru. France Prešeren Epilog k portretu pesnika ob izdaji založbe NOLIT v Beogradu Skoraj ob vsakem poizkusu opisati življenje in delo velikega človeka, upravičeno tožijo kritiki in bravci, da so nezadovoljni in da bi se tak načrt lahko posrečil samo tistemu, ki bi bil geniju duhovno soroden in ustvarjalno enakovreden. Kljub temu ne moremo prenehati i življenjepisjen. velikih ljudi, temveč predočujemo znova vsak na svoj način sebi in drugim njihovo telesno in duhovno podobo. Pri tem pa je nujno, da jih prikazujemo in ocenjujemo ne le s skrajnim stremljenjem po objektivnosti, brez katere ne bi smelo biti nobene besede o sočloveku, ampak tudi skladno z našim najglobljim spoznanjem in umevanjem. Eravčeva stvar pa je, da našo podobo sprejme ali zavrne. Ce smo izvršili svoje nalogo tako in če seveda imamo dovolj znanja, ljubezni do resnice in človeškega takta, bo tudi tista podoba velikega človeka, ki bi jo noši sodobniki odklonili, pozitivno delovala na njihovo zavest in bi — ako bi ji tudi tega ne priznali — pomagala uspešnejšim in srečnejšim življenjepiscem do boljše rešitve problema. V našem poizkusu, ki je mimogrede rečeno, doslej po obsegu najizčrpnejši opis Prešernovega življenja in dela, smo hoteli srb* skemu bravcu pokazati predvsem na tiste značajske prvine in umetniške vrednote Prešernove osebnosti in poez.je, ki so se nam zdele najznačilnejše, najtehtnejše in kljub drznemu pogledu na vprašanj« pesniške izvirnosti tudi najbolj samosvoje. Zato se v glavnem omejujemo tudi nanje. Izhajajoč iz obeh poglavitnih komponent Prešernove osebnosti: iz njegovega pojmovanja in izvrševanja pravniškega ter pesniškega poklica smo skušali razložiti historično nujnost in važnost nastopa prve narodno zavedne in umetniško visoko obdarjene osebnosti v življenju slovenskega ljudstva med 1830. in 1848. letom. Obenem smo poskušali določiti literarne vzpodbude in osebne vire ali nagib« njegove poezije ter oceniti njen umetniški in socialno-politični pomen v slovenskem in obče človeškem kulturnem življenju. Pri tem smo upoštevali konflikte, ki jih je Prešeren moral doživeti v takšni politično nesvobodni in družbeno nerazviti sredini, v kakršni se j« rodil in ustvarjal, kakor tudi globok duhovni in narodnostni preobrat, ki ga je njegova nova in edinstvena, dasi v soglasju z vaemi velikimi umetniškimi tokovi Evrope zasnovana poezija morala povzročiti v takratnem slovenskem svetu. Prešeren je kot sin nadpovprečno imovite in od duhovniškega sorodstva podpirane gorenjske kmečke rodbine, v kateri so delovali pod vplivom njegove matere močni elementi janzenistične religiozne smeri, odgovarjal v puberteti in v prvi mladeniški dobi na »e«-sualne dražljaje in odkritja s poglobljeno vero v obstoj čiste m zveste ljubezni, ki združuje moškega in žensko kljub vsemu v višji in popolnejši organizem. Iz te vere se je hranila njegova erotična poezija tudi takrat, ko se je v življenju zaman boril za njeno uresničenje. Zgodnji odpor zoper pojave krivične družbene ureditve na vasi, v šoli in v mestu, pa se krepil njegov prirojeni čut za pravičnost ter ga vodil v pravni študij in odvetniški poklic. Ritmično-besedna pranadarjenost, ki se je že zgodaj pokazala v tem, da je lahko vsako stvar izrazil v verzih, ga je ob skromnih pobudah domačega slovstva in sijajnih vzgledov Klasičnih literatur vzpodbudila do tegi, da je začel pisati iz rodovnega ponosa in ljubezni do materinega jezika slovenske pesmi in se je doslej polagoma toda vztrajno razvijal v zavestnega izpovedovalca svojih čustev in misli. Usodna zveza z estetom in kritikom Matijem Čopom pa mu i« odkrila globlji smisel pesniškega ustvarjanja v takem narodu, ka-kršen je bil tedaj slovenski. Vpričo nagle rasti narodnostne in demokratske zavesti evropskega izobraženega meščanstva in njegovih tedanjih zaveznikov med proletariatom v dobi med obema meščanskima revolucijama bi moglo postati nevarno za obstoj slovenske narodnosti, ako bi maloštevilna in povrh še odtujena inteligenc« slovenskega rodu ostala nadalje brez zanimanja za početke posvetne literature v njenem materinem jeziku. Zato ji je bilo treba dokazati, da more biti tudi njena prezirana materinščina organ poezi-« kakor druge že kultivirane govonce. In Cop je Prešerna pozval, naj poskuša ustvariti v romanskih pesniš’ ih oblikah umetniško sintezo evropskih literarnih tokov od antike do romantike in s tem slovensko pesništvo, ki bi po pravici moglo zanimati vsakega izobraženca. Prešeren je njegov klic sprejel rn zložil v »ljubezenski vrsto erotičnih, miselnih in pripovednih pesni. delom najboljših evropskih pesnikov tudi na potujčeno domače izobraženstvo v smislu njegovega narodnega preporoda. S tem dejanjem, ki smo ga poskušali v naši knjigi čim jasneje prikazati in opisati, pa si je Prešeren zelo otežil in hudo zaple*el zasebno in pravniško poklicno življenje. Tedanji vladajoči plast ie namreč opozorjen po cerkveoih in birokiatskih zaveznikih po pravici zaslutil v njegovi poeziji klic in vzpodbudo k preoblikovanju individualnega, socialnega in političnega življenja, skratka moč, kt h’ mogla pokreniti prebujanje odtujene inteligence in zasužnjenega slovenskega ljudstva ter ga usmeriti v prizadevanje po politično samostojnem in idejno naprednem življenju. Pritisk birokratskih in klerikalnih sil je Prešeren občutil zlasti po Čopovi smrti (1835) večkrat tako močno, da je včasih izgubljal voljo do življenja, dasi ni nikdar obupal nad smiselnostjo pesniškega ustvarjanja. Sovražna kritika in krivično zapostavljanje v poklicu sta ga sicer mogli navdati »z gnusom do življenja*, se pravi do težkih razmer in hudobnih ali vsaj slepo malenkostnih. ljudi, nista pa megli zaustaviti njegove svobodno snujoče domišljije m ustvarjalne volje. t Potem ko je v Slovesu od mladosti, Sonetih nesreče. Gazelah, Sonetnem vencu. Krstu pri Savici in mnogih drugih pesnitvah !»• oblikoval v individualno dojetih formah romanskih in orientalskih literatur svojo čustveno in miselno dramo, je poslej, hrepenel, d« bi kot pesnik dojel in izrazil v luči lastnih doživetij čimvečji izre* realnega življenja. Zato je šele zdaj spoznal vrednost avtenticn« oblike ljudske poezije, nujnost drobnega kulturnega dela. važnost družbenih in političnih doktrin ter debat in polemik. Iz reatn« presoje, kaj more in sme neki narod storiti v prvi fazi svojega narodnega preporoda se je uprl klicu, da bi slovenska opustila kultiviranja svojega materinega jezika višji* literaturi ilirščine. Spoznal je, da to ne cija tiste močne ljubezni, ki je po zvezi s Čopom vzdignila njegovo pesništvo iz talentiranega diletantizma v z*vo in učinkovito poezijo, temveč bi spodrezala žile tisti moči, ki bi edina mogla zvabiti slovensko izobraženstvo iz območja tuje govorice in kultur« in prebuditi v njej slovensko in polagoma tudi slovansko ter obč« človeško zavest. Za zadnjo fazo Prešernove ljubezenske pesmi je značilno, rta je pesnik »počlovečil* prejšnji soustvarjalni in celo — odTešilni ženski ideal v avtonomno, moškemu povsem enakopravno bitje. In v njegovi ustvarjalni domišljiji odločata poslej moški in ženska kot občana politične še neustvarjalne, a v pesnikovi zavesti ž« oživotvorjene skupnosti svoDoinih poedincev in narodov. Te pred* stave žive tudi v Prešernovi miselni liriki tega časa, najizraziteje v baladi o usodnosti in veličini pesniškega poklica Neiztrohujeno sice in v klicu k ustanovitvi vesoljne individualne m narodne domovine etično in politično prebujenega človeštva v Zdravljici. Četudi je bil Prešeren v zadnjih letih življenja razočaran zaradi brezuspešnega iskanja zveste ljubezni, užaljen od dolgo^aj. nega zapostavljanja v poklicu, osamljen in ogrožen od alkoholizma, je vendarle ohranil do prezgodnje smrti nesebični in »breztežni* temperament velikega lirika, svobodnega in prodornega misleca ter otroško dobrega in radodarnega človeka. (Iz izvirnega rokopisa) inteligenca in se oprijela «* bi bila samo nega. Državna založba Slovenije izda- Andričeva TRAVNIŠKA KRONIKA v žepni Maji Jugoslovanskega pisatelja Iva Andrica je ob podelitvi Nobelove nagrade spoznal ves svet. In povsod je za njegova dela na-nastalo naenkrat veliko zanimanje. Tam, kjer njegovih del še niso poznali, so čez noč pripravili prevode njegovih del. Tam, 'kjer so njegova dela že bila na knjižnem trgu, pa je po njih naenkrat nastalo veliko povpraševanje. In kot je bilo drugod po svetu, je bilo tudi pri nas. Kot so v Parizu in Milanu povpraševali po Ahdričevih romanih, tako so prav tako zaman iskali njegove . knjige po Trstu kot v Ljubljani. Izbrana Andričeva dela je v posebni zbirki izdala Državna založba Slovenije že v letih 1958-1960, potem ko so knjige prve izdaje iz časa neposredno po vojni pošle. Kljub temu pa je spričo Andričeve slave in konkuriranja za najvišjo literar-no nagrado sveta povpraševanje po delih tega pisatelja tudi doma vse bolj naiaslo. Ko pa je bila Andriču podeljena Nobelova nagrada zn književnost, njegovih del v slovenščini že ni bilo mogoče več kupiti v knjigarnah. Čez noč so najštevilnejši bravci hoteli 'kupiti ali pa vsaj prebrati dela domačega pisatelja s svetovnim slovesom. Da na hitro roko odpomore velikemu zanimanju, je Državna zalozba Slovenije sklenila izdati Andričeva dela v ceneni ljudski oz. žepni izdaji. In tako je najprej v žepni izdaji izšel Most na Drini, zdaj pa še Travniška kroni- ka. S tema izdajama bo vsaj za silo ustreženo povpraševanju po Andričevih delih, čeprav sta tidve Izdaji žejni izdaji, tiskani na slabem papirju, broširani in ne ravno reprezentančni, zato pa poceni. O Andriču in njegovih romanih je bilo pred kratkim ob podelitvi Nobelove nagrade dovolj govora, da ga tudi tisti, ki se sicer za književnost manj zanimajo, dovolj dobro poznajo. Lahko pa ugotovimo, da »Travniška kronika prav nič ne zaostaja »Mostom na Drini«. Nekateri to delo celo stavljajo v vrh pisateljevega ustvarjanja. Naj bo sodba kakršnakoli «Travniška kronika« je nedvomno zanimivo delo, v katerem pisatelj opisuje bosansko življenje v sredi pre teklega stoletja in to v Travniku, ki je do takrat veljal za nekako prestolnico Bosne. Prav zato in pa ker je stal nekako na prepihu med vzhodom in zahodom, na poti iz Carigrada do Jadranskega morja, so se vsa evropske države zanimale ne s* mo za Bosno temveč tudi za to mestece, ki je v zgodovini Bosne odigralo pomembno vlogo. In v okviru tega mesta je pisatelj oživil v svojem slovitem delu pestro podobo odmaknjenega in patriarhalnega življenja. Tako je nastalo zanimivo napisa delo, ki sicer ni zgodovinski roman v običajnem pomenu besede, temveč globoka in dozi-veta študija o bosanskem življenju v preteklem stoletju ter njegovih notranjih silah. PRihorsTcI "dnevni k UVOZ AVTOMOBILOV V ZDA NOVO EKONOMIČNO VOZILO „ ^ sus Bureau of Statistics zvemo, Redko kdo izmed naših brav- prestava ((direktna«, medtem ko da uvoz avtomobilov v Združe-cev si ob tem imenu predstavlja je četrta «surmoltiolicirana» to- ne države,, v prvih dveh letoš-določeno obliko avtomobila. Ne rej odgovarja peti hitrosti moč- njih mesecih je bil mnogo več-da bi se dalje trudili in brskali nejših avtomobilov. ji nego v istem lanskoletnem po svojem spominu, povemo ta- Prednja kolesa so vpeta posa- razdobju. Februarja letos so u-koj, da je to nova italijanska mič; dve transverzalni listnati vozili 36.241) novih avtomobi-firma, ki bn v kratkem predsta- vzmeti sta postavljeni druga nad lov za 39.898.047 dolarjev vred-vila svoje družinsko vozilo. drugo. nosti, lanskega februarja 21.597 Kljub navidezni natrpanosti Zadaj so nihajoči podolžni vo*'l za skupno vrednost 23 mi-cestnega omrežja, zgleda, da je vzvodi s torzijskim drogom. Ela- lijonov 848.937 dolarjev . italijansko tržišče vseprej kot .... . »istem Enaka Pomerjava za mesec ja- nasičeno. To so v prvi meri spo- f v.met Pri vseh ko- nuar kaže' da je vrednost UV0' znali tuji konstruktorji, ki sili- ,or'!' nastavljeni »oleopnev- za narasla za 15.000.000 dolarju z uvozom svojih modelov. Ies V’°u 1 . j"' Povečanje uvoza naj bi , , .* , - matski» blažilci, ki poleg nava rned drugim potrdilo dokončni Do nedavnega so bila domača tekočine vsebujejo tudi ne- c 3"leto«recesije podjetiana boljšem, _ker__s°jtu;,i kaj duSika. 'večj. ,.nto“jeameriškega Hitrost vozila znaša 130 km trga za tuja vozila so najbolj s porabo 6.5 litrov na izkoristila nemška podjetja, ki So žela levji delež. Lani so nam- konkurenti bili vezani na določeno uvozne kontingente ali so našli v visokih uvoznih davkih na ,uJ’°,nn . mogočen jez svojemu prodoru. vsa 1,1 k . , . .. , Nekateri »o to oviro elegantno Letna taksa 9.250 lir in kupna rec izvozila v prvih dveh me- mač imT' psnij e tjlZ i n začeli m o n- prejšnje 850-900.000 v, edpost 17.078.096 dolarjev le- tirati svoje avtomobile kar v lir. tos Pa 22.960, oz. 23.433.869. Italiji. Ta zamisel je kaj kmalu našla posnemalce in tako je avtomobilska industrija razcvetela. Dobili smo celo vrsto novih firm, katerim bomo zdaj lahko še prišteti zgoraj omenjeno «Pan Auto». POSEBNO NAVODILO ZA POMLAD Pozimi vozimo večinoma kraj- jemo priključke na pola, izme- . ____ _______ ie vožnje in s strojem, preure- rimo gostoto kisline in dolije- Pan Auto ima svoje delavni- jenim za zimske vožnje. Spomla- mo destilirano vodo. Ce je žice v Trentu, tam kjer je nekoč di pa si že omislimo daljše vož- ma akumulator uničila, naj ga bilo podjetje Caproni, znano po nje in spomladanske izlete, ki se v akumulatorski delavnici ob-svojih letalih. Tako kot sta prej vrste potem vse do pozne jeseni, novijo. naredili Alfa Romeo in Innocen- Avtomobil zato spomladi te- ŽAROMETI: kontroliramo ka-ti, se je tudi Pan Auto pove- meljito pregledamo, ugotovimo, ko so žarometi nastavljeni. Ce zala s tujo firmo in sicer s fran- kaj je slabega na njem pustila imamo v glavnih žarometih žar-cosko «Panhard» in bo začetno zima ter ga preuredimo za se- nice z rumenimi hruškami (me- izdelovala njen model PL 17 zono dolgih voženj. glenke), jih tudi lahko zamenja- «Dyna» s spremenjeno karosen- PODVOZJE: pregledamo pod- mo z navadnimi. Seveda pa mojo, ki bo bolj ustrezala italijan- Vozje, krmilno napravo, zavore ramo pregledati tudi ostale luči. skemu okusu. in pnevmatike. VPL1NJAC: vse šobe prepi- Prototip novega vozila že kro- HLADILNA NAPRAVA: iz hamo z zračnim curkom. Ne dre- ži po cestah raznih držav in ka- hladilnilca izpustimo vso vodo z zajmo vanje z iglami. Zaradi že, da ustreza zahtevam tehm-* anti{rizom Vso hladilno napra- toplejšega ozračja ponovno na-kov, kar bo omogočilo njegovo yo izperem„ najprej z vodo, na- stavimo prosti tek. Preglejmo serijsko proizvodnjo ze v bliž- to še g 4_odgt vodno raztopino dovod goriva, če pipica za gonji bodočnosti. Prodaja se bo baje sode jn -e enkrat izperemo s rivo ne spušča dovolj goriva in začela takoj po panskem avto- čigtQ vodo z močnim vodnim če tudi inštrument pravilno ka-mobilskem salonu, kjer bodo vo- curkom jzperemo tudi hladilno že nivo goriva (kazalec in pa žilo predstavili najprej franco- satje in nalijemo v hladilnik kontrolna lučka), skl publiki. svežo vodo ZRAČNI FILTER: če je po- it^iiInskiVekunci°S iaodno° snre- KLINASTI JERMEN: pregle- trebno ga snamemo in prepiha- i. y »Vlšlhil gsai boPdo- damo klinaste jermene. Zelo iz- mo z močnim zračnim curkom. « • k {APn originalni rabljene zamenjamo brez pomiš- Vplinjač bo dobival čistejši zrak. - mU ohlaPne »*;""• E««* 10,,”° m" ni .nnoiom ir. vi«nWa m0 primerno — preohlapni drsi- njamo oije. kupna cena je omejila prodor i° nkr’h jermenic. prenapeti po- ZAVORNd TEKOČINA: kon- p. —nji Porati najboij *». ^ ^ S"™ ' takte in če je potrebno nasta- čino iste barve in kvalitete ter Tehnične značilnosti novega vimo ge ra2mafc med platinami, vedno le svežo. Ugotovimo sta-vozila so še neznane, vendar bo- očistimo tudi vso notranjost nje hidravlične napeljave zavor, do v bistvu enake francoskemu razde]ilca( medeninasti kontakt modelu. . rotorja in segmente v kapi raz- To je limuzina s 4, oz. 5 sede- delUca Pregiedamo visokonape- ži, s sprednjim pogonom. Dvo- togtne medeninaste končnike na valjni štiritaktni motor na zrac- no hlajenje z izvrtino cilindrov n . . j7viipmn V'85 mm in 75 mm batnega hoda “J ugotovimo po barvi elek- spremeni običajni štiristopenjski za skupno 850 cc zmore pri kakšen vil jih teme. menjalnik v šeststopenjskega s kompresijskem razmerju 72 m očistimo nastavimo raz. tem, da vrine dve novi nadok- 5000 obr mm. 42 KM (DIN) elektrod. Svečke s kateri- *nad"1 ptrv? "\ed tretJ° medtem ko maksimalni vrtilni smo na(J j „„„ in četrto hitrost in drugo po moment znaša 7 kgm. pri 2200 zamPnjamo 2 novimi. č«‘rtJ- obr. min. '• '. Razlika med to napravo in Vsepovsod na vozilu srečamo OLJNI FILTER: zimsko olje Jeststopenjskim menjalnikom je v zelo iznajdljive in originalne re- zamenjamo s predpisanim oljem tem, da z overdrivom pretika-šitve, tako n. pr. namesto vzme- za višje temperature (SAE 30 mo> ne da delovali na sklop-ti za zapiranje ventilov so na- ®h Pa ^AE 40, če motor izgub- ko jn ne da izpustili pedala stavljeni mali torzijski drogovi, 'Ja kompresijo). Preden nalije- za pijn. Praktično je dovolj, da dalje je vravnava rege pri od- mo sveže olje, operemo sistem premaknemo mali vzvod ob vo-mikačih avtomatična in deluje za. ™azan'!e s P-raIn’m oljem ]anu jn če smo vozili v tretji hidravlično. (SAE 10) in menjamo vložek v hitrosti preidemo v tretjo over- Sklopka je enoploščna na su- oljnem filtru. drive, če pa smo bili v četrti v ho delovanje, menjalnik štiristo- AKUMULATOR: očistimo pri- četrto overdrive, ki nam izbolj- penjski, vendar se razlikuje od ključke na kablih in oba pola šuje prenosno razmerje za celih navadnih, v kolikor je že tretja na akumulatorju. Trdno privi- 30 odst. Veljaven od 13. do 19. maja 1962 OVEN (od 21.3. do 20. 4.) Presenečenja v .srčnih zadevah. Vse | se bo lepo razvijalo, če ne boste trmasti v malenkostnih zadevah. V poklicnem delu boste imeli nekaj sitnosti, zaradi česar morate biti zelo previdni. Preverite neke informacije. