it. 70. ____________ Iihaja dvakrat aa teden, in sioer v »redo in soboto ob 11. ari predpoldne ter stane z izrednim prilogami ter s »Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti prejemu* ali r Oorioi ua dom pojitjana: Vse leto.......13 K 20 b. aH gld. 6 60 pol leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta.......S . *0 . , , 1-70 Posamično Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStro v Gosposki ulic, $v. 7. v Gorici v tGorigki Tiskarni« k. Gaoišoek' vsak i»n od 8. ure sjutraj do 6. sveder; ob nedeljah pa <'«j 9, do It. uie. Na aarallla brei doposlaae lar-žalre ie ae otlraHt. Of laa! In paalanla« se račcnijo po potit-vrstah ič tiskano 1-krat 8 kr.,f-krat 7 kr„ 3-krat 6 kr. vsaia »rsta. Večkrat po pogodbi. —• Ve-5je črke po prostora. ~ Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrata. — Za obliko ia vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v V Gorici, v sredo dne 31. avgusta 1904. TočaJ XXXIV, •Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr K, Lavrii Uredništvo se nahaja v Gosposki uliol 9t 7 v Gorlol v L mdstr, Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do' 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravntttvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroJalao In 0*1»«© je plačati loeo Gorica. Dopisi nuj ae poSUjajo le uredništva. ------Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravnlltvu. „PRIHOBIC" Nunski uhoi; — v listu v tobakarni Lavrenfiio na trgu della Caserma. Gorici. Tailslon si. 83. >Gor. Tiskarna« A. GabrSčck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Mo delajo klerikalci s pravim duhovnikom. Pred osmimi dnevi proti večeru so položili k večnemu počitku na goriikem pokopališču zemske oitanke prečestitega starčka, ,88-tetnega umirovljenega župnika Blaža Ma-' o n j. Mol je bi! t se časti vreden d u h o v n i k in narodnjak, k&kcrinih današnji dan skoro ze prav poftodi bridko pogrei&mo. Z luladenisko navdulenostjo in i čistim »Soven-kim srcem je sledi! v svojih mladih in poznejših letih vsetr.u mlcmu pekrelu na Goriškem ter stal vedno tam, kjer so se zbirali z na čaj i in kjer se je cula poštena, odkritosrčna besedi. Umevna, da se je ogrel koj s pnfetka m nepozabnega dr. Livriea, da se je boril zanj pri volitvah ter tudi o d-loči! njegovo zmago, umevno pa tudi, da so ga radi tega »čeli grdo gledati ultramon-tanci in brezdoraovinci, brez katerih niamo bih nikdar na Goriikem, in umevno je tudi, da so ti črni fcivlji kakor komu drugemu tako tudi njemu stregli pa tem, da mu zagrenijo fuUjenje ter ga uničijo. Nikdo nu ni mogel nič očitati kot dušnemu pastirju, ker je bit imet delavec v vinogradu Gospodovem, ki je vestno vrli! svoje stanovske dolžnosti, ah dobli so druge reč«, da 10 ga draidi in UM, zbudili in pikali, dcnu«';ciraii »o ga in skoro bi biti izpostavah pri ranjkem Škofa Zor.- u, kateremu je bit Madon dobrotnik, da bi ga bit suspendiral — čeprav ni bila madeža na njeni! Saj je znano, kako znajo klerikalci na sploh grditi ljudi, kako si tnajo na celem kaj izmbtiti, to raznest:, potem pa govoriti o tem kot do gnani resnici, in znano je tudi, da so v takem oziru mojstri zlasti pohtikujoči duhovniki, bolje rečen« farji! —Pa kašo bi ga ne sovražili tzvestni I ju ije, ko si je pa Madon v tistih prvih preporodnih časih drznil kot duhovnik celo slovensko urado-vali, ko so tičali po farovzih vsi v nem&cini. Nekemu svojemu predstojniku se je bil stratno zameril, ko se je potegoval za slovensko urado^anl« !er mu celo predlo- žil pred oči slovensko listino pri nekem zborovanju. Me? je bil navdušen Slovenec in kot nadarjen človek si je bil pridobil tudi obsežno politično naziranje, zato je tudi njegova beseda pri razsodnih ljudeh kaj veljala. Ker je imel pač girečc srce za slovenski napredek, je umevno, da je stal daleč proč od vsakega uilramontanstva, no, zato pa je Segel od strani sedanje duhovščine skoro popolnoma pozabljen v grob, in malo je manjkalo, da splch niti njegove smrti niso zabeležili po farovSkiu listih. Madon je umrl v ponedeljek 22. 