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nenadni obisk drage osebe, s katero morate biti bolj iskreni. V srčnih zadevah vam bodo zvezde zelo naklonjene. V poslovnih zadevah morate biti preudarni, da vas ne bo kdo osleparil. Izredna priložnost za izlet. LEV (od 23.7. do 22.8.) Z drago osebo morate biti bolj uvidevni in se ne smete jeziti za vsako malenkost. No- ve ponudbe in predlogi glede poklicnega DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Naj vas ne preseneti in razburi 1 osoren odgovor drage osebe. Dobro premislite in boste ugotovili, da je vaša krivda. Pazite na svoje živce. V poklicnem delu vam bodo zvezde naklonjene in boste dosegli lep uspeh. Obisk. RAK (Od 23.6. do 22. 7.) Zelo vas bodo presenetili izrazi prijateljstva, ki si jih ne boste mogli raztolmačiti. V srčnih zadevah naj vas vodijo čustva. V srcu je ključ sprave in sreče. V poklicnem delu boste mo; rali rešiti nujno zadevo. Srečni dan sreda. dela, kj jih morate dobro proučiti. Kljub nasprotnemu nasvetu boste uresničili neko čudno zadevo. DEVICA (od 23.8. do do 22.9.) Ce boste do-, živeli sentimentalno ) razočaranje, ne bodite žalostni, ker boste doživeli novo p.rijetno presenečenje. Iz slučajnega srečanja se bo namreč razvila idila. V poklicnem de; lu boste s svojim pogumom dosegli lep uspeh in priznanje. TEHTNICA (Od 23.9. do 22.10.) V odinosih z drago osebo bodo bolj važna čustva, ki jih ne boste izrazili. Prijetna vabila. V poklicnem delu važni za prihodnost, toda bolj vaš bodo zanimala pereča vprašanja, ki jih boste morali rešiti ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.11.) Nekdo vam bo zaupal delikatne zadeve, o katerih ne smete govori- STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Mikala vais bo nova ljubezenska dogodivščina, toda tveganje bo nevarno. Prej dobro premislite. Ugotovili boste, da se ne splača. V poklicnem delu osebno zadoščenje in priznanje. Nenadna sprememba vam bo prinesla osebne koristi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Jasno ;n prijetno ozračje v družinskem krogu. Draga oseba se bo strinjala z vašimi načrti. Tudi v poklicnem delu vam bo sreča naklonjena in boste napredovali, ker vam bodo zelo zaupali. Obisk. predlogi VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Kratek zastoj v srčnih zadevah. Nič vas ne bo zadovoljilo. Skrite želje Se vam zdaj ne bodo uresničile. Potrpljenje! V poklicnem delu pa boste imeli več sreče in boste dosegli laskavo priznanje. Zanimivi razgovori. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Možnost spora z drago osebo. Dajte času čas, pa se bo vse ure- ti z drugimi, sicer boste imeli sitnosti! poklicnem delu lepe perspektive. Možnost izboljšanja položaja. Takoj morate rešiti nekatere zasebne zadeve. Pismo. lenkosti. V poklicnem delu boste bolj po naključju rešili zadevo, ki vam je delala preglavice. Uresničili boste neki svoj načrt. Pismo. Križanke in druge zanke TEHNIČNI KOTIČEK Kdaj in kako rabimo drive. Overdrive je naprava, ki nam r r 3 h r r L M J 7 8 r~ 10 n 13 i5~ f 17 n 15 r~ 20 21 23 13 Ih 2T 56 S 27 r n r- 29 S ur 31 C 5T 33 9 W~ IH L _j 3& 3T 3T 3T 40 43 vr “t5 46 u M 50“ 51 n F~ 5T r ■n 5T _ sm __ da, baje; 49. melišče; 51. tuj dvoglasnik; 53. dva različna dvoglasnika. REŠITEV IZ PREJŠNJE STEVII KE VODORAVNO: 1. atomium, 8. opora,, 13. veranda, 14. Solun, 15. trdin, 16. sredina, 18. omen, 19. ica, 20. Ivek, 21. han, 22. Szabo, 24. A bo, 25. t. L, 26. Bolgari, 28. en, 29. okcident, 31. lord, 33. ne-ologi, 34. mezga, 35. rima, 36. toga, 37. stoja, 39. Metalna, 42. leto, 43. kotiljon, 44. ol, 45. navtika, 47. N(ikola) T(esla), 48. vek, 50. morda, 51. upi, 52. Amon, 54. Tea, 55. zlat, 56. Navisan, 58. omare, 59. kraki, 60. Jimenez, 62. Akron, 63. emisija. NAVPIČNO: 61. I(van) M(i-natti). Filatelija VODORAVNO: etok v Formo-ški ožini, predmet spora med LR Kitajsko in Cangkajškom; 7. svojat; 12. klimatsko letovišče pod Krimom; 14. napovedovalec prihodnosti; 15. sodobni hrvaški slikar (Zlatko); 16. ozvezdje na severnem nebu; 18. pritrdilnica; 19. živalska ustnica; 20. vzklik radosti, ukanje; 21. češki in polj- PCVE5T ROTlZANSKE ZVESJCGE Kmalu za njimi se Je pripeljal v avtomobilu štrbenkov Dolfe, oblečen v obleko nemške policije. Zdaj so ljudje na mah zvedeli, odkod je imel vedno toliko denarja. Zbegani vaščani so se tujih vojakov bali in jim zato stregli. Nekateri, ki so pričakovali, da Jim bodo Nemci prinesli blagostanje, tega niso mogli nikdar dočakati. Gospodar Blaž pa se je držal le svoje hiše. S Pavlekom sta žagala drva, ko je prišel mimo Frače in pozdravil: «Heil Hitler!» «Dobro jutro!* mu je ozdravil Pavlek. «E, poba, od sedaj moraš v pozdrav dvigniti roko. Takole — » mu pokaže Frače. «Tako ne bom pozdravljal, nisem Nemecl* odvrne Pavlek in se zdrzne: kaj se godi?* ski gospod; 22. uradna kratica jug. armade; 23. nepogrešljiv gospodinjski pripomoček; 24. stot; 25. medmet; 26. močan človek, orjak; 27. duh, aroma; 28. organske spojine, derivati alkoholov; 30. rimsko mesto na kraju današnje Ljubljane; 32. ribiški kavlji; 34. poldragi kamni; 36. spev (orig.); 37. režiser ljubljanske Drame, ki se je predstavil s Cankarjevo dramo «Za narodov blagor«; 39. oster konec polotoka; 41. prebivalec evropske otoške države; 42. ime pisatelja Kristana, 43. tuj izraz za smuči; 44. rastlina; 45. celokupna teža tovora; 46. poduk, nasvet; 47. prvi in predzadnji soglasnik abecede; 48. vrsta žita; 49. otok v Sredozemskem morju; 50. staroegiptovsko božanstvo; 52. vrlina, čednost; 54. francosko mesto v Normandiji; 55. časopisni sestavki. NAVPIČNO: 1. prepleteni o-broč za hojo po snegu; 2. goljufanje, sleparjenje; 3. športno moštvo; 4. domače žensko ime; 5. tuje žensko ime; 6. okrajša va za «junior»; 7. nočno popi vanje; 8. nedelaven; 9. kem znak za iridij; 10. naše ime za glavno mesto Danske; 11, okras ni list na korintskih stebrih; 13 glavna žila odvodnica; 14. itali jansko mesto, znano po pošev. nem stolpu; 17. nemški pesnik in pisatelj (Rainer Maria); 20 razsežen, visok; 21. starorimski hišni zavetnik; 23. reka in kraj na Dolenjskem; 24. ime angleškega pisatelja kriminalnih romanov Doylea; 26. sorodniki; 27. špijon; 29. sprožitev orožja; 31. ime tenorista Lanze; 33 poudarek na pesniški stopnici; 35. mesto v Sibiriji; 36. italijansko mesto v Apeninih, kjer so vsako leto tekme pevskih zborov; 38. krožni tek; 40. prijateljsko nagovarjati; 41. izbira, volitev; 42. grški bog ljubezni; 43. sprejemnica; 45. gozdni grm; 46. streha nad odprtim ognjiščem; 48. men- BOLGARIJA Serija osmih znamk nam prikazuje osem različnih vrtnic, štiri ornamentalne in štiri industrijske, iz dečele, ki se lahko ponaša, da je domovina vrtnic, kakor se Holandska ponaša s svojimi tulipani. Nominala je nizka, saj se začne pri 1 st. in konča s 13 st. Tiskane so v štirih primernih barvah in vse istega formata. Poleg slike vrtnice je na znamki samo običajni napis NR Bulgarja in vrednost. ŠPANIJA Deset znamk sestavlja serijo «Dan znamke*, ki je letos v celoti posvečena delom slikarja Zurbarana. Nominale se začnejo pri 25 c in končajo s 10 P, kar znese skupno 25.15 P Prikazujejo razne posnetke slik in so tiskane v treh barvah, v katerih je vsakikrat zlata barva. Slikar Zurbaran se je rodil leta 1598, ni pa znano kdaj je umrl. Verjetno je bil učenec Velasque-za, ali je vsaj z njim deloval. ČEŠKOSLOVAŠKA Kulturna serija sedmih znamk za leto 1962 je slična svojim predhodnicam in je tiskana v eni ah dveh barvah. Znamka ra 10 h je posvečena 100-letnici rojstva komponista Kovaroviča, 20 h 100-letnici smrti komponista F. Skroupa, 30 h 100-letnici smrti Božene Nemcove, 40 h 100-letnici društoa zn matematiko in fiziko s portreti Zaviskn in Petra, 60 h 100-letnici društva zdravnikov, 1.60 Kr 50-let-niči botaničnega društva s portretom Celakovskega, 1.80 kr s portreti Valoucha in Hroneca. MONGOLIJA Na zasedanju OZN oktobra 19611 je bila sprejeta med članice organizacije, zato pa je pred tedni temu posvetila serijo znamk, ki prikazujejo zastave,-embleme, sedeže, itd. Tiskane so v več barvah med katerimi je vedno zlata. Nominale so 10, 30, 50, 60 in 70 m. M-k Bila je moški. April Ashley manekenka in Je se bila pred dvema letoma še moški, zl želJo, da bi ta J* bo(jn f? Pobuda, od kate-? vseh i?16'1 korist prebiva 1-Snos?,bmeJnih Pokrajin, v ^'biah, 1 2avzaia še večji !?biloj^jane je prišel na po-JN nos Hke federacije KPI svnUmtov' Ivan Regent. SfC l*?1 bivanjem na Tr-J" Pionircv1" ie toliko let vo-in 0 borbo za socialist r°munizem, se je tov. 3 Kpt Z8°varjal s predstav-"tflnih ’ USI in drugih natiskaj :°r§anizacij in gibanj, t Bart zaP°vrstjo Milje in Ne °ar°. Dolino in Ric. ? On'{inapentaborsko občino >£dn‘-*bil ie gost v na-bosega Itd. Povsod na- šo ss Sp°Stovarijer^rijateljstvom in v" 'iUclstVom61^6 mPd na' j, predvsem pa bjaI>0V2ročTlaabreiinski obeinl--aia Prefekturem htna gr0Ž" tjh l2redn„re’ da bo tmeno-S>ofc?a komisarja, če J »ie8ecBlne np h’ 1,7 f“- .. -ve „ !?e bi do 17. te-vania?lnK ladij podjetju Mervich ba«) (ielavntek en°tna stavka 0t?je J« tun7' Stavkovno gi-torek1 v podjetju ORI le kriJejn sveti niso dr-sv6t 2asedai tk: v Ponedeljek Ib nin z&v J^?aškl občinski >»ci, WviVrni1 zahtevo PSI obSut ^ffPrave o regu-lJe< tkl svet r^U' ^abrežinski S % fc5>"33g> Pritožbeno11 vlo- be^bsko . n° italijansko-jugo-C, Oelavfe S*J° proti grad- «*>J i-emti' ki naj v Na' %h°bčinP ^bem etnični zna-C^ejŠnjo , .12dal Poziv za IS! le m_ .ski občinski svet f I naPfipri V\ 5^-SS1'% SS‘. "MUC‘i0 >® '»IpeSnJ" gfe£vnubu.„t s„ Za Prvi regionalni », ki so ga v PO USPELIH ZBOROVANJIH IN MANIFESTACIJAH ITALIJANSKIH KMETOV Kmetje zahtevajo povišanje pokojnin in družinske doklade V »Primorskem dnevniku* sme it pisali o zborovanjih in manife-Hacijah, ki so bila po vsej Italiji nedeljo 8. aprila na pobudo Vsedržavne kmečke, zveze, kjer so kmetje, neposredni obdelovavci, spolovinarji in koloni protestirali proti sklepu vlade, da se njim ne povišajo pokojnine, kakor je bilo sklenjeno za vse druge stroke. V več kot dva tisoč manifestacijah je sodelovalo čez pol milijona kmetov, ki so zahtevali povišanje pokojnine in demokratično refo;-mo socialnega zavarovanja kmetov. Te upravičene zahteve kmetov i podprle tudi mnoge pokrajinske in občinske uprave. Vladni ukrepi, da se povišajc pokojnine socialnega skrbstva vsem delavskim strokam razen ne. posrednim obdelovavcem, spolovinarjem in kolonom, so povzročili med prizadetimi globoko ogorčenje, ker so se zopet prepričali, kako imajo vladajoči krogi kmete za manjvredne državljane, ki so jim edmerjene vse dolžnosti, ne uživajo pa vseh pravic. Kmetje so spoznali, da borba za povišanje pokojnin ni samo vprašanje, ki tare stare kmete, ampak da zajema tudi borbo za demokratično obnovo kmetijstva in za Iz Amerike prihaja nov rastlinski škodljivec ustvaritev novega položaja.v sedanjem družbenem življenju. To velikansko gibanje kmečkih množic je imelo važen pomen, ki je šel preko pravičnega in ogorčenega protesta zaradi diskriminacije v škodo kmetov, ki so bili iz ključeni od povišanja pokojnin. Ce bi kmetje pasivno sprejeli to diskriminacijo, bi pomenilo, da so se vdali in molče sprejeli krivičen ukrep. To pa bi kompromitiralo vse dosedanje borbe za uresničitev ciljev, ki so bili nakazani na kongresu Vsedržavne kmečke zveze, namreč da so tudi kmetje, skupno z drugimi delavci, prvo-borilci za civilni in demokratični razvoj družbe. V tem smislu je bila na vseh teh manifestacijah poudarjena borba proti diskriminacijam glede pokojnin, a tudi proti vsem drugim diskriminacijam, zlasti pa še pri finansiranju in izdajanju prispevkov v okviru »zelenega načrta*, ki so skoraj v celot: namenjeni veleposestnikom in agrarnim kapitalistom. Tudi izjava ministrskega predsednika Fanfanija, ki je — da o-praviči svoje negativno stališče do povišanja pokojnin kmetom — poudaril veliki deficit pokojninskega sklada neposrednih obdelo-vavcev, je pripomogla, da so se MllltlllllimillllllMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHtlllllllUIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMnillllMIIIimMIIMIHHmfllHIIHIHII ZLATA POROKA < .°bme?n0 nadaljnjo okre-pnJde trgovine. Otvo-H* 7* dewstvovala posebna feUa, ki ji je bil Sflbo ■, spremi,1 ,zupan dr. Po-**a!rrii!ta ]ulJaa Pa sta roko Josipina Žerjal in AvguStin Možina, ki ju domačini bolj poznajo pod imenom »Možinči*. Večno zvestobo sta si obljubila 12. maja 1912. v Skednju, kjer ju je poročil pok. župnik Macarol. Slavljenec je po poklicu zidar in je svoj poklic opravljal dobrih 40 let. V mladih letih je bil član pevskega društva »Slapa* na Ko-lonkovcu, kjer se je udejstvoval, dokler niso fašisti razpustili slovenskih organizacij. Se danes se rad spominja izletov in gostovanj, ki jih je pevsko društvo prirejalo na Primorskem, posebno pa še v Ajdovščini in Tolminu. Njegova zakonska družica pa je predvsem skrbela za družino, saj je morala skrbeti za štiri otroke, od katerih so še trije živi. Vse življenje je trdo delala in je pomagala zaokrožiti zaslužek s tem, da je več kot 40 let prala. Oba sta še čila in zdrava m sta v krogu svoje družine praznovala pomemben jubilej. Slavljencema čestitamo in jima kličemo še na mnoga leta! prostor Zanima to rešili in če bodo stanovanja predvsem za ljudi iz naše občine in področja. RICMANJt in eriadiske’ dva iz Be- fes«1’-1' ase 'lik UemJjudie (ko- ..... ~— (ko- Khinaprave? i d£ni (0?re' e“,,c' '*ke v n«6ua Predsednika tl6diliS° 2 velik!11 Antonia Se-S»! ‘Udi zanimanjem SLbethokw$e na Gorl- Hu^lečen, lstJani so na ki ga l2dali Poseben uVibUcah.8a nalepili po J? Gor,>,atografiki S° pr°glasi-tSito kem nrfkl uslužbenci Sllf ker soP°n?vno 24-umo VkH ?0ga.laniadnOdajalci od‘ He Za hekater spornih za‘ S '„stavka pre mezdne po-S v^bencf0 ,?e udeležili l^o Goric, 1 kln®niatogra- h!f Sr?V°rane’ v6ndar so bile f bo bzbenc 'ut predstavni-vkobč&0kracija in Nk.i sta « !kem svetu v Milkov PaPihniij zadevo 11 £ dUiei U-Uhovih zem- Ukazan3!!1 meJe- Ho atl. da tam na- STIVAN Končno so napeljali cevi in pokrili greznico, iz katere je doslej prihajal neznosen smrad. Vaščani so zelo zadovoljni in so hvaležni občinski upravi, da je to delo o-pravila. Na pokrajinski cesti nad vasjo pa gradijo novo avtobusno čakalnico, ki je že pokrita. Nanjo smo dolgo čakali, a smo jo le dočakali. Sedaj bi želeli — sicer nič nove. ga — da bi tlakovali pot, ki vodi iz pokrajinske ceste preko železniške proge v vas. Upamo, da bomo dočakali tudi uresničitev te naše želje. KROGUE kmetje mnogoštevilno udeležili protestnih zborovanj. Toda odgovornost za deficit pokojninskega sklada ne more pasti na neposredne obdelovavce, kajti malenkostna pokojnina (5.000 lir mesečno in tudi ta komaj po 65 let starosti za moške in ženske) ter še visoki prispevki, ki jih plačujejo kmetje, niso mogli povzročiti deficita. Ne gre torej samo za povišanje pokojnin neposrednim obdelovavcem, ampak tudi za ustvaritev in izvajanje demokratičnega sistema socialne varnosti, ki naj zajamči kmetom in vsem drugim delavcem brez diskriminacij celotno in zdravniško in lekarniško . oskrbo, družinske doklade in zadostne pokojnine. Sistem, katerega uprava bi morala biti podvržena dejanski kontroli predstavnikov kmetov. Številne manifestacije in sestanki kmetov ter spolovinarjev, velika zborovanja starih upokojencev in delegacije kmetov pri oblasteh so pripomogle, da je ministrski predsednik Fanfani na občnem zboru" bonomijanske zveze neposrednih obdelovavcev izjavil, da vlada sprejema načelo povišanja pokojnin neposrednim obdelovavcem in spolovinarjem. Ta pomembna zmaga je posledica množičnega kmečkega gibanja, ki je v zadnjih tednih pokazalo enotno borbo italijanskih kmetov. Toda takoj moramo opozoriti, da čeprav je bil govor ministrskega predsednika Fanfanija na zborovanju bonomijanske zveze ob delovavcev pozitiven gleije kmečkih pokojnin, pa je bil brez drugega negativen glede priznanja družinskih doklad neposrednim ob delovavcem in spolovinarjem. Ministrski predsednik je namreč dejal, da vlada sprejema načelo povišanja pokojnin, ne more pa sprejeti druge zahteve kmetov, in sicer podelitev družinskih doklad. Ali eno ali drugo! Domneva se, da je namen vlade povišati dosedanje pokojnine od 5.000 lir mesečno na 10.000 lir in ne na petnajst tisoč lir, kakor vsem drugim delavcem, ter odgo-diti za nedoločen čas podelitev družinskih doklad. Spolovinarji 'n neposredni obdelovavci pa se ne mislijo odpovedati tej pravici, katero jim je priznala tudi Vsedržavna konferenca za kmetijstvo v Rimu in je bila postavljena tudi v program sedanje vlade. Menimo, da če hoče ostati vlada zvesta svojim obljubam in svojim načelnim obvezam, da mora povišati pokojnino starim kmetom in priznati družinske doklade spolovinarjem in neposrednim obdelovavcem. Zadeva družinskih doklad je stara zahteva italijanskih kmetov in prav Fanfani je bil oni, ki je svoji programski izjavi v parlamentu zagotovil, da bodo bile socialnem zavarovanju odstranjene nekatere velike krivice, ki še vedno obstajajo v škodo neposrednih obdelovavcev. Med temi krivicami je največja ta, da velik del poljedelskih delavcev, spolovinarji in neposredni obdelovavci pa sploh ne dobivajo družinskih doklad kakor jih imajo vsi drugi delavci v Italiji. MARIJ GRBEC Naš industrijski obrat (papirnica) je nasproti obratom, ki zaposlujejo več tisoč in celo deset tisoč uslužbencev (Fiat, Pirelli i. dr.) majhen, a za naše razmere v gospodarskem in socialnem pogledu pomemben. Pravijo, da bo prihodnje leto zaposlil nad 500 ljudi. Po pogodbi je njegova uprava obvezna zaposliti predvsem delavce iz naše, nato pa iz ostalih tržaških občin. Je verjetno — kot gre glas že nekaj časa naokoli — da namerava podjetje za del svojega delavstva zgraditi stanovanja, saj bi to ne bilo le v interesu njegovega delovnega osebja, ampak tudi samega podjetja. Vse mogoče se o tem že govori: kakšne in kje bodo stavbe, koliko stanovanj bodo imele itd. Celo se sliši, da so že silno odvzemajo zemljo kmetom in so zahtevali tudi posredovanje rimske vlade. Levičarski občinski svetovalci pa so pojasnili, da je šlo od 800 kmetov dvolastnikov samo za 42, katerim je bilo zaradi komasacije zemlje predloženo, naj bi del svoje zemlje prodali, zamenjali ali oddali