1. m. zvečer le nekaj k or a k o v proč od »Šolskega d o m a*. »Gorici* je izšla drugi dan ob II. uri dopolndne, poročala je o de?ju in to M, celo da je gorelo v neki delavski kolibi na tržaški Greti se jej je zdelo vredno sporočiti svo.im bravcem, ali o smrti M a d ona nobeno č r k e J Da so vedeti za njegovo smrt, o tem ni dvoma. — V «redo zvečer so ga zakopali, v četrtek pa je prinesel »Primorski list" o njem 5 vrst, ki se glase tako-le : »Umrl je v ponedeljek zvečer v Gorici bivii fiempaski župnik proč. g. Blaž Madon v 8«. Mu svoje dobe. Pogreb je bil včeraj popdudue. Nij počiva v miru in večna luč naj mu sveti !• »Gorica* je blagovolila to notico v soboto ponatisniti. To je vse, drugega nič. -» In vendar je bi! Madon goreč pristal pomlajeni stranki preti dr. Tonkliju. Hvaležni dr. Gregorčič ima sedaj zinj le ."> vrst. Pokojni Madon je bil goreč katoliški duhovnik in zvest slovenski narodnjak. To je bi«, a;i nekaj ni bil, namreča far ni bi! — zategad-1 pa so ga odpravili s par besedami ter n;u želeli le mir in večno luč! Ge kakega politikujočega kaplana začne sčipati po trebuhu vsled nerednega življenja, nezmernesii in požreSnosli, tedaj ga priporočajo v molitev sobratom in ginljivo pišejo o njem, če pa umrje, mu pišejo blesteče ne-kroicge. Ko je n. pr. tisti sitni bivši brani-Ski kur.it VVes mak? obolel, se jim je zdelo njegovih lep h ofc tako Skoda, da so kar v Številki za Številko jokali za njim — kose * e pa i ni e I:» p r c t o l i t i u a n n i h ol j M svet zlata duša Madonova, ni bilo nikogar blizu i n nikdoganiho-tel priporočiti v molitev. Vseje molčalo, vse tiho, in ko je izdihnil, so mu privoščili §ele Cez čas 5 vrst. Tako umira pravi duhovnik v današnjih podivjanih časih, ko je ušla beseda Božja iz veže molitve, ko tirajo politiko v posvečenih hramih ter jim ni več mar za Kristovo vero in poštenje. Pa kdo se bo tudi brigal za reveže!!! Madon je bil župnik na dobri fari v Šem-pasu, s katere pa ga je pregnala nestrpnost in šikaniranje dekanijskega predstojnika, ali zapustil ni nič. Nič ni imel, toliko da je živel. Umrl je revež. Kdo se bo brigal za reveže?! Madon je imel odprte roke, delil je miloščine in razdal je vse sproti. Na Šera-paskem se ga Se sedaj spominjajo. Seveda zalo ni bilo pričakovati testamenta s sk r i n o s t n i m i k a p i t a I i j a in i, zato pa tudi ni bilo okoli njega črnili prikaznij, ki hodijo okoli ter iščejo, kje bi kaj pažrle. Ali Madon je umrl miren, kot mož-po-štenjak, kakorlnih no marajo v klerikalnih vrstah, katere pa spoštujejo povsodi tam, kjer je doma značajnost in kjer gori ogenj svete ljubezni za slovenski narod. Tam mu je ohranjen časten spomin. Slovenskemu dijaštvu! NaSi srbski tovariši proslavijo 18. prih. meseca v Bolemgradu stoletnico prvih bojev za oslobojenje srbskega naroda. Da z njimi praznujemo slavni spomin njihovih prednikov, nas vabi srbsko dijaštvo v svojo sredo. Veseli dogodek v zgodovini srbskega naroda je pomemben za vse Jugoslovane. Vabilo smo radostno vsprejeli. Naši umetniki razstavijo svoja dela na prvi jugoslovanski izložbi, ki se isti dan otvori, mi pa porabimo sestanek vsega jugoslovanskega dijaštva, da se razgovonmo o svojih idejah in težnjah. Na kongresu dne 19. in 20. ki-movca si jugoslovanska mladina v res- nem razgovoru poda roko. Slovensko dijaštvo naj s številno udeležbo dokaže, da ve ceniti važnost trenutkov, v katerih more dokazati srbskemu narodu svojo ljubav in zidati na jugoslovanskem spoznavanju in zbliževanju. Podpisani odbor poživlja slov. dijake, da mu priglase udeležbo belgrajskih slav-nosti najkasneje do 10. kimovca. Na zdar! Odbor za jugoslovanski dijaški kongres. Ljubljana, (Narodni dom.) Opomba: Odhod iz Ljubljane bode dne 16. kimovca popoldan. V* Sisku stopijo slovenski izletniki skupno s Hrvati v parnik .Šumadijo", ki rabi približno 24 ur do Be-legrada. 18. ob 10. zjutraj bo slavnostna seja akad. društva »Pobratim^stva* v proslavo stoletnico ustanka 1, 1804. Isti dan opoldan se bo vršila otvoritev 1. jugoslovanske umetniške razstave. Umetnin je že mnogo zbranih v Ljubljani v »Mestnem domu*. 19. in 20. bo kongres dijakov in kongres medicincev. 18. in 20. zveCer bo koncert, pri katerem pojo tudi Slovenci. 21. se bo vršilo kronanje kralja Petra 1. 