v najem. Večina je na eno teh oblik pristala, le 14 jih je odklonilo ponudbo. Skoro tri tedne po atentatu na sedež KPI v Gorici policija še ni odkrila atentatorjev. Zato so levičarski poslanci Ma-rangone, Bettoli, Franco, Bol-drini in Vidali naslovili dne 2. t. m. na notranjega ministra vprašanje, kakšne ukrepe namerava sprejeti proti atentatorjem in njihovim pošiljateljem. Jarek oziroma potok, ki je speljan skozi našo vas mimo gostilne v ravnino, je končno pokrit. Delo je bilo zelo potrebno, saj se je v strugo potoka zlivala umazanija iz hlevov in dvorišč, tako da je zlasti v poletni vročini iz potoka zelo smrdelo, kar je tudi odganjalo goste iz gostilne. Jarek je pokvit v dolžini kakih 50 ali 60 metrov. Pod vasjo pa gradi podjetje Vincenc Maver iz Boljunca novo avtobusno čakalnico, ki je bila zelo potrebna. Njene ugodnosti ne bomo toliko potrebovali poleti, a že jeseni in še posebno pozimi se bomo radi poslužili zavetja, ki nam ga bo nudila. PREBENEG Lani je uprava za varstvo rastlin opozorila na nevarnost: v Evropo je začel prodirati iz Amerike še en velik škodljivec rastlin — japonski hrošč! — Vsi najhuj-rastlinski škodljivci v naših krajih so se nasglili v Evropo iz A-merike — od kaparja, do koloradskega hrošča in murvinega prelca. Japonski hrošč ni nič manj nevaren. Utegnil bi postati še hujši škodljivec kakor majski hrošč, ki terja svoj davek vsako četrto leto. Japonski hrošč se razvija hitreje in dela škodo vsako leto. Kako nevaren škodljivec je, spoznamo iz tega, da povzroči na leto v ameriškem kmetijstvu in gozdarstvu okrog 10 milijonov dolarjev škode (to je približno 6 milijard 200 milijonov lir.) Japonski hrošč je prodrl v Ameriko z Japonskega prvič šele med prvo svetovno vojno, leta 1916. Zdaj je v Ameriki razširjen na mnogo večjem področju kakor na Japonskem. V Evropi ga do leta 1959 nismo poznali. Tedaj pa so začeli odkrivati »črne potnike* na letalih, ki so pristajala na evropskih letališčih na poti iz Amerike. Hrošč je uporabil najsodobnejše prometno sredstvo — potoval je z letali... Že leta 1959 so na letalih, ki so pristajala na angleških, nemških in francoskih letališčih, odkrili 650 hroščev. Med njimi jih je bilo 440 živih. To med drugim kaže, kako je škodljivec trdoživ. Sodobna potniška letala namreč letijo v velikih višinah, kjer je hud mraz. Zdaj nastavljajo na francoskih in nemških letališčih posebne vabe za japonskega hrošča, da bi se škodljivec ne pretihotapil z letališč na polja, vrtove in gozdove. Skrbno tudi pregledujejo vsa letala. Vendar ni nobene, ga poroštva, da se japonski hrošč ne bo razširil v Evropi. Dokler še ni nastopil velikega pohoda, bi se zelo poplačalo, da bi z največjo pazljivostjo nadzirali promet med Ameriko in Evrono. Japonski hrošč je približno prav tako velik kakor koloradar, to je dolg okrog centimeter. Glava in trup sta kovinsko zelena, krila so rjava, vendar drugačne oblike kakor pri majskem hrošču, noge pa temnozelene ali skoraj črne. Hrošč se med letom večkrat pari. Samica »e zarije v zemljo kakšnih 10 cm globoko, kjer je dovolj vlažno, sicer pa še globlje. Ko znese jajčeca, se vrne na po vršje in spet dela škodo na rastlinstvu. Škodljivec napada listje trte, jablan, češenj, malin, kostanja, lipe, topole, vrbe itd., ne prizanaša pa tudi koruzi in raznemu vrtnemu cvetju. Ličinke v zemlji so tudi velik škodljivec, saj napadajo koreninice kmetijskih rastlin. Ličinke se večkrat levijo. Hrošč prileze na površje v krajih s hladnejšim podnebjem prvič junija, drugod pa že maja, V Ameriki prihajajo škodljivci iz zemlje celo do avgusta. Ličinka se razvije iz jajčeca v 14 dneh. Prvo leto se ličinka razvija z zemlji, dokler se končno prihodnjo pomlad ne zabubi in prelevi v hrošča, preden hrošč prileze iz zemlje. Kraji s hladnejšim podnebjem so nekoliko bolj vami pred škodljivcem, ker so ličinke precej občutljive proti mrazu, tako da jih ob hladni jeseni in pozimi mnogo pogine. Zato je tudi japonski hrošč v Ameriki najbolj razširjen v Kalifoi* njiji, ki je sicer raj za rastlinske škodljivce. ZAVLJE Na trebuhu na spodnji strani rase nekaj svetlih dlačic. Nad našo vasjo se na področju Dolinskega Brda razprostira novo naselje, ki ga vsi splošno imenujejo z italijanskim izrazom A-'quilinia, medlem ko je uraden naslov vasi «Aquilinia-Monte d’oro». Dolinska občina, pod katero spada — da jo tako imenujemo — dolinska Aquilinia, je pred časom porabila deset milijonov lir za zgraditev nove ceste, vendar so bila dela kasneje zaradi pomanjkanja denarja in zaradi težav, ki so jih povzročali zasebiniki, predvsem glede oddaje zemljišč, ustavljena. Sedaj pa je občina dobila še deset milijonov lir, s katerimi bodo cesto dokončali. Občinska u-prava se je tudi že sporazumela z zasebniki o ceni, p0 kateri bodo plačali razlaščen« zemljišča in tudi načrti so že v delu. Upati je torej, da bodo načrti čim prej odobreni in d« bo šlo delo kmalu na dražbo. Po letošnji cvetlični razstavi Ze lanskega oktobra je bilo na dražbi oddano delo za asfaltiranje poti, ki vodi od obmejnega bloka v središče vasi. Poleg tega bi morali tudi urediti prostor za obračanje avtobusa. Čeprav je občina nemalokrat posredovala pri pristojnih oblasteh, da bi se dela čim prej začela,. pa doslej še nič ne kaže, da bodo prišli delavci v vas. Zvedeli smo, da je občina tudi v teh dneh ponovno intervenirala, zaradi česar upamo, da bo vsaj ta intervencija pomagala. Ne bo škodilo če po letošnji cvetlični razstavi spregovorimo nekaj besed o sodelovanju domačih cvetličarjev. Medtem ko so prejšnja leta na razstavi, za katero je dala močan prispevek pokrajinska uprava, sodelovali cvetličarji iz bližnje in daljne tržaške okolice, pa je letos sodelav.il edino le Ivan Regent s Proseka, ki je sicer nedvomno eden najboljših proizvajavcev cvetja na našem področju. Prav gotovo nimamo nič proti temu — nasprotno — zadovoljni smo, da tako -častno-zastopa domače cvetličarje, vendar se nam le zdi umestno, da se vprašamo, zakaj niso ..odeiovali tudi drugi — vsaj oni, ki so na cvetlično razstavo že pripeljali svoje cvetje. Mislimo namreč, da se je cvetličarstvo na našem področju v zadnjih letih tako razvilo, da predstavlja že pomemben faktor v o-kviru kmečkega gospodarstva. Ne vemo, kakšni so vzroki, da se drugi cvetličarji letošnje cvetlične razstave niso udeležili, a si lahko mislimo, da je šlo tu predvsem za slabe materialne pogoje, ki odvračajo cvetličarje, da bi pokazali plod svojega dela. Vsekakor bi bilo zaželeno, da bi na prihodnji, že deseti mednarodni cvetlični razstavi v Trstu sodelovalo čim več domačih cvetličarjev, zaradi česar bi morala pokrajinska uprava začeti že sedaj razmišljati, kakšno pomoč naj nudi, da bi pritegnila čir.: večje število domačih proizvajavcev. Dejstvo je namreč, da so naši cvetličarji — zlasti po kakovosti cvetja — povsem konkurenčni drugim, in je zato prav, da se njih delo valorizira in nagradi. MA VHINJE nini,,,muhi......lin.....m.....i...... ............................................................................ Kot znano, sta po vojni zrasli pri nas dve državni poslopji: za policijo in finančno stražo. Od e-nega in drugega osebja imajo nekateri svoje družine. Kjer so družine, so tudi otroci in od teh tudi šoloobvezni. Ti imajo pravico do šolanja v svojem materinem jeziku. Pri tem imajo starši svoje dolžnosti in pravice: dolžnosti v rednem pošiljanju otrok k pouku, pravice pa, da je ta čim bliže, v primernih in zdravih prostorih in da njihovi otroci čim bolje napredujejo. Takšno dolžnost in pravico imamo seveda tudi mi — slovenski starši. In prav v tem vidimo namesto enega dvojno merilo. Javnost že ve, da sta bili lani na italijanski šoli za 10 otrok 2 učni moči, na slovenski šoli z 12 učenci pa ena. Letos imamo za 16 otrok eno učno moč. Zakaj ta razlika? Ali ni dovolj učiteljstva? Mislimo, da ni vmes vprašanje sredstev. Vsaj tako sodimo iz primera na Repentabru, kjer je v novem italijanskem razredu razmerje ena proti ena, pomeni 1 učitelj za otroka in iz našega lanskega primera, ko je bilo na vsakega učitelja 6 otrok. Zakaj ni torej mogoče na naši šoli razmerje 1 proti 8 (1 učitelj in 8 otrok)? Ker čitamo še o drugih primerih na škodo slovenski šoli, nam to vsiljuje mnenje, da je v tem zapostavljanju določen namen, naperjen proti našim narodnim interesom. Dokler bo šolska oblast tako ravnala, bo odveč beseda pravičnosti, enakopravnosti, demokraciji itd. Ivan Regent se Je ob svojem obisku v repentabnrski občini slikal z občinskimi upravitelji in nekaterimi občani CER0VUE Slike z dolinskega praznika Posredujemo nekaj slik s tradi cionalnega dolinskega praznika, s »plesa pod mlajema, ki je bil v nedeljo in ponedeljek, medtem ko so v torek zvečer mlaj podrli. Na sliki vidimo množico ljudi, ki se je zgrnila okoli mlaja, na katerem Je bilo 588 kg pomaranč in citron V »Primorskem* čitamo, kako so ponekod na prosvetnem področju delavni. Pri tem je naši mladini težko, ker je pri nas glede tega takšno mrtvilo. Kolik« bi si pridobila, če bi imela v svoji sredi nekoga, ki bi se za to zanimal! To bi bila naloga predvsem učiteljstva. Bi bila, a žal ni! Saj ni pri našem domačem učiteljstvu niti tega, kar spada v osnovno in samo po sebi umevno pravilo v njegovem poklicnem delovanju: ni medsebojnega razumevanja, strpnosti in vzajemnosti, ni odnosov, kot jih nujno zahtevata pouk in vzgoja. Posledice so že preveč vidne in otipljive. Zelo želimo, da bi se te razmere čimprej zboljšale. sicer bi bili prisiljeni ubrati drugo pot. Ni nam vseeno, kako naši otroci v šoli napredujejo. Za, ples, zabavo- in dobro voljo Je letos poskrbel dolinski kvintet, pela pa sta Dario in Darko. Dolinčani so igrali vsevprek, zlasti pa so ugajale Avsenikove polke, ki Jih domačini najraje poslušajo V kiosku, kjer je bila letos že VI. razstava in pokuševalnica domačih vin. Je bilo ob vsaki uri polno ljudi. Ljudje so hvalili pristno domačo kapljico, a so radi zavili tudi v eno izmed štirih vaških osmič, kjer so kmetje v dveh dneh iztočili letošnji pridelek In še zadnii prizor: mlaj je padel in vaška otročad se Je pogumt 7?kadi!a v krošnjo velikega češnjevega debla, kjer ao hitel} el r: i p:ira an e in ritronc. Ce pomislimo, da Je bilo v krošnji ni d stoiu7 juzniu sadežev, potem je za otroke pač kaj ostalo! M Vreme včeraj: Najvižja temperam, ra 19,5, najnižja 13,9, ob 19. uri 16,8, zračni tlak 1013 raste, veter 3 km severni, vlage 69 odst,, padavine 5,6 mm, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 13. ®>®)a Servacij Sonce vzide ob 4.37 In z^c"nin> "‘ob l.'1’ 19.26. Dolžina dneva 14-4®-vzide ob 13.10 in zatone o®., Jutri, PONEDELJEK, 14. Bonifacij ^ SPRIČO GROŽNJE S PREFEKTURNINI KOMISARJEM V NABREŽINSKI OBČIN! Ogorčenje slovenske javnosti zaradi potujčevalnih namenov V sredo protestno zborovanje združene slovenske mladine In ostalega prebivavstva v Nabrežini Vest, da namerava prefektura poslati v devinsko-nabrežinsko občino ponovno komisarja, ki naj s »ilo tzsitavi gradbeno dovoljenje za gradnjo 268 stanovanj v Ses-ljanu za ezule, je upravičeno razburila vse slovensko prebivavstvo ne samo prizadete občine, temveč tudi na celotnem tržaškem in goriš kem področju. Slovenci s simpatijo spremljamo ugoden razvoj odnosov med obema sosednima državama, po drugi plati pa smo priče diskriminacijam in potujčevanju slovenske zemlje. Dobro je namreč znano, da te gradnje ne narekujejo nikakršni socialni razlogi, temveč da gre za umetno ustvarjanje etničnega mostu, ki naj poveže Trst z ostalim ozemljem italijanske države. Temu ravnanju se je uprl župan devinsko-nabre-žinske občine ob podpori vseh slovenskih in demokratičnih italijanskih svetovavcev občinskega sveta. Ne samo Slovenci, tudi demokratični Italijani se zavedajo, da narekujejo gradnjo begunskih stanovanj predvsem in izključno le politični razlogi. Dejstvo je namreč, da so se nekateri ezuli, ki so stanovali v barakah na Opčinah, odločno uprli, ko so jim ponudili stanovanja v Sesljanu in so izjavili, da ostanejo raje še naprej v barakah, kot pa da jih preselijo v stanovanja v Sesljan. Pa to še ni vse. V občinskem svetu devinsko-mabrežinske občine so nekateri svetovavci poudarili, da so ostala številna stanovanja ribiškega naselja prazna, ker pač ni bilo nikogar, ki bi se hotel vanje vseliti. Kakšni socialni razlogi narekujejo tedaj gradnjo begunskih stanovanj v Sesljanu in devinsko-na-brežinski občini sploh? Ljudje, ki naj bi ta stanovanja dobili, so v glavnem zaposleni v mestu in bo zanje preselitev v Sesljan zvezana ne samo z izgubo časa, temveč tudi z večjimi stroški. Zato se tudi upirajo preselitvi v Sesljan in nekateri si celo iščejo zasebna stanovanja, samo da se izognejo prisilni preselitvi. Razlogi so torej oni, ki smo jih že večkrat poudarili. Vemo, da ezuli niso krivi, saj oni pri vsej stvari nimajo besede. Zato pa je odgovornost določenih krogov toliko večja, saj ne rovarijo samo na škodo slovenskega prebi-vavstva, temveč delajo tudi proti interesom samih ezulov. Glavne posledice pa bo seveda občutilo slovensko prebivavstvo, ki bo — če se bo načrt uresničil iz večine postalo manjšina! Slovenska mladina se je ob tej novi grobi diskriminaciji združila in bo priredila v sredo, 16. maja ob 20.30 na trgu v Nabrežini protestno zborovanje z naslovom: «Proti potujčevanju slovenske zemlje*. mladina že izdala letak, s katerim poziva vse prebivavce ne samo devinsko-nabrežinske občine, temveč celotnega tržaškega in gori-škega področja na to zborovanje. Istočasno je izdala tudi letak, ki ga bodo mladinci osebno izročili družinam. V tej zvezi sta bila sinoči tudi dva dobro obiskana sestanka: v Mavhinjah in v Sempolaju, na katerih so bili prisotni številni mladinci pa tudi številni starejši vaščani, ki so odločno obsodili politiko raznarodovanja in pritiska na slovensko skupnost. Predavanje S. Bidovca v ak. klubu «Jadran» V sredo je predaval v prostorih v Ul. Machiavelli Stane Bidovec o stališču PSI do slovenskih vprašanj. Predavanje je bilo v okviru vrste predavanj slovenskih poli- ličnih predstavnikov, ki jih je organiziral akademski klub Jadran. Stane Bidovec je orisal stališče PSI do slovenske skupnosti in navedel vrsto konkretnih primerov stvarne podpore Za uresničitev zahtev slovenskega prebivalstva. Predavanju je sledila zelo živahna diskusija. Jutri seja občinskega sveta Jutri ob 19. uri bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Dosedanjemu še neizčrpanemu dnevnemu redu so dodali nekaj novih točk, med katerimi je tudi sklep o razširitvi Napoleonske ceste na Proseku. Poleg tega bo odbor predložil v potrditev občinskim svetovavcem nekaj sklepov, ki jih je sprejel odbor, in nekaj sklepov, ki jih je sprejel upravni odbor Acegata. V ZVEZI l VESTMI 0 STAVKI Izjava Sindikata slovenske šole V zvezi z vestmi, ki jih beremo v časopisih o stavki, ki jo italijanski šolski sindikati napovedujejo za daljšo dobo, je Sindikat slovenske šole v Trstu sklenil sledeče: 1. Ker je stavka zgolj za ekonomske cilje, ki so skupni italijanskim in slovenskim šolnikom, se ji Sindikat slovenske šole pridruži. Pri tem poudarja, da so slovenski šolniki še mnogo bolj upravičeni, da stavkajo, kot italijanski, kajti ti se borijo za povišanje plače, slovenski šolniki pa se morajo poleg tega boriti za pravno ureditev svojega položaja in so glede plače večji del njih, kljub dolgoletnemu službovanju še vedno na stopnji začetnikov. 2. Ker Sindikat slovenske šole sodi, da njegova naloga ni samo ta, da se bori za upravičene interese šolnikov, temveč tudi za splošni interes in razvoj slovenske šole, je sklenil, da stavko omeji, da ne bi preveč prizadel slovenskih dijakov in njihovih staršev. 3. Sindikat slovenske šole pričakuje, da bo slovenska javnost razumela in pravilno cenila razloge takega zadržanja in upa, da bodo javnost in politične stranke odločno podprle borbo za pravice slovenske šole in slovenskih šolnikov. Sindikat slovenske šole v Trstu sklicuje sestanek vsega članstva za torek dne 15. maja L •- °*> l>-30 url na sedežu Sindikata v Ul. F. Filzi št. M. ____________ Prosimo, da se udeležijo sestanka tudi nečlani, ker se bo sklepalo o bližnji stavki. ODBOR SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Prispevki za protiglivično borbo Za povečanje in izboljšanje kmetijske proizvodnje tudi z uporabo primernih protiglivičnih sredstev pri zatiranju raznih škodljivcev kultur so bila dana na razpolago tudi za našo pokrajino potrebna denarna sredstva za dodelitev prispevka za nakup protiglivičnih sredstev za zatiranje škodljivcev, ki delajo škodo po-vrtninam, cvetlicam, v vinogradu in sadovnjaku. Zainteresirani kmetovalci mora-jq predložiti prošnjo na navadnem papirju, naslovljeno na ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu preko pokraijnskega kmetijskega nadzorništva, Trst, Ulica Gihega štev 6/1. Dodelitev prispevka, ki bo dan v najvišjem znesku 50 odst. nakupne cene, je podvržena odobritvi tukajšnjega opazovališča za rastlinske bolezni, tako glede vrste kakor količine protiglivičnega sredstva. Komenska cesta zaprta Z odločbo tržaške pokrajine od 8. t. m. bo pokrajinska cesta proti Komnu zaprta za promet od Bajte (križišča pri Saležu) do odcepa pri Samatorei, od 14. maja do 30. decembra zaradi del na novi trasi in asfaltiranja ceste. Promet bo med tem časom preusmerjen skozi Salež in Samator-co ter obratno. Prireditve in objave ............................................................................................ SNIDENJE TISOČEV DANES V VIPOLŽAH V BRDIH Zbor mladino iz treh držav „Za mir in prijateljstvo“ Samo iz Trsta in okolice 12 avtobusov, iz Gorice in okolice pa štirje Vse kaže, da bo današnje zborovanje «Za mir in prijateljstvo* v Vipolžah v Brdih, dobro u-spelo. Za to zborovanje se je namreč prijavilo veliko število izletnikov, ki se bodo, odpeljali iz Trsta z dvanajstimi avtobusi in z Goriškega s štirimi, poleg tega pa še s številnimi osebnimi prometnimi sredstvi. Dobro potekajo tudi priprave gostiteljev-mladincev iz Nove Gorice. Svečani del borovanja se bo pričel ob 10.30 in ga bo otvorila godba na pihala. Sledili bodo kratki pozdravi predstavnikov avstrijske mladine, slovenske mladine iz Koroške in Italije, italijanske mladine ter krajši govor predsednice OK Ljudske mladine Slovenije Francke Strmole. Popoldne bo zabavni kulturni program, na katerem bodo nastopile skupine iz Koroške, Goriške in Trsta, levji delež pa bodo nosili domačini. Srečanje se bo nadaljevalo popoldne in zvečer ob zvokih dveh plesnih orkestrov in s plesom na dveh plesiščih. Poleg tega je na programu zborovanja zjutraj ob 8. uri nogometna tekma med tržaškimi visoko-šolci in Novogoričani, istočasno se bodo v Vipolžah pomerili igralci namiznega tenisa in šahisti. Najzanimivejše športno srečanje bo popoldne v Vipolžah, kjer se bo-Včeraj je združena slovenska do pomerili nekateri igralci trža-........................................n................ PISMO UREDNIŠTVU: škega Bora z odbojkarji iz Nove Gorice. Udeleženci zborovanja, ki bodo odpotovali z avtobusi, bodo šli do bloka Preval, kjer bodo iz avtomobilov izstopili in od koder je do gradu slabih 500 metrov. Obmejni blok Preval je odprt samo do 24. ure in to samo za propustnice. Udeleženci, ki se r.a-mei^ivajo udeležiti zborovanja z osebnimi vozili in imajo potne liste, morajo iti skozi blok pri Rdeči hiši, od koder vodi asfaltirana cesta skoro do Vipolž. Opozarjamo, da odhaja avtobus iz Trsta v Nabrežino ob 6,50 in 6,45, 7,45 zvečer. Vlaki pa ob 7,22 do križišča in v Nabrežino ob 8.00. Povratek z vlakom ob 22.11 in 22,30 s križišča. Solidarnost z delavci v Španiji in Portugalski Nova delavska zbornica . CGIL je izdala proglas, v katerem po-žiVa tržaške delavce, da naj pod-pro delavce Portugalske in Španije, ki že dalj časa vodijo trdo stavkovno borbo. Izvršni odbor federacije pristaniških delavcev CGIL pa je sklenil, da bodo podprli delavce, ki se bore v Madridu, Barceloni in Asturiji in bodo zato bojkotirali španske ladje, ki priplujejo v naše pristanišče, saj pomeni Francova zastava simbol tiranije in smrti. Ob nastopu novega šolskega skrbnika Prejeli smo; Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika. Naš Primorski dnevnik berem vsak dan, da sledim dogodkom po svetu in pri nas. Zanimajo me vprašanja svetovne politike, razvoj politike v državi, v kateri živimo, zlasti pa vprašanja, ki se posredno in neposredno tičejo nas Slovencev, ki živimo v Italiji. Ze dolpo let se živo zanimam za vprašanje obstoja in razvoja naše šole, ker sem prepričan in čutim, da je to eno izmed osnovnih vprašanj našega narodnega obstoja in kulturnega razvoja. Zaradi tega sem vam naslovil to pismo in upam, da ga boste objavili. Kar prijelo me je, da bi s pestjo udaril po mizi ko sem danes dopoldne bral na drugi strani Primorskega dnevnika v kratki vesti pod naslovom «Razgovor dr Vigneri ja z novinarji», da naš' list o tem sestanku oziroma o proveditorjevi tiskoimi konferenci ni bil , obveščen in niti nanjo povabljen. Bral pa C ♦ sem tudi italijanske krajevne časopise, v katerih so obširna poročila o tiskovni konferenci novega šolskega skrbnika, kateremu so novinarji postavljali vprašanja glede italijanske šole v Trstu Popolnoma naravno je, da so ' se italijanski novinarji spo-znali z novim šolskim skrbnikom in da so se zanimali za razne probleme italijanskega šolstva v našem mestu. Prav tako pa bi bilo potrebno in koristnor, da bi se tudi novinar Primorskega dnevnika v tem prvem stiku predstavnikov tiska spoznal z novim šolskim skrbnikom in da bi se zanimal za probleme slovenskega šolstva. Prepričan sem, da bi se vaše uredništvo za stvar zanimalo in poslalo kar dva urednika, te bi bilo obveščeno, oziroma povabljeno, saj se Primorski dnevnik stalno in vztrajno zavzema za naše šolstvo, za kar mu moramo biti vsi Slovenci zares hvaležni. Ne vem, če gre za pozabljivost kakšnega uradnika na šolskem skrbništvu ali za podcenjevanje in preziranje edinega slovenskega dnevnika v Italiji. Kdor je to zakrivil, je vsekakor napravil slabo uslugo novemu šolskemu skrbniku. Močno sumim da je nekdo nalašč spozabil »,’ toda šolski skrbnik se bo prej ali slej lahko sam prepričal, da je na Tržaškem tudi slovenska šola, ki ima stare in pereče probleme, ki jih je treba rešiti. Šolski skrbnik odgovarja pri višjih oblasteh tudi za slovensko šolstvo in od njega bo mnogo od- visno, kako in kdaj bodo rešeni problemi slovenskega šolstva. Ne bi rad v tem pismu na dolgo in široko navajal in analiziral vseh problemov, saj ste o njih že večkrat podrobno pisali, vendar bi omenil le nekatere in upam, da boste imeli douolj prostora v listu. Vsi Slovenci smo bili kolikor toliko zadovoljni, da je bil po dolgih letih zavlačevanj in težav končno le odobren zakon o slovenskem šolstvu, ki je bil objavljen v Uradnem listu 9. oktobra lanskega leta, toda žal, so predpisi tega zakona večinoma še le na papirju in se ne izvajajo v celoti, tako da zakon dejansko ni še v veljavi. Kaj pomaga zakon, če ni primernih predpisov. Tak zakon je kot avto brez motorja, ali brez koles. Z vprašanji našega šolstva se spoznavam iz člankov v časopisih, pa tudi s pogovori z našimi šolniki. Kakor sem že omenil, me stvar zanima kot Slovenca, pa tudi kot očeta dveh otrok, ki obiskujeta slovensko šolo. Sledim učenju otrok in se pogdvarjam z učiteljico ter s profesorji o učnem uspehu, vedno pa pade pogovor tudi na stvari, ki se tičejo naše Sole in naših šolnikov, Prepričan sem, da ni moč rešiti vprašanja šole, če se pravično ne reši tudi vprašanje tistih, ki so glavni temelj šole, to je učiteljev in profesorjev. Zakaj ni še rešeno vprašanje staleža na šoli in stalne namestitve, vprašanje učnega načrta, vprašanje socialnega zavarovanja in pokojnin šolnikov? Zakaj ne ugodijo še prošnji staršev, da bi na srednji šoli obvezno poučevali tuji jezik? Zakaj so nali dijaki na nižji trgovski šoli pri Sv. Ivanu še vedno tako natrpani v učilnicah? Zakaj niso poslali še ene učne moči na osnovno šolo v Mavhinjah in na osnovno šolo v Devinu? Zakaj nimajo nekatere slovenske srednje in strokovne šole zadostne opreme in učil? Zakaj se nekateri slovenski profesorji starajo in umirajo kot »vajenci*, ne da bi bili deležni pokojnine, ki so si jo pošteno zaslužili? Lahko bi še našteval vprašanja; odgovor pa bomo dobili, ko bodo šolski zakon izpopolnili in ga tudi izvajali, ko bo nehala diskriminacija na škodo slovenskega šolstva. Novi šolski skrbnik obljublja, da se bo zavzemal za rešitev vseh vprašan j šolstva. Ce bo tako, mu bomo vsi Slovenci na Tržaškem hvaležni. S temi željami ga pozdravljamo in mu želimo obilo ušpebon. Trst, 11. maja 1962. Z. P. nišnice 27-letnega Giuseppa Baisa iz Zavelj 23 s številnimi poškodbami in ranami na čelu, nosu, levem kolenu in z lahnim pretresom možganov. Okreval bo predvidoma v 10 dneh. Bais se je ponesrečil na glavni cesti v bližini Bertokov, ko se je s svojo vespo peljal proti Kopru. Da bi se izognil pešcu, ki je v tistem trenutku neprevidno prečkal cesto, je naglo zavrl, pri čemer je izgubil oblast nad vozilom in se zvrnil na tla. V Trst so ga pripeljali z osebnim avtomobilom. Pri raztovarjanju papirja si je zlomil nogo Na delu v ladjedelnici Sv. Roka se je včeraj ponesrečil 55-let-ni Gino Grassetti lz Ronk, ki sl je poškodoval dva prsta na levi roki, zaradi česar se bo moral zdraviti dve tedna. V pristanišču pa se je ponesrečil na delu 42-letni Alojz Kožuh s Kjadina štev 1463. Pomagal je namreč pri raztovarjanju bal papirja, pa ga je hala potisnila ob stranico tovornika, tako da si je zlomil levo nogo. Z rešilnim avtom so delavca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral poldrugi mesec. zbornice Slovenije. Ivan Regent včeraj gost v Zgoniku in na Proseku Ivan Regent je včeraj nadalje- Alpe-Adria in prostore Trgovinske val svoje obiske v tržaški okolici. Opoldne je bil gost tržaške federacije KPl in Neodvisne socialistične zveze, ki sta Ivanu Regentu na čast priredili kosilo v Zgoniku. Kosila se je udeležil tudi zgo-niški župan Alojz Pirc, ki je dragega gosta prisrčno p ozdravil. Zvečer pa je bil sprejem na Proseku, kjer so se v dvoranici domačega prosvetnega društva zbrali številni Prosečani in Kon-tovelgi Ivana Regenta so spremljali Murija Bernetič, dr. .lože Dekleva, Eugenio Laurenti, Vitto-rio Vidali, Mirko Kosmina in Franc Gombač. Gosta je pozdravil predstavnik proseške sekcije tržaške federacije KPI, Ivan Regent pa je v odgovoru poudaril koristnost zbližan ja med Zvezo komunistov Slovenije in tržaške federacije KPI, kar se ugodno odraža tudi na tržaškem področju. Zahvalil se je za lep in prisrčen sprejem ter nazdravil vsem prisotni;m„ Neka; GLASBENA. MATICA ______. TRST ------- V soboto, 19. maja ob 21. uri v Avditoriju v Trstu Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov v izvedbi skupine Dalmatincev RTV iz Zagreba pod vodstvom Petra Traliča Prodaja vstopnic od četrtka dalje v Tržaški 'knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom v baru Moscolin nasproti Avditorija orasc1" Nazionale 14.00 (tAlad>nove jttl (Le meravigile di Aladin . ^ nicolor. Donald 0'Connor, De Sica. 01 Fenke 14.30 «Orazi e Ladd, Franco Fabrizi. lor. ./-n*« •** Excelsior 14.00 «Numa I* „na Bi1 monaca di Monza). Gl°va" vedi«1 li, Gabriele Ferzetti. Prep" mladini izpod 18. leta. j_^e) (t-Hat'**1' iiime sporche). La-urenc« ^ Capucine. prepovedano fl“ nijj(Ir Arcobaleno 14.00 »Divje Omilitev ukrepov proti črnim kozam Tržaška pokrajinska turistična ustanova sporoča lastnikom hotelov, penzionov, gostišč, oddajav-cem sob, campingov in sploh vsem oddajavcem bivališč, da je z ured. bo 4. t. m. ministrstvo za zdravstvo ukinilo varnostne ukrepe proti črnim kozam za osebe, ki prihajajo po morju ali z letali iz Karačija v Pakistanu. Občina sporoča, da bo mesnica v Ul. Ugo Foscolo št. 3 odprta tudi ponedeljek 14. t. m. za prodajo konjskega mesa. Ukradli so zlatnino Ko se je predsinočnjim okrog 2. ure 29-letni Longino Trevisan iz Ul. Solitro 3 vrni) domov, je takoj spoznal, da je imel nepovabljene goste v hiši, ki so vse prebrskali in odnesli zlate predmete in denar v skupni vrednosti 155 tisoč lr. Ukradi so namreč zlato moško uro, zlato verižico, zlato o-grlico, zlat prstan ter 25 tisoč lir v gotovini. Izrabil; so ugodno priložnost, ko ni bilo nobenega doma, in: so odprli vrata s ponare jenim; ključi. Z motorjem je padel na cesti pri Bertokih aj pevcev domačega pevskega zbora je potem zapelo vrsto narodnih in partizanskih pesmi in tu se je izkazalo, da je Regent kljub svojim letom še vedno izvrsten pevec, ki ni pozabil na domačo kontovelsko pesem. V družbi sovaščanov je čas hi-itro mineval in bilo je že pozno zvečer, ko se je dragi gost s soprogo poslovil od Prosečanov in Kontovelcev ter obljubil, da se bo še vrnil med nje. * VČERAJ SO ODPOTOVALI V LJUBLJANO vsi funkcionarji in uradniki tržaške trgovinske zbornice. Ogledali so s| sejem iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiMiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiimi <30 LET ITALIJANSKE ZGODOVINE* Prof. Cotta o «Tolmačenju odporniškega gibanja» V sredo zaključno predavanje prof. Schiffrerja o fašizmu in antifašizmu v Julijski krajini osebe iščejo začetek odporniškega gibanja že v «risorgimentu». Taks. no tolmačenje odporniškega giba-nja škoduje gibanju samemu, ker ga 'postavlja izven tedanje realnosti, v kateri se je dejansko porodilo. Poleg tega je prof, Cotta obsodil tudi politizacijo odporniškega gibanja, za katerega ni mogoče reči, da je pripadalo tej ali oni stranki. Odporniško gibanje je zraslo najprej iz naroda, saj se ni v vsem času odporniškega gibanja nikoli ustvarila politična e-notviost, kot jo nekateri skušajo opevati. Po njegovem mnenju je bilo celotno odporniško gibanje v Evropi, in zato nujno tudi v Italiji, ideološko neenotno, kot so bili ideološko neenotni zavezniki, ki so se borili proti italijanskemu in nemškemu fašizmu. Zato odporniško gibanje ni imelo nikjer nacionalističnega značaja. Nekateri pozabljajo, je poudaril prof. Cotta, da je bilo odporniško gibanje izraz borbe ljudstva rroti nemškemu okupatorju in proti fašizmu. S predavanjem prof. Sergia Cot-te o temi ((Tolmačenje odporniškega gibanja*, ki je bilo sinoči v dvorani gledališča «Nuovo», se je dejansko zaključil ciklus predavanj «30 let italijanske zgodovine*, ki jih je priredil Kulturno-umetniški krožek. Zadnje predavanje bo imel sicer prof. Carlo Schiffrer, ki pa se bo nanašalo na Julijsko krajino in ne bo spadalo v omenjeni ciklus. Prof. Cotta je že ob začetku povedal, da se bo njegovo predavanje nanašalo predvsem na njegovo osebno tolmačenje italijanskega odporniškega gibanja, ne glede ali bo to komu ugajalo ali ne. Prof. Cotta je bil za časa rem-ške okupacije poveljnik partizanske brigade. Po mnenju prof. Cotte je treba sedaj, ko se odporniško gibanje zgodovinsko proučuje, zavrniti vsako tendenco, ki bi hotela napraviti iz odporniškega gibanja nekaj nadnaravnega. V resnici, je dejal prof. Cotta, je bilo odporniško gibanje dialektična realnost. Zato ni prav, da danes nekatere Almirante bojeviti demagog Sinoči je na Trgu sv. Arotona govoril fašistični poslanec Giorgio Almirante, ki je v svojem govoru nakazal glavne smernice politične dejavnosti njegove stranke ter na splošno vseh političnih skupin italijanske desnice. Posebej je fašistični poslanec napadel zlasti pobudo za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Napadel je tudi novo trgovsko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo pod pretvezo, da Italija finansira jugoslovansko gospodarstvo. Pri tem je Almirante seveda pozabil, da je jugoslovanski trg sploh najboljši kupec proizvodov italijanske mehanične in druge industrije. V določenem trenutku je poslanec Almirante izgovoril nekaj besed, ki bi marsikakšnega drugega govornika drago stale. Dejal je namreč, da se bo njegovo gibanje uprlo z vsemi sredstvi ustanovitvi avtonomne dežele. Kaj pomeni z vsemi sredstvi? Morda po Fabbrijevi bombaški metodi? Izpred sodišč Pred sodnikom Brencijem s<® se morala včeraj zagovarjati 38-let-na Italia Ruggeri iz Ul. Lorenzet-ti in 38-letni Dino Dav; od Spodnje Magdalene 1804 pod obtožbo, da sta zagrešila nenravna dejanja. Na zatožni klop; je sedel tudi 24-letni Umberto Giurman; iz Ul. Ti gor 6, ki se je moral za govarjati zaradi tatvine. Dogodek, ki je spravil vse tri pred sodišče, se je pripetil maja lani. Sodnik je spoznal Ruggerijevo za krivo ter jo obsodil pogojno in brez vpisa v kazenski list na 2 meseca zapora. Ostala dva obtoženca je oprostil, ker nista zagrešila dejanja, za katero sta bila obtožena. Pred istim sodnikm se je zagovarjal tudi avtoizvošček Albino Meola iz Rude, ki je bil obtožen, da ie s taksijem povozit AurorO Sabelli por. Cantoni iz Ul. delle Docce 11 ter ii povzročil hujše telesne poškodbe. Sabejlijeva se je morala zdraviti v bolnišnici 90 dni. Sodnik je upoštčval samo delno krivdo Meole in ga obsodil pogojno in brez vpisa v kazenski list na 20.000 lir globe ter na plačilo 150.000 lir predujma prizadeti stranki. Pred kazenskim sodiščem pa se je včeraj zalključila razprava proti 34-letnemu Renatu Sirotichu, ki je bil obložen, da je vozil motor v pijanosti. Prvič je bil Sirotich obsojen na 1 mesec pripora in na 25.000 lir denarne kazni. Prot' tei obsodbi je vložil priziv in tokrat ga je sodišče oprostilo zaradi po-m»r>:Van'a dokazov. VERDI V ponedeljek ob 21. uri bo sedmi koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki ga bo dirigiral Giorgio Cambissa ob udeležbi Tria iz Bočna. Na sporedu so skladbe Beethovna, Cambisse in Wagnerja. Danes se prične prodaja vstopnic pri gledališki blagajni, TEATRO nuovo Igralka Paola Borboni nastopi ( svojim recitalom danes ob 17. url za abonma D in DD; v ponedeljek ob 21. uri za abonma G in H, v torek ob 21. uri za abonma I in L. Rezerviranje mest in prodaja vstopnic pri gledališki blagajni in pri osrednji blagajni v Pasaži Protti, telef°n 36-372. Operetna sezona na tržaškem gradu Tržaška letoviščarska m turistična ustanova je za letošnje poletne prireditve na gradu zagotovila ciklus operetnih predstav. Ciklus se bo začel 28. julija in se zaključil 11. avgusta. «Tržaško operetno poletje*, tako se bo namreč imenoval ta ciklus, bo vključevalo tri operete, in sicer: Schubertovo «Pri treh mladenkah», Novellijevo «Cista voda» in Cuscinajevo opereto-revijo «Lizbona ponoči». Nobeno od teh treh del doslej še ni bilo uprizorjeno v okvirit prejšnjih operetnih festivalov na gradu, pa tudi zasedba bo letos zelo močna, saj bodo med drugimi nastopili tenorist Gianni Pog-gi, francoska sopranistka Franca Duval, večno mladostni Elvio Cul-deroni, znana subretka Wanda O-siris, Aurora Banji in drugi. Eden izmed dirigentov Stočlanskega orkestra bo tudi Tržačan Mario Bu-gamelli. Grattacielo 14.00 «Podle en na vita vioienta) P-Mladoletnim prepovedan®' jvoC'>’ Supercinema 14.30 «Ser,ca p* (L’ombra del dubbio). J® ten, Te resa VVrigibt. (L» ^ Alabarda 14.00 «Nora želja* ^ Ul1 i,lia matta). Catherine ®?. jul Tognazzi. Prepovedano Aurora 14.30 «300 iz Fort .J (I 300 di Fort Camby). Cristallo 15.00- «Fanny». Te<* ■ -eslie Caron. Garibaldi 15.00 Mali oglasi Kolesa BIANCHI — originalna kolesa MELILLO Trst — Ul. A. Caccia 34» tel. »6»32 Motorna kolesa MELILLO Trst — Ulica A. Caccia J-10. GUME za avtomobile, motorna kole. sa In kolesa vseh vrst, MELILLO Trst — Ulica A. Caccia 3-1». NADOMESTNI DELI za vsa Italijan, ska in tuja motorna kolesa. ((Najbolj ladja armade* (La navf.„mr. sata deiresercito). Technlv Lemmon. „ete»' Capitol 15.00 »Nekaj, kar ^ ^ Troy Donaque. Tretji te° 1 uspeh. Zadnje predstave. ^11/ Impero 15.00 «Razporoka sko* (Divorzio airitali®"*’t# Italia 14.30 ((Pesmi v ntm“ O# (Canzoni a tempo dl iške Bramieri, Peppino di Massimo 14.30 «Upor n-ajei»n " rivolta dei »*!: P Ma.V°' ske* (La Tech nicolor. Virginia rado Sanmartio. Moderno 14.00 «Romul ln flcP, Technicolor. Steve ReeV, ’ Scott, Vlrna Lisi, Ornel Zadnji dan. Astoria 15.00 «Cudovita T’ctlI)i# / beSB« r (I magnifioi sette). Jul Brynner. Astra 15.00 ((Toplo ne , (L’ocehio caldo del cien”. n)Si, Vlttorto Veneto 14 30 * nza). (11 giardino della vl01 '. A povedano mladini. st111 • Ideale 13.45 ((Pohujšanje PTitolo'' (Scmdalo al sole). T*0 jj Prepovedano mladini. 