22. pa se vrnejo izletniki domov. Za Slovence so preskrbljena prosta stanovanja. Vsak udeležnik naj si preskrbi potni list. Ricmanjsko vprašanje. (Dalje.) Ker se je izjalovil poskus škofa Nagla, da bi pridobil Ricraanjce s procesijo na Te-lovo, je poslal kaplana Krančiča ,na dopust". Pravi vzrok temu .dopustu" pa je bil ta, da se je bilo orožniško povelj ništvo naveličalo komedij tržaškega Škofa v Ricmanjihter mu je končno odpovedalo, orožniško pomoč. S stražo pred farovžem je izginil tudi kaplan. Pa kaj je hotel. Kar je bil v Ricma-njih, ni nikoga krstil, nikoga pokopal, nobenega para ni poročil. Vabil je res ljudi, naj Bre^s dogme. Spisa' H. Siertkknvicz, h poljščine posloveni; Pcdravski. Vkvarjal se je takrat vneto z modroslovjem in takrat je vladalo spIoSno mnenje, da bo njegovo ime sčasoma vsaj tako sloveče, kakor CieJkovskega, Libelta itd. Društveno življenje in nezaslišan vspeh pri ženskah pa sta ga odtrgala pozneje od strogo znanstvenega dela. Po salonih so ga imenovali »Leon P Invieible«. Navzlic tem vspehom se vendar ni nehal vkvarjatt z modroslovjem, in vsi so se nadejali, da nastopi nekega dne z nekakim znamenitim delom, s katerim se proslavi v Evropi. To upanje pa je bilo varljivo. Od nekdanje sijaj-nosti je ostalo samo toliko, da je še dandanes med najlepšimi in najbolj plemenitimi glavami, kar sem jih srečal v svojem življenju. Tudi slikarji so tega mnenja in Še pred nedavnim časom mi je nekdo pravil, da temeljite j šega tipa za patricija si je težavno predstavljati. V znanstvenem obziru je bil in ostane moj oče jako sposoben in zelo izobražen plemič-diletant. Verjamem do neke stopinje, ker diletantizem je usojen vsem Ploševskim, in dokažem to pozneje, ko mi bo treba govoriti o samem sebi. Kar se mojega očeta tiče, vem, da hrani v svoji pisalni mizici že zarumelo razpravo: »O Trojici«. Pregledal sem ta rokopis in se dolgočasil ob njem. Spominjam se samo, da so tam nekake sestave stvarne trojice : kisika, vodenca in dušika s presežno trojico, skristalizovano po kristjanstvu v pojmih Boga Očeta, Boga Sina in Boga Duha; vrhu tega vse polno ana-logičnih trojk, pričeuši z blagrom, lepoto in resnico, in končavši z logičnim razsodom, obstoječem iz večjih, manjših premis in sklopa ~ Čudna mešanica Heglovih idej z idejami Uoene-Vronskega, jako umeten napor mislij, toda popolnoma prazen. Prepričan sem tudi, da oče noče dati tega tiskati, bodisi Že vsled tega, ker je prišlo spekulativno modroslovje na boben še poprej v njegovi duši nego na vsem svetu. Vzrok tega bankrotstva v njegovi duši pa je bila materina smrt. Oče, ki jo kljub svojem priimku : »L'in* vicible« in kljubu svojemu slovesu kot zmagovalec src bil neizmerno občutljiv človek, ki je mojo mater naravnost oboževal, je zastavil množico vprašanj svoji filozofiji, ali ker ni dobil nobenega odgovora, niti nikake tolažbe, je spoznal vso njeno ničevost in jalovost v nesreči življenja. Morala je to biti zares basenska tragedija v njegovem življenju, ko je prišel nakrat ob dva temelja, ko mu je bilo nakrat razdrto srce in možgani. Takrat je padel, kakor sem že omenil, v melanholijo, in potem, ko je ozdravil, se je vrnil k verskim občutkom. Pravili so mi, da jel časih molil po cele dneve in noči, da je poklekovalj na ulici pred vsemi cerkvami tei postal Časih tako zamaknjen, da so ga v Rimu nekateri imeli za znorelega, drugi za svetnika. Očividno pa je dobil v tem več tolažbe nego vi svojih modroslovskih trojicah, kajti polagoma se je pomiril ter začel živeti istinito življenje. Njegovo srcel se je obrnilo z vso močjo občutkov k meni, obenem pa se je zaljubil nekako duševno v prve čase krščanstva. Njegov živahen in leteč duh je potreboval hrane. Po enoletnem bivanju v Rimu se je začel vkvarjati s starinoslovjem; po teh dodatnih študijah je dospel do poznanja starodavnih časov. Duhovnik Oalvi, moj prvi odgojitelj, ter obenem velik poznavalec Rima, je priporočil očetu študije o večnem mestu. Pred nekoliko leti se je oče seznanil ter se naposled celo spoprijateljil z velikim Rossijem, s katerim je prebil po cele dneve v katakombah. Na hvalo svojim nenavadnim zmožnostim si je prisvojil v kratkem take znanosti o Rimu, da je večkrat osupnil s svojim znanjem celo samega Rossija. Poprijel se je tudi večkrat pisanja, toda nikdar ni dovršil tega, kar je pričel. Mogoče, da mu je popolnitev zbirk pobrala ves prosti čas in da verjetno radi tega ne zapusti ničesar za seboj, razun zbirk, da se ni omejil na eno dobo, niti na eno posebnost v področju svojih raziskovanj. Polagoma ga je jel srednjeveški Rim baronov mikati z enako močjo, kakor prvi časi krščanstva. Bil je čas, ko