'L Marconi 14.30 »En danoen»t0’jl> (Un glorno da leoniL ^flaa vatori, Carla Gravtna. “la Ferrero. Abbazia 14.00 «Steza .™cin"f sentiero degti amantib Sušam Hayworth, JohnJ Odeon 14.30 «Zenska v F* Jetrna all’interno). Ingeborn e^ Skedenj 14.00 «Vrni se Ted"1?., (Torna a seltembre). ,,obri*;0 Rock Hudson, Gina 'z*1 SPDT priredi v nedeljo*'' cvL let na Vremščico (W> iegi 1} l! Jurjevke-narcise) s pte na ražnju. Prijave za 1 Geppa 9-11. g 2. in 3. junija P^sote V z avtobusom k livlf# go y Krn. Skupina za Krn ' reK0.. \l vila po želji iz Kobarida £ ^ niče in Vršna, ati iz So* peno. _ | ijun i NADOMESTNI DELI za Vespe, Pa-rilla, Lambrette, N.S.U., Itom, F. Mo-rini dobite pri MELILLO ALFREDO Trst — Ul. A. Caccia 34« tel. 96032 VESPAGENZIA, Trst, Ulica S. Fran-c e y o 44, tel, 28-940. takojšnja Izročitev VESPA GRAND ŠPORT MODEL 1962 skupno z rezervnim kole. som in VESPE 125 In 150 z dvopro. stornim sedežem. Na obroke in brez predplačila. Vebka izbira SCOTEH in MOTO rabljene z Izrednimi pogoji plačevanja. PRI MAGAZZ1NU FELICE. Trst. Ilca Carducct 41, DOBITE: ženske, moške in otroške oe/ue plašče, bunde, hlače, jopiče In srajce najboljših vrst in znamk po najnižjib cenah. PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino «MAGL1ABELLA» na Korzu Garibaldi 11 (Barrlera), nekaj kora. kov od avtobusne postaje. Pri nas boste oašll veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode In otroke po uajnlžjih cenah v Trstu. Postreženi boste v vašem lezikul Proti izrezku tega uglasa za nakup nalmani 500 lir »rednosti. e'«V ♦ * * Plezalni tečaj SPDT. ^ mlinci .n planinke, ki se žalnega tečaja, naj „ri dne 13. t. m. ob 9. ur! ^ f. vem mlinu v Glln5d‘,c,.'. jutr!i ^ naj se poslužijo bodisi 0„(iy avtobusa v Dolino ah ,lrer'l? ,j Katinare s sprehodom k Sta. S seboj naj prmeS ‘ jaste telovadne copate + Žalujoči družini PAVLOVIČ naznanja48,^.j8 noči ob mraku preb’1 jp ljubljena mama, babic® babica Marija »d. Ml-letni 1 Federica Miocini, 73-letni Marcello Lazar, 68-letna Giovanna Fonda por. Cok, 61-letmi Silvio Can. cianl. 76-1 e tria Anna Antonelli, 61. Futvlo Fort in gospodinja Maria LialPiero letni Pletro Sodomaco, 86-letna A. dele Guarini vd. Albrizio, 78-letni Antonio Flego, 65-letnl Spiridione Mosetti. OKLICI Soter Giovanni Trippar in gospodinja Rosanna Slobetz, šofer Giorgio Maltoni In uradnica Ada Železnik, trgovec Lino Bonazza in delavka Violetta Francescon, geometer Giovanni Polito in uradnica Mi. rella Gulliimi, zidar Pletro Damiani in delavka Antonia Vascotto, nogometaš Vittorino Regeni in uradnica Francesca Radin, uradnik Lucio Fe. losi In gospodinja Fioretta Reperti, strojni oficir Glauco Petri in Dlagaj-ničarka Annamaria GlraJdi, ind. izvedenec Giovanni de Marco in gospodinja Elisa Baldassi, pomorščak Ni-colo Bartole m gospodinja Onorina Maraspin, častnik iavne varnosti Bru. no Marini in uradnica Gaetana Spa-davecchia, Inženir Adriano de Cor. nereito m gospodinja Flavla Buzzi, strojni kapitan Gino Righetti In u- In prodajalka Licia Zabotto, Gerehi, inštalater Mario Cioch in de- uradnik Stelio Colonna In gospodinja lavka Alma Cok, kemik Riuggero Ruggeri im učiteljica Maria Luisa Marchetti, stražar Javne varnosti Pam-crazio Lo Tesoriere in gospodinja Palmira Uberti, uradnik Ettore Lo-renzutti In bolničarka Llvia Riboll, uradnik Franco Gropalz In gospodinja Gianna Genel, mizar Enmio Me-deot in baristka Ilona Prelec, urad. nlk Sergio Mamllovlch in tislcarka Adriana Frlsan, uradnik Carlo Avan-zini in gospodinja Eunlce Debianchi, pomorščak Bernardino Filliini In gospodinja Lidia Cerouenich, uradnik Roberto Mazzoll in knjigovezka A driana Pevera, šofer Silvio Hribernik in gospodinja Aurelia Bablch, študent Lucio Vldoli im frizerka Serena Melll šofer Romano Lonzar im uradnica Renata Brumat, uradnik Ennco Schoenfeld in uradnica Arlstea Laz. zara, trgovec Franc Udovič im frizerka Nežka Kump. mehanik Mario Borgato in Guglielmina Gherlanl, natakal Giordano Baruzza in uradnica radidca Argea Calzinl, skladiščnik t Marta Kalister, pometač Aldo Del Delia Potocco, električar Romano Marin in gospodinja Eleonora VVeffort Paroni, reprezentant Sergio Rellch in uradnica Anna Maria Calilgaris, uradnik Mario Trebez In prodajalka Vanda Baldi, hotelir Marino de Do-minls ln gospodinja Elda Coronica, natakar Roberto Silvano Erario in uradnica Edda D« Filippo, uradnik Sergio Zorzon im gospodinja Vivia-na Gualtl-eri, barist Claudio Picclola in gospodinja Silvana Peris. železničar Giuseppe Fabbo in gospodinja Mirella Braida, častnik Giuseppe Er. riqjez In gospodinja Rosella Sergi, pomorščak Diino Degrass! m bolničarka Maria Venturini, reprezentant Olaudlo Vascotto in gospodinja Lydia Martini, uradnik Claudio Samueli in študentka Maria Grazia Fragiacomo, častnik An-tonio Martello in uradnica paola Biscardi stražar Javne varnosti Leonardo Grion in pletilja Lu-cia Bruna Fach-in, električar Claudio Malo in frizerka Luciana Sancin, Inženir Sergio Furlan in -uradnica Lul. Stelio Turk in čistilka Giuseppina Coppa, mizar Mario Favento ln delavka Eleonora Mauri, kamionist Er. nesto Mian im gospodinja Elda Fe-drlgo, delavec Francesco Chell in gospodinja Luciana Dussi, mehanik Giuseppe Mahorcic in delavka Silvana Bordon, uradnik Gianlutgi Gaggio in uradnica Edda Ruzzier, mehanik Alfredo Riccobon in uradnica Tatia-na Rudez, uradnik Giacomo Parod: in gospodinja Germana Scherli, delavec Vincenzo Torre in šivilja Gisola Zabbia, pomorščak Anton-ino Di Sal. vo in uradnica Mariaester Marini. LEKARNE ODPRTE DANES AlPAlabarda, Istrska cesta 7; Bar. bo-Carniel, Trg Garibaldi 5a; Croce Azzurra, Ul. Comm-erciale 26; de Lei-tenburg, Trg s. Giovanni 5; Al Ga-leno. Ul. s. Cillno 36; Mizzan, Trg Venezla 2; Vielmettl, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al C-amello Drevored 20. septembra 4; God ir, a Šentjakobski trg 1; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10: Vielmettl, Borzni trg 12. Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno naš dragi brat, stric in svak ANTON ŠTAVAR Pogreb bo v Ljubljani z Zal. Globoko žalujoči družini STAVAR in Ljubljana, Trst, Meksiko, 13. maja 1962. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zaPuS dragi mož in oče MARCEL LAZAR .,v Pogreb bo danes 13. t. m. ob 11. uri iz mrtvašmc ne bolnišnice v Ul. Pieta. nN^ni Zena IVANKA, hčerka možem BRUNOM ZANL* Žalosti družine svojega spoštovanega - sodelavca MARCELA LAZARJA se pridružuje tvrdka JOGAN & DR. ŠTOLFA IttlEESggjl R KRATKOMETRA2NIH Pt0Sv d,«tlmov J*11rv«enr°k?XtVO V Skednju pri. I li! ■V 'J % o v t dH' jc«' A ijV Na posestvu ustanove Tre Venezie v Pevmi gradijo hiše za kolone Ustanova Tre Venezie, ki Je lastnica obsežnega zemljišča pri Pevnri, na katerem pridelujejo razne vrste žitaric in krmila za živino, je začela uresničevati načrt, izdelan pred dobrim letom, po katerem naj bi se sedanje posestvo razkosalo in izročilo kolonom. Ob cesti, ki pelje v St. Maver, že postavili temelje za štiri od šestih hiš, kolikor jih nameravajo zgraditi na tej površini, ki jih bo ustanova proti odplačevanju izročila kupcem, ki bi prišli v poštev. Hiše bodo stale na desni strani ceste, gledano proti St. Mavru, in bodo druga od druge oddaljene kakšnih 150 do 200 m. Poleg stanovanjskega poslopja bo še gospodarska zgradba, v kateri bo prostor za shranjevanje pridelkov, motornih vozil za obdelovanje zemlje ter za živino. Po prvotnih načrtih naj bi na teh površinah pridelovali predvsem najrazličnejše vrste zelenjave za goriški trg, morda pa tudi bližnja večja naselja. Ker je plast zemlje zelo nizka in ne zadržuje vlage, se bodo morali novi stanovalci združiti in si sami zgraditi umetne namakalne naprave. Ce so ti načrti še vedno v veljavi, tedaj bo za vselitev prišla poštev samo takšna družina, ki dovolj številna, sposobna in pridna, da bi vse to skupaj predstavljalo neke vrste jamstvo za redno odplačevanje dolga. Marsikdo, ki se ukvarja s kmetijskimi vprašanji, predvsem pa z vprašanjem vztrajanja kmečkega človeka na zemlji, in to v času, se zaradi številnih razlogov raje zaposluje v industriji, je prišel do spoznanja, da se kolonizacija ne izplača, ker so tudi šte- sIlV. 2*0 PROSEK-KONTOVEL bitij; danes 13. t. m. ob 16. urj Technicolor-Technirama NEVIHTA (La Tempesta) ANa MANGANO, VAN HEFLIN in VIVECA LINFORS ^PŠKEDENJ Ur'*Tea,hes. 13- m. ob i. si°n č»HColor P*navi-^ Cudov!ti film: (t0? v SePtembru ®r®Jo; 8 SEttembre) SasA °LOl t»UDSON, f SaiVaolloBRIGida, ‘Vrš ”'pnno u' ' m' ob . V|*Ni s.p<,nov'lev filma: V SEPTEMBRU« KINO ROSANDRA • BOUUNEC predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 17.30 film: NEKOMU UGAJA TOPEL (A quaicuno piace caldo) Igrajo: MARYLIN MONROE TONY CURTIS JACK LEMMON «IRIS» PROSEK lor .^jjj *'lm: nes. dne ^ m z začCtkom ob 16. uri tcchnico- Morski roparji *taio: Y(ji d bucanieri) re Brinner — CHARLTON HESTON — CLAI-BLOOM in CHARLES BOYER £ %„BlRME in OBHAJILA t *udi H, » urarno in zlatarno ^'SAN - Trst, Ulica Carducci št 27 st°Mvo znamke , _r «M A R VI N» Poleg velike izbire raznih predmetov po vašem okusu, tudi cene zmerne agencija ZA PRODAJO DSKIH ČINČILA X (Cincllla Canadesi) Po T- R. Chinchillas Ranch Reg'd Q U E B E C Propagandne cene. Vse potrebne informacije dobite pri zaupniku S. FHANZOLIN1 r s t, Cas. postale 52 Telefon 64-394 ,s °bhajila in birme II ■'kj Rn a in papirnica *^Kunahm *«6i'ra - TRST, ULICA MAZZINI 44 TEL. 93667 tukajšnja izročitev tiskanih naročil Goriško-benešfei dnevnik ZAČETEK IZVAJANJA NAČRTA 0 PARCELIRANJU Zgradili bodo šest stanovanjskih poslopij vilne družine v Fossalonu za ceno velikih žrtev prenehale obdelovati zemljo, ki so jo vzele v najem, in so si poiskale svoj kruh v industriji. Nedeljski počitek kcncinarjev Na osnovi sporazuma za nedeljski počitev uslužbencev pri bencinskih črpalkah, Iki naj bi za po- DANES Mladinski izlet v Brda Mladinskega izleta v Brda, ki se bo vršil danes 13. maja v Vipolžah v Brdih in katerega se bo udeležila mladina iz Avstrije, Italije in Jugoslavije, se bo udeležila tudi mladina z Goriškega. ODHODI AVTOBUSOV: z Vrha ob 8. uri s Poljan °b 8.13 iz Dola ob 8.20 iz Doberdoba ob 8.30 iz GabriJ ob 8.40 iz Sovodenj ob 8.13 iz Standreža ob 3.30 iz Gorice ob 8.40 iz Pevme ob 8.30 z Oslavja in iz Steverjana ob 5. uri petka delujejo bencinske črpalke na Goriškem od 7. do 22. ure. Ob sobotah in dnevih pred prazniki so odprte pol ure več zvečer. Ob nedeljah in praznikih ostane polovica črpalk zaprtih po razporedu, ki ga izdela trgovinska zbornica, sporazumno s prefekturo. Za delujoče črpalke velja ob nedeljan urnik od 7. do 22. ure. Odprte črpalke bodo morale izvesiti posebno opozorilo. Kar se nočne službe tiče je prostovoljna, vendar bodo morali poslovodje črpalk o tem obvestiti trgovinsko zbornico in prefekturo. Ta odredba stopa praiktično v SLABI OBETI ZA LETOŠNJI VINSKI PRIDELEK Toča prizadela kmetovavce, ki imajo njive pod oslavsko kostnico Padala je samo nekaj minut in poškodovala predvsem trtne mladike Včeraj zjutraj je številne pre-bivavce zgornjega dela Pevme in spodnjega dela Oslavij zbudilo močno udarjanje toče ob korce na strehi. V nekaj minutah so bila tla povsem bela, v nižinskih predelih, kamor se je odtekala voda, pa se je nabralo toliko toče, da jo je bilo še v popoldanskih urah za nekaj škafov. Toča je začela padati nekaj pred sedmo uro. Prišla je od Moše, stresla pa se je v spodnjem delu St. Mavra. Steverjan je bil izven pasu, kjer je razsajala, prav tako pa tudi Podgora. Obiskali smo nekaj kmetov, ki imajo svoja posestva med pevm-sko šolo in oslavsko kostnico, da bi si ustvarili približno sliko. Na tem področju je namreč škoda največja, toda oceniti je še ni mogoče, ker mora, po sodbi kme- tovavcev, najprej posijati sonce, da počrnijo obtolčene mladike. Ponekod so morali pod latniki na dvoriščih pomesti vse lostje in mladike, ki jih je toča sklestila s trt. Zrna niso bilo kdove kako debela, padala pa so zelo na gosto in z dežjem. To je bila še sreča, ker če bi padala na suho, bi bila škoda neprimerno večja. Prizadeti vinogradniki zmajujejo z glavo, češ kaj bo šele do jeseni, če nas je že sedaj obiskala. V zgornjem delu Oslavja, kjer je padlo samo nekaj zrn, pa so nam rekli, da se jim je pokazala in da jo imajo dovolj za letos. Kdo bi se z njimi ne strinjal? Nekaj je je padlo tudi v drevesnico pri Grojni. Sadikam, ki imajo več kot eno leto, ni škodila. Uničila pa bi sadike, ki so komaj pred nekaj tedni sklile iz veljavo danes, 13. maja. .......................mi.....Mlin................................m.................................................... TO IN ONO Z OSLAVJA skus veljal od 10. maja do 30. junija letos, je goriški prefekt izdal zadevno uredbo, po kateri velja za to kategorijo naslednji urnik: Ob delavnikih od ponedeljka do IIMIIIIItfl8l8IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIItllllllllllimi3SnilllllllHllllimillinMllltllllHHMinilllH1IIHII V SOBOTO 19. MAJA Izredna seja pokrajinskega sveta Med drugim bodo razpravljali tudi o asanaciji živinoreje - Oskrbovalnina za bolnike v umobolnici Pomanjkanje delavne sile za zakasnela pomladna dela Renečani prihajajo vedno manj no sezonska kmečka dela • Bolničarke, ki so vešče slovenskega jezika, naj v bolnišnici izrabijo to svojo prednost v prid bolnikom zemlje, če jih ne bi pokrivali m tako obvarovali pred vremenskimi nepriiikami. Vest o nesreči, ki je prizadela pevmske in oslavske kmete, se je kmalu razširila po mestu in po vsej gfariški okolici. Pokrili trg odprt tudi ob nedeljah Poletni urnik je stopil v veljavo tudi za pokriti trg v Gorici; v njem je določeno, da je trg odprt tudi ob nedeljah in praznikih v dopoldanskih urah in sicer od 8.15 do 11. ure. Danes Doberdob proti San Pieru Danes bodo Doberdobci nastopili proti nogometašem iz San Piera dTsonzo. Tekma na nogometnem igrišču v Panzanu bo ob 10. uri. Doberdobska enajsterica bo nastopila v postavi; Angelo Pahor, Guido Jelen, Silvano Frandolič, Mario Peric, Franko Rebula, Gian-ni Gerin, Marjan Ferletič, Bruno Dužman, Karlo Gergolet, Viljem Ferletič, Ivan Jarc. le. Na zadnji seji - pokrajinskega odbora je bilo sklenjeno, da se skliče pokrajinski svet k izredni seji, ki bo v soboto, 19. t. m. v sejni dvoranj na Korzu Italia, z začetkom ob 16. uri. Dnevni red je precej obsežen, saj je na njem kar 23 točk in verjetno bo potrebna več kot ena seja, da ga bodo lahko izčrpali. Med sklepi odbora, ki jih bo moral pokrajinski svet odobriti je tudi določitev oskrbovalnine v poikrajinski umobolnici za bolnike, za katere plačuje notranje ministrstvo. Med temi so tudi številni pacienti iz jugoslovanskega predela bivše goriške pokrajine. Odobriti bo treba tudi prispevke za darovalce krvi v Gorici in Tržiču ter velikonočni predujem pokrajinskim uslužbencem. Med ostalimi točkami naj omenimo najetje posojila pri državni blagajni v Rim i za 350 milijonov lir za prve tri obroke gradnje industrijske tehnične šole v Gorici; govora bo tudi o načrtu za asa-nacijo živine, ker bo prispevala država nove vsote za pobijanje TBC in bruceloze med govejo živino; trgovinski zbornici bo treba določiti prispevek za izvedbo živinorejskega programa v lansikem letu ter napravti zaključke o tretji fazi načrta za asanacijo živine. Svetovavci bodo razpravljal; tudi o pravilniku za delo pokrajinskega sveta in o resoluciji, ki so jo predložili komunistični svetovavci glede uprave goriške proste cone. O dveh točkah pa bodo razpravljali na tajni seji, ker gre za pokrajinske uslužbence. Kot povsod drugod na Goriškem je tudi na Oslavju zaradi dolge zime in zlasti zadnjega hladnega vala zastalo delo na polju in Oslavci bi potrebovali dosti tujih rok, če bi hoteli popraviti zamujeno. Krompir so uspeli posaditi šele pred kratkim, toda čaka jih še koruza, pesa in mnoge druge spomladanske sadike, ki so bile druga leta ob tem času že zdavnaj pod zemljo. Toda kmečkih delavcev danes skoraj ni več; včasih so bili pri oslavskih kmetih kar po trije, štirje Benečani, ki so pomagali kositi, saditi, trgati in okopavati. Prav tako so ob času zorenja češenj bile, po dva, tri tedne, skoraj pri vseh domačijah številne pridne Benečanke. Toda v zadnjih treh letih se je marsikaj spremenilo. Mladih Benečanov in Benečank ni več na Oslavje, vzele so jih Belgija, Francija, Švica, Rim ali Milan. Ljudje iz te zapuščene slovenske zemlje si iščejo v tujini stalnega in bolj donosnega zaslužka, kakor pa je tedenska ali največ mesečna zaposlitev v goriških Brdih; na O-slavje in v Steverjan prihajajo le še starejši kmečki delavci iz Beneške Slovenije in to največ ob košnji ali trgatvi. Na kmetijah na Oslavju je tako vedno več dela in vedno manj rok. Mrzli val je povzročil tudi zakasnitev cvetenja češenj in drugega sadnega drevja. Posebno češ. nje, ki bi že morale pokazati, SIRITE DNEVNIK ^7 g W//A Z '///////& VsssrsssfsS/ys/sss/sssr///ff'S', WPH Radio Trst A 8.00 Koledar: 8.30 Poslušali boste..; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski zbori; 11.30 Oddaja za najmlajše; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45 Sestanek s Silvom Tamšetom; 15.00 Ansambel Maiurice Larcange; 15.20 Portret v Nedelja. IS. maju 1962 tanje z Louisom Armstrongom; 21.40 burna orkestrov; 20.00 Izberite roe- Druga stran medalje; 22.05 Teden lodijo tedna; 20.45 Klavir v ritmu; aktualnosti v svetu; 22.35 Pianist 21.00 Ob glasbenem avtomatu; 21.20 Pietro Scarpinl; 23.30 Srečanje s sl- A. Dvorak: Moravski dvospevi; 22.15 Ansambli in solisti RTVL; 23.05 Zadnji ples; 23.45 Ko se ritem umiri. Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 15.30 Neposreden prenos športnega dogodka; II. program 9.00 Jutranje vesti; 9.30 Gran gala; 10.45 Med tekmeci; 15.00 Plošče ----- _ . tedna; 15.30 Album pesmi; 16.00 Od- ------------ ,------ --------- miniaturi: Renato Rascel; 15.40 Jam daja za avtomobiliste; 17.00 Glasba 17.15 Oddaja za najmlajše; 18.30 Sesslon; 16.00 Popoldanski koncert; jport; 17.30 Plešite z nami; 20.30 Dnevnik; 18.45 Ugankarsko potova-17.00 Tvornica sanj, 17.30 Plesna ča- Glasbeno varietejski program; 21.45 nje; 19.30 Registriran športni do- Večerna glasba; 22.30 Športna nedelja. Janka; 18.30 Tržaški obiski »Sesljan in okolica«; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Dunajske melodije; 20.00 Šport; 20.30 Eddie Calvert in Toods Mon-dello; 21.00 Iz španske folklore; 21 30 Koncert Kvinteta Chiglano; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Plešite z nami; 23.00 Polifonska vokalna glasba. III. program 15.15 Na programu Elliot Carter In VVIrgil Thompson; 17.00 Igranje loterije v Neaplju: 17.50 Skladbe Ma- godek; 20.20 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Pevski festival iz Benetk; 22.10 RT; 23.10 Športna nedelja In dnevnik. DRUGI KANAL 21.10 Lov na številko; 21.50 Živali severa; 22.15 Dnevnik; 22.35 Po- koliko in kako bodo obrodile, so tako pozne, da se marsikje boje, da bi ne bilo letos več »livka«, kakor pa pravega sočnega rdečega sadeža. Tudi v vinogradih je še precej dela, nekatere trte zahtevajo poznejšega vezanja in privijanja, zato je bil marsikateri Oslavec te dni kar dovolj zaposlen v svojem vinogradu. Trta zahteva veliko nege in Oslavci ne štedijo z napori, ko je treba v vinograd, ker želijo, da bi bilo vino tudi letos kvalitetno in dobro za vsako tudi najbolj zahtevno omizje. Kadar ob tolikšnem pomanjkanju delovne sile zboli eden ali drugi član družine, potem so težave še večje in skrbi nujno na-rasejo. Ze v tem, da je odmanj-kalo za nekaj časa par delovnih rok je velika škoda in še hujše je bilo, ko je moral oslavski kmet seči globoko v žep, da je plačal zdravnika ali usluge bolnišnice. Danes skrbi za to kmečka bolniška blagajna in kot drugod so tudi na Oslavju zadovoljni s takšno socialno-bolniško urereditvijo, ki je odpravila mnogo skrbi iz njihovih družin. Vendar bi posebno starejši želeli, da bi slovenskim krajem dodelili po možnosti slovenskega zdravnika. Vendar je to težavo možno premestiti, saj si je moč doma le pomagati z družinskimi tolmači, kadar zdravniku ni mogoče obrazložiti bolezni, ki je prizadela starejšega člana družine. Težave in neprijeten položaj nastopijo takrat, ko mora bolnik ali bolnica v goriško bolnišnico. Zdravniki so vsi Italijani, toda med bolničarkami je precej Slovenk. Vendar se je tudi v zadnjem času pokazalo nerazumevanje bolničarskega osebja do slovenskih pacientk v glavni goriški bolnišnici. Slovenske bolničarke, dokler le morejo, skrivajo svojo narodnost; takemu stanju, ki je za pravilno razpoloženje bolnika škodljivo, so kriva navodila in vzdušje, ki je prejšnja leta vladalo v goriških bolnišnicah. Bolnice, ki so bile na zdravljenju v goriški bolnišnici, so povedale, da se sicer nekateri zdravniki trudijo naučiti se slovenskih izrazov glavnih bolezni in zdravniških pripomočkov ali orodja, toda med ostalim osebjem te namere niso vidne in slovenske bolničarke še vedno ne pridejo na dan s slo- vensko besedo. Potrebno bi bilo, da uprava glavne bolnišnice in tudi ostalih goriških bolnišnic, opomni svoje osebje, da je treba nuditi pacientom bolniško pomoč, kolikor bolje mogoče, to pomeni, da tudi z razumevanjem do težav jezikovnega značaja in s posredovanjem znanja slovenskega jezika, ki bi prav tu na kraju trpljenja morala biti vez med osebjem bolnišnice in slovenskimi pacienti, zlasti starejšimi. Izlet na Vremščico in v Škocjansko jamo Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira za nedeljo, 27. maja enodnevni avtobusni izlet na Vremščico in v Skocijansko jamo. Izletniki se ;e dopoldne povzpeli na Vret. >. popoldne pa si bodo ogled. Skocijansko jamo. Kosilo iz nahrbtnika. Vožnja za člane po 600 in za nečlane po 700 lir. Odhod iz Podgo-re ob 6. uri in iz Gorice izpred kavarne Bratuž ob 6.15. Vpisovanje v kavarni Bratuž do 22. t. m. če do tega dne ne bo dovolj vpisanih izlet odpade. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA prireja v nedeljo 20. maja ob 17. uri v prosvetni dvoran; v Gorici, Verdijev kor-zo 13, folklorno prireditev Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov v izvedbi skupine Dalmatincev RT Zagreb pod vodstvom Petra Traliča Sedeži po 400 in 300, stojišča 200, dijaška stojišča 100 lir. Prodaja vstopnic od torka, 15. maja dalje na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ulica Ascoli 1, Gorica — tel. 24-95 Požar v Standrežu Včeraj ponoči ob 1.30 so poklicali goriške gasilce v Standrež, kjer je prišlo do požara v hiši Marije Cingerli v Ul. Tabai št. 48. Ogenj je nastal, ker so se vnele saje v dimniku ter se je razširil na ostrešje tako, da je zgorelo o-krog 4 kv. m stropa in tramovja. Gasilci so morali delati dobro uro preden se jim je posrečilo pogasiti ogenj, ki je povzročil precejšnjo škodo. Darovi in prispevki Za Podporno društvo je K. K- s Peči darovala 1.000 lir. VČERAJ POPOLDNE NA KOltNU biblioteki- 19.45 Sodobna Nemčija; 7.15 Kmetijska oddaja; 9.30 Da- 20.00 Vsakovečerni koncert- 21.30 nes na Športnih Igriščih; 14.30 El simfonični koncert, Campanon. Slovenija 6,00 S sprejemnikom na nedeljski nuela De Falla; 18.30 Španska kultu- govor s pesnikom Alfonsom Gattom ra; 19.00 C Fh. E. Bach: 19.15 V : il 1: . in A K PONEDELJEK, 14. maja 1562 8.30, 14.00 In 15.30 Sola; 17.30 Program za najmlajše: 18.30 Dnevnik; 18.45 Evropski sprehodi; 19 15 Osebnost; 20.20 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Kronika nekega športnega dogodka; 21.55 Umetnost in znanost: Koper 6.30 Prenos Al; 7.15 Jutranja glas- ... ... X; ■;.» j&JžrtS zi S&STJSS^JS M&3.T g? . -e.— --------**- DRUGI KANAL 21.10 Jean Anouilh: »Ples tatov«, EHrSrfers a s safjwrsa vsaar- * — Zunanjepolitični pregled; 12.45 Glas- 1962; 11.50 Sto pisan,!h taktov;, IMS j televhUa SRiTift.*®,’«« «TV 26, S? željah; 15J0 Zabavna glasba; 15 .5 ton Nagele - genske narodne, ioya.ee, RTV Ljubljana 10.30 Pirat-Slovenski oktet; 15.30 Zabavni or- 14.15 Naši irah- ** zak,ad “ TV film* kestri; 16.00 Prenos RL; 19.00 Gor- Del EvlŠPORTNO POPOLDNE Ple^aarnglaibr 322 35res^rtRna n£kf- dijfza nedeljsko popoldne; 17.05 Ne- RTV Beograd 20. Sedem dni; RTV nos RL. ----------------— Nacionalni program = HITRA POPRAVILA 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 a nADATAV Kmetijska oddaja; 11.15 Antologija - /|f ArAlCf* IU V hoztio TREVISAN pesmi; 11.45 Roditeljski krožek; 12.20 Glasbeni album; 14.15 Kar mimo grede; 14.30 Interpretacije Fedore Barblerl; 15.00 Oddaja na dan matere; 15.15 Lahka glasba; 16.00 Nogometna lekma Belgija-Italija; 18.00 Simfonični koncert; 19.10 Srečanje Rim-Neiv York; 19.35 Športni dnevnik; 20.00 Glasbeni album; 21.00 Sre- nost. PONEDELJEK, 14. maja 1962 RTV Ljubljana 18.00 Milčinski-Rode: Kobilja jajca; RTV Beograd 18.30 Iz industrije za industrijo. RTV Zagreb 19,00 Pregled, RTV Beo grad 19.45 Propagandna oddaja; 20.00 TV dnevnik; 20.20 Tedenski športni Trgovina: Trst, Ul. S. NI- =£ pregled; 20.35 T. Arsovskt: Prgišče rolo 21 — Tel 24-018 — = sreče — TV drama; RTV Ljubljana 1 2bSFRT«graLdV^V^7. ‘__________— nlk. Gostilničar Figelj žrtev prometne nesreče V bolnišnici sc bori s smrtjo - Povozil ga je 21.letni dijak iz Turjaka Gostilničar 72-letni Karlo Figelj ter ga še nekaj metrov drsal po asfaltu. Figelj se je pr| padcu u-daril v glavo. Reševavci so ga morali najprej potegniti iz prednjih koles, med katerimi je ležala več kot polovica njegovega spodnjega dela telesa, poiem pa so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vit-torio Veneto. Sprejeli so ga na o-pazovalni odeldek ter si pridržali prognozo. Figelj je bil ves večer v nezavestnem stanju. Pri padcu si je namreč pretresel možgane, sodijo pa, da si je zlomil lobanjo in desno ramo. Zašili so mu tudi rano nad očesom ter mu obvezali rane po glavi. Na kraj nesreče je prišla prometna policija, da bi ugotovila krivdo. Nezgoda pri igri Včeraj okrog 13.30 so z avtom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico v Gorici 9-!etnega Livia Vitale iz Gorice, Ul. Colombo 29. Deček se je namreč doma, ko se je igial na dvorišču ranil na levem knicnu. V bolnišnici so mu Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 6. do 12. maja se je v goriški občini rodilo 21 otrok, umrlo je 15 oseb, porok je bilo 6, oklicev pa 12. ROJSTVA; Moreno Sfiligoj, Clau. dio Scafuri, Paolo Mileta, Arian-na Fabbro, Loreta Fornasari, Gior-gio Marega, Demetrio Furlan, Mar-co Gianesini, Alessandro Brotto, Elena Codecco, Donatella Martel-lani, Luciana Thomann, Roberta Martellos, Michela Spazzapan, Silvia Marega, Giovanni Marsico, Pa-trizia Tribusson, Cristina Grudina, Giulio Gronelli, Antonio Boschin, Marinella Toros. SMRTI; gospodinja 84-letna Ma. ria Cumar vd. Bregant, gospodinja 71-letna Anna Villotta vd. Maro-nese, zidar 67-letni Ernesto Nardin, gospodinja 83-letna Caterina Rijavec vd. Rebek, upokojenec 65-letni Giovanni Pillon, upokojen-c 77-letni Antonio Capello, rudar 59-letni Guerrino Moro, upokojenec 68-letni Oscar Kauffert, gospodinja 81-letna Luigia Marussi, gospodinja 77-letna Elisabetta Chau-rand (Ciaulandi), gospodinja 89-letna Emilia Vordoni, 4 mesece star Fulvio Provedel, upokojenka 66-letna Narcisa Vidoz vd. Markočič, upokojenec 78-letni Luigi Fa-nin, 77-letna Giovanna Sala vd. Bon. POROKE: lekarnar Roberto I- sacco in profesorica Ermenegarda Sclauzero, kemik Romualdo Arzuf-fi in uradnica Olga Barbangelo, mizar Ettore Del Caudio in gospodinja Valeria Gasparini, industrijski poslovodja Elvi Fedel in gospodinja Mirella Mutitsch, šofer Umberto Glessi in tekstilna dejav. ka Matilde Tesolin, uradnik Gae-tano Fiore in gospodinja Luigia Au. OKLICI: dninar Silvio Fuccaro in gospodinja Maria Pellizzon, šofer Vittorio Braidot in trgovska pomočnica Delfina Michelutti, trgovec Niko Mermolja in učiteljica Manja Lenardi. mehanik Marino Roset in trgovska pomočnica Laura Vittorelli, agent javne varnosti Lino Troian in baristka Risa Natoli, tekstilni delavec Giuseppe Braida in tekstilna delavka Maria Ternovez, trgovec Vinicio Ma-nera in trgovka Loretta Vidali, agent javne varnosti Francesco Vitone in gospodinja Mirella Ron-coni, električar Norberto Rohl in gospodinja Luciana Pizzolato, karabinjer Lino Prezzi in gospodinja Silvana Zanetti, geometer Gio-vanni Dellago in Annita Mischis, igralec Ali Raner in produkcijska tajnica Annamaria Krajnik. je včeraj popoldne postal žrtev prometne nesreče, iki se je zgodila prav pred njegovim lokalom na Kornu. Ponesrečenčevo zdravstveno stanje je bilo ves večer zelo kritično, ker se je pri padcu močno udaril v glavo. Povozil ga je dijak 24-letni Fabio Lazzaro-vich iz Turjaka ki je šofiral Fiat 600 z evidenčno tablico GO 19390. Nesreča se je pripetila ob 17. uri. Figelj se je z mirnimi koraki odpravil iz svojega lokala čez cesto. Namenjen je bil na drugo stran, kjer je pokrajinski vojni muzej. V tem se je po Carducci-jevi ulici pripeljal na Kom avtomobilist Lazzarovich. Ko je zapazil pešca, se mu je hotel ogniti na levo. Figelj je nameraval ubežati avtomobilu in je pospešil korake da bi bil čimprej na nasprotnem pločniku. Zaradi obojestranskega prizadevanja, da bi se drug drugemu izognila, sta se avtomobilist in pešec znašla na levi strani ceste, kjer je prišlo do usodnega 'r čenja. Avtomobilist je F;g'a padr! hu’i!i prvo pomoč in ga poslali s sprednjim desnim delom vn/tin d mrv. OVr. - CORSO. 14.00: »Salvatore Giulia-no». S. Randone in F. Folf. Italijanski črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 14.30: «Zasebno življenje«, Brigitte Bardot, Marcello Ma-stroianni. ltalijansko-francoaki barvni film v cinemascopu. VITTORIA. 15 00: »Most proti son-cu» (Ponte verso il sole), C. Baker in J. Shigeta. Ameriški črno. beli film. CENTRALE. 14.30: «Maščevanj« mušketirjev«, G. Barray in M. Demongeot. Italijansko-francoski barvni film v cinemascopu. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, Travnik št. 14, tel. 29-78. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 19 stopinj 'ob 12. uri, najnižjo 11,2 stopinje ob 5.20. Povprečne dnevne vlage je bilo 85 edst. Dežja je padlo 8,6 mm, Primofs^Rfevnlk — a — ODBOJKARSKO PRVENSTVO C URE V Vidmu in Trstu končna odločitev Najvažnejši tekmi za napredovanje v B ligo: PAV BOR in ONOCPolisportiva Friuli Današnje kolo bo potekalo po stva C Lige v odbojki bo izredno važno tako za Bor kot za videmsko Polisportivo Friuli. Obe ekipi imata možnost, da se uvrstita v B ligo. Bor ima sicer večje iz-glede, toda današnja tekma z videmskim moštvom PAV lahko pomeni tudi neuspeli. Tržačani morajo zmagati in to v najslabšem primeru s 3:1, če hočejo o- hraniti nedotaknjene možnosti. V primeru enakega števila točk, kot je trenutno položaj med Borom in Polisportivo Friuli, šteje količnik setov, ki je za Tržačane danes še ugoden. Ni dvoma, da bodo Borovi igralci napeli vse sile še posebno, ker je nagrada za njihov zadnji trud izrednega pomena. Današnje kolo bo potekalo po sledečem razporedu: t> Vidmu (Via Os pedale Vec-chio) PAV-BOR v Trstu ONOG-POLISPORTIVA FRIULI v Gorici GASILCI-AGI V popoldanskih urah pa bo na stadionu »Prvi maj» nadaljevanje propagandnega turnirja v odbojki. Drugo Borovo moštvo, ki ga sestavljajo mladinci, ki imajo pred seboj lepo bodočnost, bo i-melo dva nastopa. V prvem se bodo morali Borovi mladi predstavniki spoprjjeti z bolj izurjenimi tekmeci ekipe Vis, v drugi pa se bodo znašli pred drugim moštvom kluba Cacciatore, DANES ZA MITROPA CUP Bologna Crvena zvezda BOLOGNA, 12. — Nogometna enajstorica Bologne bo jutri začela vrsto srečanj v okviru letošnjega turnirja za Mitropa Cup. Bolonjčani bodo imeli v gosteh beograjsko Crveno zvezdo, ki bo prišla v Italijo z dovolj močno ekipo, pa čeprav bodo v njenih vrstah manjkali štirje najboljši igravci, ki so ostali doma na razpolago tehničnemu vodstvu za se. stavo jugoslovanske reprezentance za svetovno prvenstvo. Beograjčani so že včeraj prispeli v Bologno in če ne bo posebnih sprememb bodo nastopili v jutrišnji tekmi s Stojanovičem, Tomičem, Miličevičem, Strbičem, Male-ševom, Čukom, Maravičem, Rudin-skim, Bečejacem in Miloševičem. Bolopjčani pa se bodo predstavili madžarskemu sodniku Szoltu s postavo, ki je že med gostovanjem na Danskem zadovoljila in dosegla lepe uspehe ih sicer: San-tarelli; Capra, Lorenzini; Furla-nis, Pavinato, Fogli; Renna, Fran-zini, Nielsen, Demarco, Vinicio. inimmiiiiiHiimnmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimnifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiimiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiaiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii TRIESTINA DANES ZOPET PRED LASTNIMI NAVIJAČI Savona resna ovira na poti v B ligo Trevisan v napadu, Szoke pa v krilski vrsti Po treh tednih odsotnosti se bo Triestina ponovno predstavila danes domačim navijačem, ki nestrpno pričakujejo današnje kolo prvenstva C lige, katero bi morala razčistiti marsikatero še odprto vprašanje. Glavno se tiče seveda Triestine, ki je s počasnim in večkrat negotovim napredovanjem prišla do mesta, ki ji pritiče in katerega je po sedanjih izidih sodeč tudi vredna. Toda to nas še ne sme motiti. Pot prvenstva je še kratka, a zato polna ovir in tudi nepredvidenih zaprek. Med te zapreke štejemo lahko brez dvoma tudi današnjega nasprotnika igravcev v rdečih majicah. Gre za Sa-vono, ki je znpna kot nestalna in prav zaradi tega nevarna enajstorica. Igravci iz Ligurije nimajo pied seboj nobenega resnega ci-” Ija: za njih ne prideta v poštev ne napredovanje ne izpad, a kljub temu ne smemo pričakovati od njih, da se bodo kar tako predali in prepustili nasprotnikom prosto pot do njihove mreže. To še posebno, ker je znano, da je njihova obramba zelo borbena in pred. stavlja večkrat nepremostljivo o-viro. 2e v prvem delu prvenstva iiimiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiii NOGOMET DANES B LIGA Reggiana-Alessandria Simmenthal Monza-Bari Verona-Como Pro Patria-Genoa Parma-Messina Catanzaro-Modena Cosenza-Napoli Lazio-Novara Bresčia-Prato Lucchese-Sambenedettese C LIGA (A skupina) TRIESTINA-Savona Bolzano-Casale Marzotto-Cremonese Mestrina-Fanfulla Pordenone-Legnano Sanremese-Varese Saronno-Pro Vercelli Treviso-Biellese Vittorio Veneto-Ivrea DILETANTSKO PRVENSTVO Turriaco-San Giovanni Cremcaffe-Ponziana Castionese-Libertas Pieris-Romana Cervignano-Panzano Gradese-Ronchi Gonars-Aduileia Muggesana-Sangiorgina je Triestina okusila to dejstvo in se je morala vrniti iz Savone samo z neodločenim izidom, ki je pravzaprav predstavljal za Tržačane skoraj zmago. Sploh bo današnje 31. kolo odločilnega pomena za številne ude. ležence prvenstva C lige. Zanimanje bo osredotočeno v Trst, Tre-viso, Saronno in Pordenone, kjer bodo potekale borbe med enajsto-ricami, ki stremijo v višjo nogometno kategorijo in tudi med tistimi, ki jm je ogrožen obstoj. Nas zanijna česa bo zmožna Trie. stina v borbi s Savono. Že prednost domačega okolja je lahko odločilnega pomena, toda največje vprašanje je, če bo napad zngl spraviti na kolena trdo obrambo gostov. V zvezi s tržaškim napadom obstaja še problem sestave. Trener Radio bi zelo rad uporabil hitrega in učinkovitega Trevisana, ki je moral zaradi poškodbe prepustiti mesto drugim. Ves teden se je Trevisan vestno pripravljal za današnji nastop in vse kaže, da bo lahko ponovno v pomoč tovarišem v prednji vrsti. V tem primeru bi Rocco izpadel iz postave, ker bi se Szoke umaknil v krilsko vrsto. Szoke bi moral igrati na desni strani, medtem ko se bo Sadar premaknil na levo. Ce ne bo posebnih sprememb v zadnjem trenutku in če bo Trevisan sposoben za borbo (Rocco bo za rezervo), bo Triestina nastopila danes proti Savoni v sledeči postavi: Toros; Frigeri, Brach; Szoke, Merkuza, Sadar; Mantovani, Trevi. san, Santelli, Secchi, Risos. JUDO NOGOMET MILAN, 12. — Razsodišče nogometne zveze je zavrnilo pritožbo Lazia v zvezi z izidom srečanja iz 4. marca letos Lazio—-Napoli. ESSEN, 12. — Francija si je o-svojila naslov evropskega ekipnega prvaka v judu. V finalnem nastopu so Francozi premagali lanske prvake Holandce. Tudi četrta regata jadrnic razreda «Star» za pokal »Tito Nordio* se 1 je zaključila s prepričljivo zmago neapeljske posadke in čolna Caprice. Rolandi in njegov krmar Marino sta si tako zagotovila, LOVNA LIS0 (Nadaljevanje s 3. strani) ne vemo, da si ubil (i5 luksuzni avtomobil