je imel polno glavo Colonnov in Orsinov, potem se je približal k renesanci in se povsem zaljubil vd-njo. Od napisov, grobov, prvih ostankov krščanskega stavbarstva je prestopil k daljšim časom, od bizantinskih slikarij do Fiesolijev in Giottov, od njih do drugih quatro-in cinquencentistov itd., zaljubil se je v kiparstvo in slikarstvo; zbirke so s tem kajpada pridobile mnogo, toda veliko delo v našem jeziku o treh Rimih, o katerem je s početka sanjaril, je prešlo v krajino neizvršenih nakan. gredo ž njim k tržaškemu Škofu in k dolin- j skemu župniku, ali vse je bilo zaman. Ob jednera pa so izhajali v nekaterih farovSkih listih članki, ki so grdili Ricmanjce ter jih zmerjali z — banditi! V začetku maja lani je bil križevski škof Drohobecki glede ricmanjskega vprašanja pri cesarju v avdijenci, meseca junija pa je potoval v Rim ter bil v avdijenci pri papežu Levu XIIL Pokojni papež mu je obljubil, da dovoli Ricmanjcem prestop na grško-katbliški obred, radi formal-nostij pa izroči to zadevo poprej posebni komisiji kardinalov, škofu pa je naložil, naj predloži spomenico. V* tej spomenici, naslovljeni na papeža, stoji, da sta škofa Šterk in Drohobecki uvedla v Ricmanjih staroslovenski jezik pri službi božji. Dovoljenje za prestop je bilo torej dognano in bi bilo bržCas tudi ugodno rešeno že meseca julija lani, da ni papež nagloma obolel ter potem umrl. Vsa stvar se je radi tega zavlekla ter prišla Šele 27. avgusta lani pred posebno komisijo petih kardinalov. Pred tem se je trudil Škof Nagi na vse mogoče načine, da bi v Rimu ne dovolili prestopa v unijo Ricmanjcem, ker po* tem bi prestopili tudi Slovenci v tržaški v okolici in v mestu, da v nevarnosti je celo ves slovanski del tržaško-koperske Škofije. Nagi je s tem gojil Se drugo upanje, namreč da Rim ne le ne dovoli prestopa Ricmanjcem, marveč na sploh prepove staroslovenski jezik v rimskem obredu. V tako svrho je bil o Veliki noči poprej tudi razglasil znane dekrete kongregacije iz leta 1898. Dne 3. septembra 1903. je objavila sv. Stolica sklepe kardinalske komisije. Sv. Sto-lica je dala tržaškemu Škofu precizne ukaze, kako je urediti cerkvene zadeve v Ricmanjih. Ukazano mu je bilo: 1.) takoj odstraniti izRicmanj po Škofu Naglu imenovanega kaplana Josipa Krančiča; 2.) mora dati takoj odpreti cerkvi in zvonika v Ricmanjih ter cerkev v Logu; 3.) mora takoj ustanoviti v Ricmanjih samostojno župnijo ter izročiti cerkveno premoženje domači cerkveni upravi v Ricmanjih; 4.) naj' vstoliči na novo župnijo bivšega kaplana dr. Požarja, ako prosi za njo in ga občina izvoli; 5.) mora zopet uvesti pri vsej službi božji v ricmanjski cerkvi staroslovenski jezik. To so torej točni ukazi, dosli škofu Naglu iz Rima, ali doslej še ni izvršil ničesar, razven tega, da je poslal iz Ric-manj drugam kaplana Krančiča, to pa že poprej 16. junija. — Ne le to, škof Nagi je rekel celo, da Ricmanjcem sploh ničesar ne da, in da se rajši odpove tržaško-koperski škofiji nego bi uvedel v Ricmanjih pri3lužbi božjih zopet staroslovenski jezik. Zato pa sta cerkvi v Ricmanjih in v Logu še vedno zaprti. Škof Nagi se ne m?ni za ukaze iz Rima, kadar mu ti ne dišijo i (Pride še.) DCISL Ta Sovoden*. — Da se pravi glas spozna, treba čuti dva zvona. — Z ozirom na dopis iz Sovodenj, priobčen v 66. Štev. cenj. lista ^Soča«, prosimo, da sprejmete sledeče pojasnilo. V dopisu je rečeno, da ni bilo razobešene niti ene slovenske trobojnice od strani veteranskega društva o priliki, ko je isto priredilo tombolo. To ne odgovarja popolnoma resnici, kajti da je vihrala velika slov. trobojnica na vrhu ob uhodu na prostor, kjer se je vršila tombola (da ne govorimo o drugih majhnih zastavicah na plesišču, katere so bile večinoma vse narodne), tega menda ne bo nikdo tajil. Veteransko društvo sicer nima v svoj posesti ne cesarskih in ne slovenskih zastav, prve ob vsaki svečani priliki posojuje bar. Bianchi. Da nima bar. Bianchi slov. trobojnic, to je resnica, a resnica je tudi, da on ne nasprotuje razobe-šanju slov. zastav, kerje pokazal tudi ob ti priliki. Bar. Bianchi, kakor rečeno, ni prepovedal razobesiti slov. trobojnic ob priliki tombole, ampak je celo rekel neki osebi: ,Jaz dam cesarske in deželne zastave, a vi, če hočete še druge dobiti, le razobesite jih." Veteransko društvo je v celem ra^utasilo dve cesarski, eno deželno in eno slovensko zastavo, katera slednja je last sovodenjskega gospodarskega sveta. Da bi bar, Bianchi pri društvu vse ukazoval, tudi ne odgovarja resnici, kajti prav on ni bil zadovoljen, da se priredi tombola, ampak so to odborniki sklenili in zahtevali. Tudi trditev, da bi bar. Bianchi .skrbel*, da se ne razobesi nobena slov. zastava pri spomeniku ob raznih prilikah, ne temelji na resnici. Veteransko društvo je pripravljeno odstopiti občini, da ona razobesi eno cesarsko in eno slovensko zastavo ob raznih prilikah. To bi bila tudi dolžnost občine, kajti spomenik, ko se je odkril, se je izročil v varstvo in last občini, katera bi morala skrbeti, da se ohrani spomenik vedno snažen in da se ob svečanih prilikah postavijo okoli istega zastave. A občina se ni do zdaj še nikoli potrudila za to, a mesto nje dela to vete« ransko društvo z zastavami bar. Bianchi-ja. Naj omenimo še, da sovodenjska občina niti nima slov. trobojnic, da bi jih razobesila okoli spomenika. Ako se ne motimo, ima občina eno ali dve, katerih pa ni spodobno razobesiti. Torej sovodenjska občina naj si slov. trobojnice preskrbi ter naj jih razobesi ob svečanih prilikah okoli spomenika, in videla bo, da ne bo imela nobenih nasprotnikov. Sicer ni moj namen, da bi branil bar. Bianchija, a vendar, kar je res, je res, in resnici se mora vedno dati prvo mesto. To se lahko reče, da bar. Bianchi nam Slovencem ni nasproten, kar se laliko tudi iz dejstva spozna, da se je njegova družina pridno učila slovenščino po slov. učiteljih, ki so iz mesta nalašč hodili podučevat njegovo družino našega jezika. Bar. Bianchiju mora biti tudi sovodenjsko županstvo hvaležno, kajti on vsako leto daruje Se precej veliko svoto za naše občinske reveže. Da ni nam Slovencem nasproten, kaže tudi dejstvo, da njegovo obilno hišno oaobje je čisto slovenske narodnosti. Kar se tiče nekih italijanskih in nemških napisov v Rubijah, to je resnica, a resnica je tudi, da se ni še noben pri baronu pritožil zaradi tega, kar bi bila sveta dolžnost našega županstva. Seveda, če je drugim prav, je prav tudi njemu, ki je sicer zmeren Nemec, a spoštuje, kakor dokazano, našo narodnost. Tudi-Sovodenjc. 8 Krasa. — Dolgo sem pričakoval, da čitam raal dopis o veselici pevsko-bralnega društva »Zarja* v Koprivi, kakor je bilo gotovo obljubljeno, a zaman. Dovolite torej, g. urednik, par \ itic moj* nevkretni roki. Imenovano društvo je imelo 24. Jiiin. met. svojo prvo veselico s plesom. Pohvalno se meram izraziti o vsem nastopu, kar priča lahko množica občinstva, katerega je bilo zbrano okolu 500 na krasno odičenem vrtu g. Ant. Lavreneiča. Vse pevske lotke, s katerimi je nastopil domači mešan zbor, so se izvajale točno, precizno nad vsakim pričakovanjem, opiraje lo sodbo na to, da je bil to prvi »Zarjin* nastop. Vsa čast zavednim in požrtvovalnim Koprivcem in dražcstnim pevkam, ki se niso strašili dela in truda ter tako v malem česu povspsli se do take stopinje v pevski umetnosti, da so lahko ponosni. Slavnost je poveličala in dala poseben blesk korporativna udeležba bratskega pevskega društva .KraSki vrh" iz Avberja in „Lira* i. Skopega, kateri društvi ste tudi nastopili na odru. vsako z eno pesmijo. .Kraški vrh" je že znan po svojem Jako ubranem petju; naj omenim samo, da so s« .Naše gore' kar najpreeizneje izvaja!*. .Lira* pa nas je presenetita n humoristično pesmijo .KrCmar*, katera je vspela tudi v občo zadovoljnost. Omeniti mi je tudi, da je društvo .Dim* iz Repcntabra prihitelo kar korpo-rativno na veselico, a žal le za 'renotek prepozno in ni moglo več nastopiti. Med nadaljnim izvajanjem koneCnih vc-seličnih točk domače .Zarje* acSli so se vsi trije došli bratski zbori v prostorih gostilne g. Josipa Batiča ter tam z iepo navduiujoJo pesmijo razveseljevali sebe in druge; kar tekmovali so med seboj! Po veselici se je vnela po vseh gostilnah prav iepa domača prosita zabava, na vb-seličncm prostoru je pa priče! živahen ples, ki je trajal do pozne ure v najlepšim redu in slogi, kar bodi r pouk nekaterim straho-petnežem v nadalje, ko bo zopet trebalo dovoliti javni ples uglednemu društvu .Zarja*! Kakor že omenjeno, je bilo mnogo ljudstva nad vsakim pričakovanjem z v«ga Krasa; pa posebno iz bližnjih sosednih krajev, iz lepe Vipavske doline in i/, tržaške okolice. Vrlo opensko