izginjal v vodi. Toda ni odšel dovolj daleč. Ko so ga čez dva dni presenetili v gozdni kolibi, v kateri se je skrival, je takoj spoznal, da je igra izgubljena. Stopil je iz kolibe brez besed, z dvignjenimi rokami. — Pa si se ujel, — je dejal eden od agentov smeje, ko mu je dajal lisice na roke. — Tudi vi ste si zbrusili podplate, — je odgovoril Fox, ki se je spoprijaznil s svojo usodo. — Nima smisla upirati se, preveč vas je. Odvedite me nazaj; kar nekako zaželel sem si celice. Samo ne vem (če mi bo paznik o-prostil tisti udarec. — To zdaj ni važno, — je odgovoril agent. — Mar misliš, da vlekli smo avto iz H?0, uriti, tisto, kar si tako želel Dejali so mu, da . prtljažniku truplo P1®*^ pr moža, ki je bil ubit s top ■ r rfuV Kevil Fox se m bra"ji metom, ki mu je razbil protestiral. Seveda bi ^ , policiji pravo ime, bolje: morilke. Zdaj se ., ji? svetilo v glavi, da.m0nj'bil" je videl pred garažo, sateljičin mož, amPa;„l?J 0* Kdo bi mu pa ver^!'inik# verjel vlomilcu, raz ^ pobeglemu kaznjencu J do verjeli njej, spoštov avtoric1 Nancy Rayner, romanov. . ,a»«li Lažnivka. Gotovo J* j> di tedaj, ko mu je " še roman o njem — sico»... razen seveda nepredvidenega odstopa, zmago v letošnji regati, ki sc je začela v znamenju^ direktnega dvoboja med italijanskimi in jugoslovanskimi jadrnicami. Toda že takoj . MML _________________________ ____ „ — _________ v začetku so Italijani ali bolje rečeno Neapeljčdni pokazali vso svojo premoč, medtem ko se je od Jugoslovanov najbolj izkazal mladi Marušič s svojo vitko Pod- liimmiiliitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHimiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimimiiiiiiiliiiiiltiiniimiiiiiiiiiniii gorko, ki je trenutno na četrtem mestu splošne lestvice. Včerajšnja borba za zmago je potekala med Caprice in jadrnico Posillipo Iv.,* katero je Cosentino pripeljal drugo do cilja. Borba je bila zanimiva in razburljiva, medtem ko je bilo ime zmagovalca do zaključka v dvomu. Tudi tokrat je bil Marušič najboljši od Jugoslovanov in je zasedel 9. mesto. Fafangel je bil s svojo Cha Cha III. enajsti, Aljujevič z Labudico osemnajsti, medtem ko se je morala puljska posadka Vile zadovoljiti z enaindvajsetim mestom. Vrstni red na cilju regate je sledeč: včerajšnje I. Caprice, 2. Posillipo IV., 3. Umberta V., 4. Merope III., 5. Bella tri x XI., 6. Ali Baba IV., 7. P,a-guera, 8. Hifi, 9. Podgorka, 10. Na-babbo III., 11. Cha Cha III., 12. Musca IV., 13. Gioia III., 14. Topa. zio, 15. Maya II., 16. Vega, 17. Ga-mine III., 18. Labudica, 19 Condor, 20. Zefyros, 21. Vila 22. Merope II. Po predzadnji regati je stanje v splošni lestvici kakor sledi: 1. Caprice 91 točk, 2. Posillipo 83, 3. Umberta V. 76, 4. Podgorka in Bellatrix 72, 6. Maya II. 65, 7. Umberta 62, 8. Hifi 60 itd. Labudica je na 11. mestu, Cha Cha III. na 15. in Vila na 17. mestu. ■K Dva posnetka z nedeljskega taborjenja tabornikov rodu a Mod rega vala« v bližini Opčin v smeri proti Fernetičem TUINTAM ZA POKAL PRIJATELJSTVA TENIS V RIMU Danes pet tekem osmine finala MILAN, 12. — Vodstvo italijanske nogometne zveze je pred dnevi objavilo seznam tekem osmine finala turnirja za četrti pokal pri. jateljstva. Jutri bodo sledeče tekme: V Milanu ob 20.45: Milan—Nica ‘(sodnik Hubert, Švica). V Zuerichu ob 16: Grasshopet— L gon (sodnik De Marchi, Italija). V Toulosi ob 20.45: Toulose— Sampdoria (sodnik Baumberger, Švica). V Catanii ob 16.30: Catania— Montpellier (sodnik Gulde, Švica). V Luzernu ob 17.: Luzern—Lens (sodnik Genel, Italija). Španec Couder izločil Pietrangelija RIM, 12. — Kot redno vsak dan tako je prišlo tudi med današnji- NOGOMET SOFIJA, 12. — Bolgarska nogometna zveza je dokončno določila 20 igravcev, ki bodo na razpolago za sestavo državne reprezentance, ki bo nastopila v Čilu. Izbrani igravci so sledeči: Vratarja: Najdenoc in Ivanov. Branilci: Rakarov, Dimov, I. Dimitrov, Selev, Kitov, D. Kostov, Kovačev in P. Dimitrov. Napadalci: Diev, lijev, Asparu-hov, Kolev, Jakimov, Sokolov, Dermediev, A. Kostov in Veličkov. Bolgarska reprezentanca bo od- potovala v Čile po nastopu proti H- ■■■ olandski 15. t.m. in bo pet dni kasneje igrala prijateljsko tekmo v Buenos Airesu. + # * MILAN, 12. — Na podlagi javne- ga žrebanja, ki je bilo danes v Milanu za določitev sedežev tekem 5. izločilnega kola za italijanski nogometni pokal 1961-62, ki bodo 31. t.m., je bilo določeno, da bo srečanje Spal—Juventus v Ferrari, medtem ko se bosta Napoli in Mantova spoprijela na igrišču prvega. KOLESARSTVO PORRENTRY, 12. — Spanec Ba-hamontes je zmagal v 3., 135 km dolgi etapi kolesarske dirke po Romandiji na progi Fleurier—Por. rentry. Bahamontes je progo prevozil v 3 urah 40’ in 33”. Drugi je bil Italijan Cribiori, medtem ko je njegov rojak De Rosso zasedel še-sto mesto, kar mu je zadostovalo, da se je vsidral po današnji prvi poletapi na prvo mesto splošne lestvice pred Cribiorijem, Schroe-dersom (Belgija) in rojakom Bat-tistinijem. Drugi del današnje etape se je zaključil z zmago Švicarja Grafa. Italijan De Rosso je ohranil vodstvo v splošni lestvici, do katerega je prišel v jutranjem delu dirke. FRA1ELLI PRIOfiU* MEDNARODNE ŠPEDICIJE TRST-TRIESTE - Via S. Anaitasio, 2 Telegrafski naslov: FRATELLI PRIOGLIO [ pontE^ Luin°,i I Fort*1’ mi nastopi na mednarodnem teni škem prvenstvu Italije do presenečenj. Današnja najvidnejša žrtev je član italijanske ekipe za Davisov pokal Nicola Pietrangeli ki je moral prepustiti Špancu Couderu prosto pot v četrtfinale turnirja. Italijan si je zagotovil samo prvi set in sicer s 7:5, medtem ko je vse ostale izgubil z 1:6, 7:9 in 4:6. Med posamezniki je Emerson gladko odpravil v treh setih rojaka Davidsona, ki mu je samo v prvem nizu nudil nekaj odpora Med ženskami sta morali Ma džarka Kormoczy in Čehinja Su kova, ki sta med prejšnjimi na stopi presenetili, kloniti Avstral ki Smithovi oziroma Brazilki Bue novi. Jovanovič je prebredel tudi ovi ro četrtfinala in je ponovno 'presenetil s svojo odlično igro. Jugoslovan je premagal nevarnega Avstralca Woodcocka 7:5, 6:1, 4:6 in 6:4. nou" V mešanih dvojicah pa je treba omeniti Čehinje Sukove in Jugoslovana Piliča, ki sta v osmini finala odpravila avstrjslki par B. Denning - Fraser v dveh setih s 6:0, 6:2. * # * FIRENCE, 12. — Od 18. do 20. t.m. bo na igrišču domačega tenis-kluba v Cascinah srečanje drugega kola evropske cone za Davisov pokal med Italijo in Sovjetsko zvezo, ki letos prvič nastopa na tem turnirju. Za srečanje vlada precejšnje zanimanje ne samo v Italiji, temveč tudi v tujini, kar dokazuje dejstvo, da so celo iz A-merike rezervirali štiri prostore. Sovjetski teniški igralci bodo prispeli v Firenze v nedeljo zvečer. Italijo bodo v tem srečanju zastopali Gardini, Pietrangeli, Si-rola in Tacchini. jJ; j»j ;|g KOPENHAGEN, 12. — Danska se je znašla v zagati za sestavo teniške ekijie, ki bo morala v okviru turnirja za Davisov pokal nastopiti proti Madžarski. Najbolj, ši danski igravec Ulrich bo prihodnji teden polagal diplomsko tezo in vse kaže, da iz študijskih razlogov ne bosta nastopila niti Lesley niti Hoejberg. Ni izključeno, da bo morala Danska poslati na igrišče zelo mladega Hedelun-da in 26-letnega Knudsena, od katerih ni nobeden mednarodne veljave. VOZNI RED vlako} BENETK E-M1LAN -PARIZ-RIM-BARI 7.06 D ODHODI 5.32 A Por* 6.10 R 6.35 D 8.48 R 10.24 A 12.53 R 13.34 A Cervignano togruaro Bologna • Milan (*) Benetke - Turin • Rim Benetke • Rim 10J.4 DD Benetke - Milan • Genova (II) • Pariz Portogruaro Cervignano • Benetke Cervignano • Benetke Benetke • Milan • Pariz Tržič • Benetke • Ban Tržič - Portogruaro 17.40 DD Benetke ■ Pariz 18.38 A Tržič • Portogruaro 19.22 A Tržič * Cervignano 20.50 R Benetke 22.10 DD Benetke • Milan • Turin • Genova • Ventimiglia ■ Marseille - Mestre • Bologna ■ Rim n#* H.S& 9.45 A Vidgm 12.20 D Videm 12.30 A Videm 13.55 DD Calalzo (*' 14.30 A Videm Videm Videm Videm Videm Muenchen Videm Videm . 0* 18.12 A 17.28 A 19.06 D 19.45 D Bene1"1 20.28 A 21.32 A PHIHODI 14.52 D 16.35 D 7.05 A 8.06 A 8.23 D 9.11 A 9.48 D Videm Videm Videm V,dem. Muencfl' 16.50 A 11.59 A 15.08 A 16.56 A Vide11’ Videih PRIHODI 6.22 A Cervignano * Tržič 7.28 A Portogruaro • Tržič 7.55 DD Turin • Milan • Benetke • Rim 9.25 D Marseille Venti-miglia • Genova • Turin Benetke 10.27 R Benetke • Cervignano • Tržič 11.35 DD Pariz • Benetke 13.30 D Rim Bologna • Ban Ancona - Benetke Cervignano Pariz Milan • Benetke Benetke • Portogruaro Cervignano Tržič (***> Bologna • Benet ke Portogruaro - Tržič Milan • Be- ni naj Videm Trbiž Videm Vid n 18.28 DD Trbiž 19.42 A Videm 21.03 A Videm 22.47 A Vjdem 23.10 D Hamburg Videm 24.00 DD Calalzo ■ Videm (**> 1.07 D Videm pa*** (*) vsak dan _°d $ 31. avgusta, 0. , tah od 24 «• od 2 do » \. 16 12. do 24 *d l.d <##> vsak dan 0 ne' °b til do/V 31 avgusta, ljah od 25. 8 p in od 3. do od 17. 12. do 25 14.00 A 15.33 D OPCINK-IJUBU^* -BEOGRAD ODHODI Be|,» 17.07 D 019 D 0eol' 18.06 A 18.48 R 19.15 A Me- 19.55 DD Pariz netke 21.22 R Rim - Milan stre (•) 22.30 A Benetke - Tržič 23.55 DD Turin • Milan Ge- nova (11) • Rim • Bologna • Benetke Opčine Zagreb 7.22 A Opčine 8 28 D Opčine 11.57 DD Opčine • sr*'- tanbul Opčine Opčine Opčine Ljubljana grad PRIHODI 13.41 A 18 (M) A 20 00 A 20.20 D 5.30 D (*) samo I. razred; (#**) ne vozi ob nedeljah. 7 13 A 9.40 D VIDEM-PUNAJ •SALZBURG -MUENCHEN Beograd ■ Opčine Opčine Beograd na Opčin« ...... Opčine 17.28 DD Istanbul ’ Beograd na K'’*8 20 08 D Ljublians 11 24 A 17.18 A ODHODI 21 48 A Opčine 3.45 5.18 A A Videm • Trbiž Videm R — rapido: * ,, __ nrii 6.16 D Videm Trbiž zec: D — 6.21 A Videm potniški ec- WWVWWWA r™***™1™] IVO ANDRIC 1 \ Travniška kronika AWAWAAVAW, KONZULSKI ČASI wwv dajo na kolena, zasučejo položaj za sto osemdeset stopinj, rotijo vas z umirajočim glasom in žrtvenim pogledom, da se človeku kar stemni, da ga prevzame žalost in zapusti volja do življenja in ljubezni, spet druge pa se branijo kot pred hajduki in mlatijo okrog sebe kot angleški rokoborci.« Tako je razmišljal v nadstropju nad Davillom in njegovo spečo družino «mladi konzul« in trpel svojo skrivno bolečino, dokler je ni premagal in je začela toniti v pozabo kot vse bridkobe mladosti. Ob tem času je »mladi konzul« posedeval v svoji zakurjeni sobi in požiral jezo na Ano Marijo, posebno pa nase. Zaman je tuhtal, kako bi si pojasnil vedenje te ženske. Toda kakršne koli že so bile razlage, ki jih je našel, vse so mu vzbujale občutje razočaranja, sramu in užaljene nečimrnosti, hkrati pa še pekočo bolečino vzburkanih in neutešenih želja. Spomnil se je — prepozno — svojega ujca iz Pariza in nasveta, ki mu ga je dal neki dan v Palais Roalu, kjer je večerjal z neko igralko, znano po svojem čudaštvu. »Vidim, da si se pofantil in začel lomiti vrat kot drugi. Tako mora biti in naj bo! Samo tale nasvet ti dam: beži pred prismojeno babo!« In celo sanjalo se mu je o tem pametnem in dobrem ujcu. Sedaj, ko je to ljubimkanje na tako bedasto smešen način pogorelo, je kot prebujen sprevidel vso moralno ogabnost svojega »smukanja« okrog zrele in prifrknjene avstrijske konzulke, kateri sta ga trenutna nemoč, da bi se premagal, in ta travniška puščoba tako klavrno pahnili v naročje. Povračala pa se mu je v spomin tudi letošnja «živa slika« na vrtu z Jelko, dekletom iz Dolca, ki jo je bil čisto pozabil. In zgodilo se mu je nekajkrat v eni sami noči, da je nenadoma planil s stola ali iz postelje, v glavo mu je buhnila kri, oči so se mu zmeglile in vsega ga je prevzel občutek sramu in besa na samega sebe, občutek, ki je pri mladih ljudeh lahko tako živ in močan. Stal Je sredi sobe in si očital, da se je vedel ogabno in bedasto, hkrati pa ni nehal iskati razlag za svoje neuspehe. «Kakšna dežela je to? Kakšno ozračje?« se je vpraševal. «In kakšne so to ženske? Gledajo milo in krotko kot rože iz trave ali strastno (skozi stnine harfe), da se človeku srce taja. Ko pa ubogate ta proseči pogled — potem nekatere pa- 15 Poročila in navodila iz Pariza, ki jih Je Daville zadnje čase dobival s precejšnjo zamudo, so pričala, da se je orjaški vojni stroj cesarstva spet pognal, in naravnost na Avstrijo. Daville se je čutil osebno ogrožen in prizadet. Imel je za svojo nesrečo, da ta plaz drči prav v kraje, kjer ima tudi sam svoj mali odsek in veliko odgovornost. Bolestna potreba, da bi kaj ukrenil in delal, in mučno občutje, da lahko stori napako ali kaj opusti, ga je mučila celo v spanju. (Mir in hladnokrvnost mladega des Fossčsa sta ga dražila huje kakor doslej. Temu mladeniču je bilo samo po sebi umevno, da se mora cesarska vojska z nekom vojskovati, in ni videl v tem niti najmanjšega vzroka, da bi spremenil način življenja in potek misli. Daville je kar vzdrhteval od potlačene jeze, ko je poslušal plehke Izraze in duhovičenja ,ki so bile sedaj v modi med pariško mladino in jih je des Fossčs uporabljal v pogovoru o novi vojni brez spoštovanja in navdušenja, toda z vero v zmagoslaven konec, Davilla je mučila podzavestna nevoščljivost in pekoča žalost, ker se nima s kom pomeniti (»da bi izmenjal bojazni in upanja«) o tej vojni in o vsem drugem, s tistimi pojmovanji in nazori, ki so njemu in njegovem rodu lastni in domači. Svet mu je bil bolj ko kdaj koli poln zank in nevarnosti, nejasnih mračnih misli in strahu, ki ga vojna trosi po zemlji in prinaša ljudem, posebno še priletnim, oslabelim in trudnim. Davillu se je včasih zazdelo, da se duši, zvija -od utrujenosti, da že leta in leta tako koraka z nekakšno mračno in brezdušno kolono pa mu sedaj zaostaja korak; kolona grozi, da ga bo poteptala in zmlela, če le klecne in se ustavi. Ko je ostal sam, je vzdihnil ter potiho in zasoplo zastokal: »Ah, ljubi Bog, ljubi Bog!« Te besede je izgovarjal nevede, brez vsake stvarne zveze S tistim, kar se je trenutno dogajalo okrog njega; bile so eno z njegovim dihom in vzdihom. Kako da ne omahne od utrujenosti in topoglavega divjanja, ki trpi že toliko let? Kako naj zavrže vse in opusti nadaljnji napor? Kako naj jasno vidi in kar koli spreume v tej splošni, večni dirki in zmedi? In kako naj nadaljuje pot skozi izmučenost, pretresljaje in negotovost v novo meglo in nedogled? Kakor da je še včeraj posluša! novice o zmagi pri Slavko-vu, spremljane z upanjem na rešitev in mir; kakor da je še pred nekaj trenutki prebiral poročilo o zmagi v Španiji, o vkorakanju v Madrid in begu angleških čet s Pirenejskega polotoka. še ni utihnil odmev velike zmage, že se krha in meša z grmenjem novih dogodkov. Ali bodo ti zares naravni zakoni s silo postavljeni na glavo, ali se bo vse zrušilo ob njihovi neomajni stalnosti? Sedaj kaže tako, sedaj drugače, toda jasnega zaključka ni. Duh mrtvi in možgali nočejo ubogati. In v takem stanju, v taki volji koraka naprej hkrati z milijoni, dela in govori, si prizadeva ujeti korak in doprinesti svoj delež, ne da bi komu odkril in razgalil svojo težko, bedno negotovost in zmedenost duha. slavil zmago in govoril o njej kot o samounV,,;^ pri kateri ima tudi sam svoj delež. Toda teh 1 jjojjr mov in omahovanj, kt jih bo zmaga razpodil. ,, frj in ki jih sedaj hoče pozabiti ,ne bo nihče . poznal. Nekaj časa, pa ne prav dolgo, bo gplJ“* ži)0' S®?! ehanizerft žil, hkrati pa se bo tudi v njem samem sprozj j toda kaj hitro se bo cesarski vojni mehaniz®^, popolnoma ista kakor vse prejšnje. Vse to S® utruja, mu ustvarja na videz mirno pa nevzdržno tegobno življenje, ki je in ureje^ ^ v bolfvč*> njegovo notranjostjo in z vsem njegovim slv Peta zveza proti Napoleonu je bila to in na pomlad nenadoma razglašena. Kakor Pr®?j p»'g 1 *amo ftp hnli načrta in dr7nn ip Nannlpnn odEOVO^j^j / samo še bolj naglo in drzno je Napoleon odgo napad z bliskovitim udarcem proti Dunaju, nevedneži lahko sprevideli, čemu so odprti zulati in kakšno službo opravljajo. Med Francozi in Avstrijci v Travniku J® ^1®, i vsak stik. Služabništvo se ni pozdravljalo, ® izogibala srečavanj. V nedeljo pri veliki maši S J Davillova in von Mittererj® 0fe J tl sta stali zirju in Zopet se bo ponovilo vse isto, do pike. Prihajata Moni-teur in Journal de VEmpire s članki, ki razlagajo in opravičujejo potrebo novega pohoda in napovedujejo njegov nedvomni uspeh. (Ko jih bere. Daville jasno in nedvoumno čuti, da je tako in da drugače biti ne more.) Potem bodo sledili dnevi in tedni premišljevanj, čakanj in dvomov. (Cernu spet vojna? In koliko časa bo trajala?) Kam bo to pripeljalo svet. Napoleona, Francijo in njega, Davilla, z družino vred? Da ne bo tokrat odpovedala sreča in prišel prvi poraz kot znamenje končnega padca? Nato bodo sledila poročila o uspehih, z imeni zavzetih mest in premaganih dežel. Na koncu pa popolna zmaga in zmagoslavni mir, s teritorialnimi pridobitvami in z novimi obljubami splošnega miru, ki pa noče in noče zavladati. In takrat bo Daville z drugimi in še glasneje od njih gospe sebi. nie?ovih daleč vsaksebi. Konzula sta podvojila svoje h, pri fratrih, popih strij^ f liudeh, rirji. General Marmont je po vsej sili hotel $], matinskimi četami doseči Napoleonovo armaa° bo razvila odločilna bitka. Zato je terjal od t kov o krajih, ki jih je moral prehoditi, J”aVi je pošiljal nove delo je bilo čedalje težje, dražje in vse jih je moral prehoditi, .jj odloke. To je potrojilo «• težje, dražje in vse < Posebno zato, ker je von Mitterer pazil n® cole4* p rak in kot skušen vojak, navajen obmejnm^v^II1ii UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 659 “ PODRUŽNICA GOH1CA: Ulica S. Pelllco 1-11, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL.SV. FRANČIŠKA št. 2U — Tel. št. 37-338 X »XV XII BUl anuocu vvjo-jv, ^J-------f nVč*1* V dov, postavljal vse mogoče ovire Marmonte' ^ vaniu sknzi T.iko tn Hrvatsko. S težo in s y0jj8 ■ j vanju skozi Liko in Hrvatsko. S težo in ova moč, bistrost duh (Nadal1eV*' rasla tudi Davillova moč, bistrost duha in vo1^ ^ letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 d'in,'mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, Pjlletn®,®®° di“’ 6e‘rHetno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega^ tiska Trst “-5374 ^Za^LItJ: tn Stritarjeva ulica 3-1 telef. 