inteligenco se pač po- vsod vidi, kjer gre za pošteno narodno stvar. Častno je tudi rešila svojo nalogo vrla nabrežinska godba, ki je svirala izključno samo narodne komade. Ti pa, draga .Zarja", vstrajaj na tem stališču, katevo zavzemaš danes s požrtvovalnostjo in trudom, najbolja spodbuja k temu Ti je moralni in materijelni vspeh veselice, kateri si tako častno priredila, za kar bodi izrečena hvala tudi Tvojemu bivšemu g. pevovodjil Tržaški pevec. Z OtUee. — Tema, povsod le tema. Rad bi povedal tudi kako veselo vest, a ža-libog je to skoro nemogoče, kajti kamor človek pogleda, vidi le rane, na kojih krvavi naše ljudstvo. Šole nam je potreba- Rekel sera le, da je sedanji občinski svet svet analfabetov — in to so »raoroci od oka* — drugih je še cela vrsta in sicer iz vrst mlajše generacije, koji presneto malo vedo o kaki količkaj vredni šolski izobrazbi. Otlica ima svojo šolo pod sodstvom gosp. župnika, a ta šola nikakor ne odgovarja sedanjim zahtevam. 2e tista sobica tam v farovžu, polna ulage in zaduhlosti, in da bi otrok sedel v njej po cele ure. Koliko s« je že delalo na to, da bi Oiličani dobili svojo šoto, in doseglo se je to, da je okrajni šol. svet obljubil zidati poslopje, če občinarji kupijo sami prostor. Tudi to je že izvršeno in sedaj je vrsta na šolski oblasti, da preskrbi tudi za naše otroke primerno stanovanje. $j!a je skrajno potrebna. Ljudstvo ne CiU skoro nič, ker ni prineslo iz Šole te zavesti, le tu pa tam se dobi kak možak, ki ima naročen ta ali oni list. Analfabetov pa je vkbub trditvi slavnega .analfabeta* Se jako mnogo in njegovi piramidalni ver/t v .Primorski glisti* me ne prepričajo, da temu ni tako. On pravi: .Gorjam* so stalni in trdni na svoji planoti skalni.' Jako l*po, a res pa ni, ker o trdnosti in stalnosti pač ni mogoče govoriti pri ljudeh, ki so se pred volilvijo izrazili, čes, bomo volili, kakor bo gosp. župnik zahteval. Kedo jim je dal listke? Menda cu Ali je treba .stalnim in trdnim* možem pisali na listek, kaj naj volijo!' Ho pse vsak vedcJ sam, kaj ima storiti. Torej ne bo nič, dragi moj .anaifabctCek* — pač pa so ljudje nesamostalni, ker nimajo lastne sodbe, ampak tvojo morda, kakor ae mi vidi. In dalje, ti zlato .analfibetče*! praviš; „Oa psuje germanske moto puStMU.* Prvo torej .psuje*. ('/> bi znal, It moj .kontrapikul*. količkaj estetike, bi v tako slavnem epu, kakor si ga j ti sklatil skupaj, ne rabil izrazov kakor •psuje", .smola*, .korači*, .mlaka*, .kloaka*. Ve5 to mata preslabo ,di*i\ ta kloaka, kar je pa sicer jako umestna naprava, kojo moraš jako dobro pornati. In na koncu praviš v dopisniku : .Saj povsem ni menda — čist.* Imenitno, bralec f kaj bi pa rad povedat s tem, da ti manjka milo morda? Ali hočeš opozoriti mene na kaj? Sem res radoveden, Kar se tiče zbirk, ima oče neko posebno idejo. On jih namerava izročiti po svoji smrti Rimu, pa le pod tem pogojem, da bodo uvrščene v posebni dvorani, in da bo ta dvorana nosila napis: »Muzej Ozo-rijev-Ploševskih«. Naravno je, da se mu zgodi po volji — čudim se samo temu, da je oče prepričan, da na ta način doprinese večjo uslugo svoji družbi nego takrat, ko M prepeljal svoje zbirke v domovino. • Še pred nedavnim mi je rekel: »Glej, tam bi jih nihče ne videl, nihče se ž njimi ne okoristil, tu pa se shaja ves svet in vsakdo prenese zaslugo enega člena družbe na vso družbo. Ni prilično za-me prerešetavati, če morda v tem ne tiči nekoliko prirojene ničemurnosti, in če mar misel, da ime Ploševskih ostane vrezano v mramor v večnem mestu, ni bila odločilna v tej zadevi? Kratko rečeno, mislim si, da je bilo tako. V ostalem je pa meni jako . malo do tega, kje naj bodo spravljene te zbirke. Nasprotno pa se moja teta, h kateri, mimogrede rečeno, odidem te dni v Varšavo, huduje na samo misel, da bi morale ostati te zbirke v Rimu, in ker je to oseba, katere ničesar na svetu ne more vzdržati tega, da ne bi izpovedala svojih m i sli j, kaže svoje hudovanje brez vsakih ovinkov v vsakem pismu na očeta. Pred nekoliko leti je bila v Rimu, in z očetom e*a se vsled tega vsak dan prepirala, in bila bi se morda sprla do dobrera ako bi ne bila naklonjenost, ki je zares neizmern itakoršno goji teta do mene, krotila njene uneme. Moja teta je nekoliko let starejša od očeta. Oče je po nesreči, ki ga je zadela, ko je odpotoval iz domovine, pobral