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak tiim v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi 30 lir Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst NAROČNINA: mesečna 650 lir. tf, »J rst 11-5374 - Za FLRJ: ADD’.. „rl beseda. — Vsi oglasi se na: ja Jo Z; Ti Dl ta it n »i st la f tc st I i — 9 — 13. maja 1962 '?i®SFslirjnisvHDf i ' H NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI JE ZASTOPANIH 200 PODJETIJ V kratkem času in kljub resnim težavam je uspele organizirati estetsko privlačno in gospodarsko za nimivo razstavo Se nekaj želja kfeUsS*0 let se krepijo pri-Jo jn Vezi med Jugoslavi-sosedama na Isfe* ~~ in Avstrijo. no zapreko dejstvo, da so bili odobreni sejemski kontingenti za uvoz in izvoz blaga med Jugoslavijo in Italijo zelo pozno, prav tako pa ni bilo pravočasno in v redu rešeno vprašanje glede kontingentov z Avstrijo. Zato je tudi razumljivo ,da številna obmejna podjetja niso vedela s kakšnim blagom in koliko blaga naj razstavijo. Poznavalci vseh teh zapletenih vprašanj so že med prvim ogledom sejma «Alpe-A-dria» optimistično ugotovili, da je gospodarskemu razstavišču in Trgovinski gornici Slovenije uspel lahko mečemo nekak čudež, saj je v izredno kratkem času organizirala estetsko lepo urejen ter gospodarsko zelo zanimiv prikaz industrijskih in obrtniških izdelkov, ki zanimajo poslovne kroge na vseh treh gospodarsko povezanih področjih. V veliki dvorani je razvrščenih vrsto podjetij: Ko-teks, Medex, Calza Italia, Dom, Izolirka, Slovenja sadje, Mayer et Company, Tovarna emajlirane posode Celje, Franz Pristojnik iz Avstrije, Central itd. itd. To so vsa podjetja, ki se aktivno zanimajo za uvoz in izvoz blaga v okviru splošnih ter še zlasti obmejnih trgovinskih sporazumov. «Jurčekj> (paviljon okrogle oblike, ki je po podobnosti z gobo dobil to značilno ime) pa je posvečen predvsem tržaškim podjetjem: Trans- Trieste, Eurospital, Universal itd., ki so razstavile številne zanimive proizvode. Na odkritem prostoru pa je izložila šport oprema iz Ljubljane šotore, gugalnice in zlasti privlačne montažne bazene, ki se jih z malo truda in stroški lahko postavi na manjši vrt. Zelo bogat je velik paviljon B, v katerem se ponovno srečamo s številnimi tržaškimi, goriškimi in videmskimi podjetij. Med njimi razstavlja tovarna Colombini plutovinaste izdelke, Kerševani iz Gorice kolesa, Trans-Adria plastične profilate, Nascimben iz Trsta izdelke Ignis, čile eksotični les, Reina avtomobilske rezervne dele. uimMikiiiiinnimtiiiiiiiiimMiMiiiiiiiiiiiiiiiiHniHiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiimiiHiimmiiiiiim Posebno zanimanje vzbuja kolektivna razstava trgovinskih zbornic Vidma in Gorice, na kateri okoli 22 obrtni- kov prikazuje najrazličnejše okusno napravljeno potrošilo blago. To je zelo dobra pobuda in bi kazalo ,da bi pri- hodnje leto na sejmu «Alpe-Adria» tudi Trst napravil kaj podobnega. Iz tega bežnega orisa sejma je razvidno, da je pobuda v celoti uspela. S tem pa seveda ni rečeno ,da je prav tako v celoti uresničena zamisel in želje prirediteljev ter interesentov. V tej zvezi pripomnimo, da bi želeli več reda pri razvrščanju blaga in razstavljavcev. Razumljivo je, da tokrat tega ni bilo mogoče napraviti, prav gotovo pa bo Gospodarsko razstavišče to napravilo prihodnjič. Zlasti pa bi bilo pomembno, če bi v okviru sejma odnosno sporedno, prišlo do širših pobud kulturnega, športnega in turističnega značaja ,kot tudi da bi omogočili večjemu številu obmejnih prebivalcev, in to tudi iz oddaljenih področjih Vidma, obisk zanimivega sejma «Alpe-Adria». £*«* /tj iSi:> ? J Na ogledu paviljona, kjer raizstavljajo nekatera tržaška podjetja Predsednik tržaške trgovinske zbornice se razgovarja s tajnikom zr blagovni promet LRS dr. Dermastjo V OKVIRU SEJMA «ALPE-ADRIA* Liste za uvoz in izvoz Diaga Jugoslavije v Avstrijo in Italijo 'V * 1 10. Galanterijsko in kratko blago 11. Tekstil 12. Papir in papirni izdelki 13. Orodje trdih metalov 14. Brusne plošče 15. Keramične ploščice 16. Razno 25. Premog 26. Pletarski izdelki 27. Hrastove cepanice 28. Vezane plošče 29. Hrastovi sodi 30. Artikli za gospodinjstvo 31. Usnjeni izdelki 32. Aparati ln izdelki elektro. tehnične industrije 33. Izdelki keramične indu- 50 19. Razno blago 50 1. Agrumi 2. Farmacevtski proizvodi 3. Barve in laki 4. Ostali kemijski proizvodi 5. Proizvodi iz papirja 6. Tekstil, tkanine, predivo, konfekcija 7. Športni artikli 8. Valjani proizvodi 9. Precizni instrumenti in aparati 10. Plastični material 11. Razni električni material 200 12. Gume za automobile, motorje in bicikle 150 13. Gumirane tkanine 20 14. Razna galanterija 200 15. Električni aparati 200 16. Pisarniški material 10 17. Pivo 60 18. Razno orodje 150 Skupno 2.006 1. Jagode, višnje in ostalo sveže sadje 2. Mesne konzerve 3. Ribe konzervirane v olju 4. Krompirjev škrob 5. Koruzni škrob Tov. Miha Marinko sj v spremstvu predsednika sejma Karla Kušarja ogleduje razstavne prostore Skupno 24.000 6. Marmor v blokih 34. Makovo seme 7. Parket 8. Konoplja in predivo 9. Mlečni izdelki in mleko 10. Konji za dek) in klanje 11. Soljeno, suho in prekajeno meso 12. Svinjsko meso 13. Govedo za klanje 14. Goveje meso 15. Blago, ki se uvaža z dovoljenjem ICE 16. Les 17. Mesni izdelki 18. Krista] in izdelki steklarske industrije 19. Jajca 20. Sveže gobe 21. Slivovka 22. Suhe slive 23. Hmelj 24. Zdravilna zelišča 1. Ferokrom in elektroko. rund 600 2. Strojila kot tanin, pino-tsn, kostanjev ekstrakt 1.200 3. Lesno oglje 1.200 4. Zdravilna zelišča in suhe gobe 700 5. Sadni sokovi (brez jabolčnega in grozdnega soka) in pulpe 4.000 6. Sadje, zelenjava in čebula, p® uvoznih terminih, ki jih določita Zv. min. za kmet. in gozd. in Zv. min. za notranje zadeve 1.500 7. Vino (400hl) 400 8. Gorski med z atestom 1.000 9. Siri (jug. specialitete) 150 10. Ribje konzerve in sardelni produkti 5.000 11. čreva 1.000 12. Sestavni deli koles (žarometi, pedala, sedeži) 500 13. Artikli domače obrti (brez košar za perilo, transport, dojenčke in papir iz vrbovja, brez metel, ščetk, čopičev) 1.000 14. Stroji in aparati 700 15. Kalcijev karbid 1.000 16. Jajca v prahu 150 17. Železno in kovinsko blago 300 18. Tesnila za vozila in izolacijo 200 19. Tekstilne tkanine (bom- bažne surove tkanine v širini 126 cm) 2.000 20. Ročno vezane preproge iz ovčje volne 500 21. Votlo steklo surovo, za nadaljno predelavo 200 22. Razno; od tega: namizna no odobritev VV-fon-neralna) največ 100 klobasičarski proizv. in suha šunka (podvrženo odobritvi VV-fon- da) 200 jugosl. konzervne specialitete ikot djuveč, sarma, ajvar itd. 100 700 Skupno 2.000 *** L Plemenska živina 300 2. Razni skroji, aparati, nji- hovi sestavni deli in pribor 2.000 3. Elektro ln radiomaterial 2.500 4. Sestavni deli za avtomobile, motorje in bicikle 708 5. železno in kovinsko blago 4.000 6. Medicinski aparati in sestavni deli 300 7. Laboratorijsko steklo in drugo steki, blago 400 8. Kemikalije barve ln laki 1000 9. Plastično blago in linolej 1.700 i?11 eiljavo ^ožnosti blagovne Sftoo okrepiti gospo- SlS'ovenHTrSOV^skazb^- i^e Je tako dobi- ohl? sorodLuSestransko P°d' ln h 0fganizacij na i« ttaijjp1 Področju Avstrije priLna, tej tosnoV rnM ' sl° do ustanovi-VSe’Adria arodnega sejma sv,6^dar 1 v, Ljubljani, fratri vnu kl^ub vsestran-tetr^ksnn0 * P1 bilo mogoče in vseh zaple- tJ°cih si r”n°g°krat naspro-fc. In ’ ?rašanj ter inte-ir> orl0 Je prl ustanav-& do v®arUziranJu sejma Velika kranjska tovarna Iskra na sejmu da se kljub obstoječim državnim mejam in poleg splošnih meddr- Obmejna izmenjava, ki je od prvih uspelih poizkusov sejemskih sporazumov prerasla v stalno obliko povečevanje medse bojnega prometa neposrednih sosedov, dobiva z organizacijo sejma «Alpe-Adrias v Ljubljani nove in širše možnosti za živahnejši razvoj ca vse interesente za koristne dejavnosti. Dosedanja praksa sejemskih, sporazumov na obmejnem območju je pokazala svojo opravičenost odpiranju možnosti, žavnih trgovinskih dogovorov razvije tista blagovna izmenjava, ki ustreza gospodarski komplementarnosti obmejnih pokrajin. Zato ni čudno, da se je od prvih skromnih začetkov vse bolj razvijal tak promet, ki ga je narekovala predvsem neposredna iniciativa in interes gospodarstvenikov teh območij. Sejem «A!pe-Adrian v Ljubljani je torej samo nadaljevanje logičnega razvoja aktivnosti za poglabljanje takih " .. predvsem v rezultatih gotovo potrdil pravilnost take usmeritve. Potreba po čim širši blagovni izmenjavi med sosednimi pokrajinami in iz nje izvirajoči koristni rezultati za vse interesente so še en otipljiv dokaz več za široke možnosti gospodarskega sodelovanja, če le-to temelji na Lep kotiček, ki ga je uredilo tržaško podjetje ravno- pravnih odnosih in medsebojnem spoštovanju ne glede na razlike v ureditvi notranjepolitični posameznih partnerjev. Prav tako pa je tako gospodarsko sodelovanje tudi dokaz proti nezdravemu blokovskemu zapiranju trga, ki onemogoča prosto blagovno izmenjavo in enake pogoje za vse partnerje na svetovnem trgu. Obseg blagovne izmenjave preko sejemskih sporazumov kljub znatnemu povečanju preko sejma • Alpe-Adria» še vedno ni zadovoljiv. Vrsta možnosti ostaja neizkoriščena, predvsem v drobno-blagovni izmenjavi in v tem pogledu bo treba vložiti še veliko naporov ne samo za povečanje okvirov, temveč tudi v povečevanju sortimenta blaga za neposredno izmenjavo. Obmejna proizvodnja bo morala usmeriti svojo aktivnost v še večji meri k zadovoljitvi prav teh potreb in s tako svojo aktivnostjo povečati možnosti za komplementaren gospodarski razvoj sosednih pokrajin. Sejem «Atpe-Adria» mora odigrati svojo vlogo tudi v tem pogledu, saj prav sejemska prireditev služi ne samo i Goriška in videmska trgovinska zbornica sta skupaj uredili svoje razstavne prostore Skupno 24.000 Iz Tržiča Je prišel tudi motorni čoln HOTEL TRIGLAV mmm KOPER — telefon 16 Prvorazredna restavracija, sodobno opremljene sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar z vsakodnevnim programom inlermercator SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE neposredni blagovni izmenjavi, temveč tudi odkrivanju novih možnosti za zadovoljitev potreb. Prepričan sem, da bo sejem «Alpe-Adria» opravičil vsa našu pričakovanja in mu na njegovi življenjski poti, ki jo pričenja, že- IZV0Z - uvoz raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in goriškem. sporazumu ZASTOPSTVA raznih metalurških industrij PODRUŽNICE Gorica: Via Cravos 2, tel 25-65 Milan: Via uegli Zuccaro 7, tel. 423160 Rim: Via L. di Montreale 16, tel. 504924 New York: 1457 Broadway, 36 N. Y„ tel. BRyant 900034 SEDEŽ TRST, Via Cicerone 8-10 Tel. 38-074, 38-614 Telegr. INTERMERCATOR. TRST Poštni predal: 141 (im obilo uspeha v razvijanju čim boljših in • tesnejših gospodarskih stikov obmejnih pokrajin. Plutovina, ki Jo razstavlja neko tržaško podjetja Kolesa goriškega podjetja J. .v m B t ! imej. EXPORT-IMPORT KOPER Nabrežje Jugoslovanske mornarice l-a s samostojnim obratom AVTO-MOTO SERVIS KOPER Fredstavniitv«: Beograd 27-331 Ljubljana 20-413 Zagreb 3M18 Osijek 29-67 Rijeka 42-74 Ljubljana tele* 03-174 Glavni direktor 21-539 Uprava, komerciala 21-080 Tim ' Finančno-rač. sektor 21-544 Grosistična dejavnost 21-254 Široka potrošnja 21-569, 21-505 Avtomoto servis 21-272 Telegram IMEX Koper Telex 035-11 KERŽE TRST ■ Tei 55019 Trg S. Giovanni št. 1 • PORCELAN • KRISTAL • PRIBO * • LESTENCI NAVADNI in KLASIČNI • HLADILNIKI • ELEKTRIČNI GOSPODINJ. SKI STROJI • ŠTEDILNIKI • VSE ZA DOM EXP0RT: vseh prehrambenih proizvodov kmetijskih produktov živine in divjačine proizvodov ribje industrije izdelkov domače obrti lesa in lesnih proizvodov kuriva in goriva, gradbenega materiala, proizvodov kovinske, kemične, tekstilne in ostale industrije IMPORT: vseh artiklov široke potrošnje rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktorjev ladijskih motorjev in za vse ostale stroje naprave in opremo; tehničnega materiala strojev, opreme in potrebščin za domačo industrijo ' reprodukcijskega materiala ribiških potrebščin in vseh ostalih industrijskih proizvodov Obtičite nas na sejmu «ALPE-ADRIA» v Ljubljani AVTOPREVOZ Rihard Cunja MEHANIČNE DELAVNICE (Renetke) Trst, Strada del Friuli it. 289 Tel. 35-379 Predstavljajo nov ,-LEVIMATIC" razfcalec Tovorni prevoz za tu in inozemstvo — Konkurenčne cene gladilec — loščilec F./LL/3.5, ki hkrati gladi in lošči marmornate, granitne in druge plošče; ter vse os tale stroje za Obdelavo marm orja in granita — VISOKA PRODUKTIVNOST — IMP. TRANSA DRI A S.p.A. TRST — Ul. CICERONE 8/II - TEL. 30-214 EXP. SKLADIŠČE: Scalo Legnami vse vrste lesa — eksote — furnirje — poliestere — dekorativne plastične profile — laminate — stroje in druge artikle za lesno industrijo ŽELEZARNA JESENICI JESENICE NA GORENJSKEM Izdeluje za potrebe strojegradnje valjano jeklo — vlečeno jeklo — pločevino srednjo, tankol — hladno valjane llngote — ^ žico — varjene cevi — elektrode — polprolz«0^6 nadaljnjo obdelavo V vseh vrstah : .J gradbene in konRlrnkcijake nelegirane in vrste jekla po normah Dll\l /.a splošno strojegradnj0 ogljikovo in legirano orodno jeklo za izdelavo r« in strojnega orodja za obdelavo kovin, lesa in materiala — specialne vrste jekla za posebne B8* It ^inii Abb. $ i Podrobne podatke o vrstah, o lastnostih posameznih vrst jekla, o termične obdelave, o dimenzijah, tolerancah in načinu dobave vam ji & JNi v KATALOG PROIZVODOV ŽELEZARNE jesen#® OBIŠČITE NAS NA SEJMU «ALPE - ADRIA* V ljubi ANDREJ BOLKO mr. ph. uvoz - IZVOZ Telefon 31-315 mm _ ■ ........ farmacevtski proizvodi In ken* ^ i TRSI - UL. 10RREBIANOA mfewok m ŠVICARSKA SUPERMARKA OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI; novi lipi, poslednji izum moderne tehnike; ELECTRONIC na električni pogon SUPERAUTOMATIC a 57 in 88 rubini EXTRA PLATT LUX 62 e •s IMPORT K ER S E VANI -EXPOR.! $ $ TRST, Strada del Friuli 102 • Tel. 234tB K, S Tehnični artikli (šivalni stroji, rad’ in televizijski aparati za dom, avto žepni, kolesa, motocikli, pralni *tr0’ ’ sesalci za prab itd.) EXPORT-IMPORT FRUCTUS KOPER trguje z vsemi poljedelskimi artikli, južnim sadjem, žilom fer s predelanimi proizvodi: pulpami,sokovi,koncentrati, in z raznimi vrstami zmrznjenega blaga Vsem strankam se toplo priporočamo KMETJE, VRTNARJI Za vsako vato potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST. 01. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico nacionalno in angleško, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti. Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice aAGRIAa sAl SPLOŠNA PLOVBA Pl^ Vzdržuje ladjami ~ ijiiin1! modernimi tovorno - p0”} vsakih odhodom ladij i 30 "g leston, Savannah, Jacksonville kakor tudi redno služb" g,ir », '< ta (z Jadrana v Indijo, Indonezijo, na Japonsko, v ZDA obala, sredozemske luke). In nudi ladijske prevoze po celem svetu ' tovornimi ladjami od 8000 do 18.400 to® jjd foloj Vse informacije daje uprava podjetja eSPLOSNA liti (.'G ran, Župančičeva ulica 25 ter naše agencije po Telefoni; S170, 5171, 5173, 5175. Telegrami: Plovba Piran i« PRIZNANO MEDNARODNO AVTDPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIA^ GOKICA - Ul. Duca d’Aosta 180 • Tel. 28-45 PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVHSTNEOA 'S tj S Vi 6® Oj,*« [S s lik”0' a »N k MM THST, UL. CICEHONE 8 Tel 38-136,37-723; Telegr.: IMPEXPOHT TRIESTE U V A 7. A : I Z V A Z A : Vsakovrstni les, drva ta kurjavo. gradben i material tekstil, kolonialno blago «n ravnovrstr.e stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE intercoM import-exp°r. KO MPE N ZA C |J* TRST Ul. lorrebianca 29 1.1. 31-961 *** ------^ MADALOSSO v Trstu, Ul. Torrebian-26, vogal are ca 26, voga XXX Ottobr dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodne WTI JPTZEMs A * ► M h BUB 6.. lilij# Ekskluzivna zastopstva nudi najboljše pogoj* pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga Trst, ul .ss. Lazzaro 23-u, Tel. 2»-««». 3i-»Sb 3 a ITALIJA« BIENALA 0R0DKE6A STROJA V prostorih milanskega velesejma od 6. do 13. oktobra 1962 Te specializirane razstave se lahlko udeležijo proizvajalci, agenti, predstavniki ln trgovci orodnih strojev in mehaničnih proizvodov sorodnih kategorij V kratkem se bo zaključilo vpisovanje Ul. Palestro 22, Milan Obrnite te na UCIMU tel. 700-167 - 700-333 S lot vi CfuiVirtl •tel. «13»,- s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete. Dnevno godba lo plet OBIŠČITE SVETOVNO ZNANO POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ub 8.J0, iu.JU. 16 m 17.30 IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRAVO PARK HOTEL BLED Tel. 2(4, 33». 200 ležijf, restavracija, kavarna s teraso, nočni bar. Velika plesna dvorana «KAZINO». Pred ln po sezoni so cene 30 odst. nižje. Priporočamo se za obisk. F R A T E L L NASCIMBEN 'i ^ IMPORT NADOMESTNI DELI ZA TRST, Ul. Coroneo At. avtoi^ HOTEL K A DRI A S’ ANKARAN Tel. KOPER 741-12 Nudi gostom prvovrstno hrano ter _____ _ ,_____ ______.____ izbrane pijače. Hotel je odprt skozi vse leto, in se vljudno priporoča. tjuui ,U> jffoMom •JJ A* lOOtO /jeileiute» »upoma lliililliltimiimniMMilih L|abl)ana - Tel. 31-380 Hotel PALAČI) PORTOROŽ s KAVARNO ln RESTAVRACIJO JADRAN nudi razne specialitete iti odlična vina. Vsak dan ples v vrtni restavraciji ln nočnem baru. H»lel LJUBLJANA Ulova Ul. » svojimi obrati »e gostom iz Trsta toplo priporoča. GBANO HOTEL ‘TOPLICE’ BLED, tel. 222, 223, 224. Odprt skozi vse leto. lastno kopališče s čolni, termalno kopališče. Pred in po sezoni cene znižane. SaPiurist da vzdržuje progo BLED LJUBUANA-TRST SPOROČA ter prireja izlete in potovanja po domovini in v inozemstvo preko potovalne agencije aJADRAN TURIST* «flVT0PR0METi e* UVOZ ZASTOPSTVA UL. GEPPA 9-III TRST TEL. 38-770, ^ gorica Nova Gorica — Tel. 20-44 nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti. Grand hotel I JURIJANA, nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah ler orlporoča /a-cenjeni obisk «TECHNA> =82, TRST - Ul. C. Ghega, 2 R°NlC?jS5l^' Telef. 35-907 Drevored Ser«1*1 Telegr. «TECHNALUIN» M VRŠI VSAKOVRSTNE UVOZNE IN IZVOZNE CBr J C f J; & k* A $ k L h K Ji' & K