nakopičene glavnice, njej pa je zapustil rodbinsko imetje, Plošev. Teta gospodari na njem že kakih trideset let in gospodari znamenito. To je oseba nenavadnega značaja, radi tega ji posvetim tu neko- liko besed. Ko je imela dvajset let, je bila zaročena z I mladim človekom, ki pa je umrl za mejo, uprav takrat ko je bila teta namenjena oditi ž njim na potovanje. Od tega časa je odbijala vse ženine ter ostala stara devica. Po smrti moje matere je delala družbo mojemu očetu na Dunaju in v Rimu, kjer je preživela nekoliko let, obdajajo brata z najginljivejšo naklonjenostjo, katera je potem prešla na-me. To je velika gospa v vsem pomenu te besede, nekoliko despotičnn, vzvišena, ljubeča resnico, ker ima to samozavest, kakoršno daje imetje in visoko društveno stališče -- pravzaprav: poosobljena vrlina in poštenost. Pod robato skorjo se krije ondi zlato, prizanesljivo srce, ljubeče ne le svojce, ne samo mojega očeta, mene in domače, marveč vse ljudi sploh. Ona je tako čednostna, da zares no vem, ali bi se ji smelo to pripisati v zaslugo, ker bi ne mogla biti drugačnejša. Njena dobrotljivost je prešla celo v prigovor. Ona zbira reveže in beračice kakor kak redar ter jim streže kakor sv. Vincenoij Pnvlanski. Ona je jako pobožna. Nikaka senca dvoma se ni prikradla v njeno dušo. Kar dela, dela na podlagi no-omahljivega prepričana; radi tega pri izbiranju srod-štev ne omahuje nikdar. Iz tega razloga je tudi vedno mirna in jako srečna. Varšavski meščanje imenujejo teto radi njenega značaja tle bourreau bionfaisant«. Nekateri, zlasti še nekatere, je nimajo radi; povsod, v vseh društvenih krogih, pa uživa velik ugled. Plošev je blizo Varšave, v kateri ima teta svojo lastno hišo. Radi tega prebije zimo v mestu. Vsako zimo si tudi prizadeva privabiti me k sebi, ker me hoče oženiti. Pravkar sem prejel tajnostno in nujno pismo, polno rotenja, naj gotovo pridem. V ostalem bo treba to storiti, ker že dolgo nisem bil v domovini ; teta pa mi piše, da se stara in da bi me še rada videla pred smrtjo. Priznavam, da ne potujem vselej rad v domovino. Vem, da najdražje prizadevanje mojo tete jo oženiti me; evo, z vsakim svojim prihodom ji napravim v tein obziru bridko prevaro. Kur strah me je pri misli na tako odločno dejanje, po katerem je treba začeti neko drugo življenje, med tem ko som že tega prvega dovolj truden. Končno tiči tudi nekaj nudložnega za-me v odnošajih do tete. Kakor davni znanci na mojega očeta, zre ona sedaj na-me, kakor uu človeka z nenavadnimi zmožnostmi, od katerega se je treba nadejati So kaj velikega. Dopustiti, naj b- ostala pri tem mnenju, se mi zdi zloraba njene dobre vere; povedati ji, da se od mene ni treba nadejati ne te velikih ročij, marveč prav ničesar, to pa se pravi, pretiravati verjetno bodočnost in ob onem zadati starki odločen vdareo. Mogoče, da je na mojo nesrečo mnogo mojih bližnjih ljudij enakoga mnenju kakor teta. Ta opomba mi dovoljuje preiti k opisanju svoje lastne stike kar zame ne bo tako lahka reč, zlasti ke/ Sbm sarea bitje, sestavljeno iz raznih prvin. Že na svet sem prinesel jako dražljive živce, spopolnene s kulturo celih pokoljeuj. V prvih lotih mojega detinatva se je vkvarjala z menoj teta, po njenem odhodu, kakor je v naših rodbinah navadno, pa odgojiteljice. Ker smo stanovali v Rimu, obkoljeni od tujcev, oče pa je hotel, naj bi znal dobro svoj materni jezik, radi tega je bila jedna teh odgojiteljic Poljakinja. Ona prebiva še sedaj v naši hiši na Babuini ter vodi domače gospodinjstvo. Oče se je tudi dosti vkvar-jal z menoj, zlasti od mojega petega leta naprej. Zahajal sem na razgovore v njegovo sobo, ki so me nenavadno razvijali ter bili za-me morda celo prezgodnji. Posfneje, ko so študije in starinska raziskovanja ter popolnitev zbirk požirale očetu ves prosti čas, mi Priloga „SoCe" it. 7D. i Jne 31 avgusta IIM, kajti iz tvoje logike i-es ne postanem moder. .Fanti vtegne sam v .kloako". Saj povsem ni menda Cist. Bože mili, zato ker nisem Cist, naj padem še v kloako? To bi bilo preveC, raje bi me poslal v cisto vodo, to bi bilo bolj pametno, kajti sicer se Se bolj omažem, če padem v tisto »kloako*. Suma aumarum bi ti svetoval, dokler si se »analfabet", da pustiš raje-V.pesniko-vanje* in se učiš med tem časom logike in estetike. Tudi metrika bi ti ne Škodila, če pa vse to dobro predelaš, bodo tvoji prihodnji verzi res vredni, da jih predava kak učen profesor na bodoči univerzi v — Grgarju^ Da si mi zdrav, »analfabetce I* ~* Brate ta rane uvtee. f Blat Madon. — Kakor smo že sporočili, so pokopali pretekli teden v Gorici preč. bivšega Sempaskeg a župnika Blaža M a-d o n a. Rojen je bil leta 1816. v Podlakah pri Madcnih v občini Banjšice. V mašnika je bil posvečen leta 1841. Služboval je kot kapten v Prvačini, kje» je b»' katehet poznejšemu tkofu Zornu. Potera * *iil imenovan vo-jaftkiro kaplanom pri pešpolku st. 84. v Ber-gamu. Hitro po njsgoveui prihodu tje so se trosili rcvclucijaki spisi o zjedinjeni Italiji; tu je začelo preganjanje celo od strani civilne duhovščine, ker je bil .ausUiaco- in je priporočal loaibardskim vojakom zvestobo do ctsirja. Potem je bil premeščen k mornarici na fregato .Guarriera". Ker je nastal punt v Neaplju, je Sla njegova fregata v boj pred Neapelj. Pozneje je M komaudiran na fregate ,Belimo*, ki je imela napasti Benetke z drugim brodovjem. Vojaška alužba pa mu kmalu nt mogla več ugajati radi slabega vida. Zato je stopil zopet v civilno dušno pastirstvo ter služboval v Ločniku, kot župnik v Prvacini in Sempasu, odkoder je šel v pokoj. Drnlttl ,St. Cirilu In Metoda* je daroval B, P. iz Gorice 1 K »kot kazen za svojo pozabljivost". Popravek. — Zadnjic smo sporočili iz poslanega nam seznama darov družbe sv. G. in M., da je poslal« goriška ženska podružnic* vodstvu v Ljubljani znesek K 303'4O. V resnici pa je poslala podružnica znesek K 503*0, kakor smo se prepričali i? postnega ceka, ki je bil nam predložen. Napaka Uci v omenjenem seznamu. Javo« ljnd»k» »hoda priredi akad. fer. društvo »Adrija" d 8. kimovca v Nabrezim, dne L kimovca pa v Kojskem. Razpravljalo se bode o našem Šolstvu in o ljudski izobrazbi. — Vse podrobnejše s« objavi pravočasno. 6r©f GePs pojde?— »TriesterZeitung« pišejo iz Galovci : »Njeg, ckscelenca namestnik grof Gct-3 se je odločil, da se umakne iz javne službe radi preobilice svojih privatnih poslov. Na gradu Ebenthal se baje te delajo priprave za pozitnsko bivanje*. Co je le rea ? Vojaki so prlSll v Gorico včeraj po- j poludne. Prihajati so začeli v mesto ob 3'/4 ter so hodili čez 41/,. Naprej je Sla kavale- j rija, potem pa peSpolki St. 27., 47., 37. in 87. z godbami, ki so svirala, Vhod je bil v celoti jako impozanten, posebno je gledalo občinstvo konjenike. Občinstva se je nabralo od Ruse hiSe pa do Travnika, koder so ko-#akalt.|Lua^fy^ Dreossi Cez Stari trg, Stolni trg, Rastel na Travnik^ vse polno po ulicah in po oknih. Vse je nekako težko'pričakovalo prihoda nenavadnega velikega števila vojaštva. Največ občinstva je bilo na Travniku, kjer se je vršilo defiliranje, na kar šo potem odšli vojaki*na določene jim prostor. DcHIiral je najlepše 87. peSpolk iz Pulja (Sp. Štajerci, Slovenci.) Sinoči so igrale na Travniku vse štiri vojaške goobe. Občinstva je bilo navzočega jako veliko. Vojakov je 10.300, Častnikov 308,4 generali. V Ločniku in Št. Andrežu so nastali konjenike in topniCarje, §7. pespolk v gim-naziju in drugih šolskih poslopjih, 87. peSpolk v bivši cukrarni v Kapucinski ulici, v ulici Vogel ter v domobranski vojašnici, 97. pešpolk v Stračicah v bivSem malinu, 1 bat. 47. peSp, v realki. Z vojaških vaj. — V Vipavski dolini se vojakom na velikih vajah še ni godilo tako slabo, ali hudo je bilo na Krasu, ker je manjkalo vode. DonaSali so jo z Nabrežine, celo iz Trsta. Na potu iz Št. Petra v Divačo so morali plačati za kozarec vode 2 vin. Vaje so se drugače po Krasu in po Vipavski do-, lini vršile redno ; vojaštvo pa je seveda dosti trpelo. Predno so dospeli vojaki v Gorico, so imeli pod Cavnom manevre, oddelek 97. peSpolka je Sel celo na Civen. Zjutraj od 4. ure do 5. pop. so bili venomer na nogah, brez jedi; umevno, da jih je nekaj opešalo. V vozovih so jih pripeljali 15 ali 16 v Gorico ter jih odvedli potem v vojaško bolnišnico. Vojaške vaje danes. — Davi ob 5.45 se je zbralo vse vojaštvo v Locniku, na kar so pričele vaje med MoSo, Sv. Lovrencem, Vipolžami in Krminom. Okoli poludne se vrnejo v Gorico. — Popoiudne in jutri dopo-ludne odpotujejo z vlaki 87. in 27. pešp., 1 bataljon 47., rezervisti vseh regimentov, ar-tilerija in kavalerija. Nesreče na vojaških vajah. — Med vajami na Vipavskem je udaril stotnika Schtmdta27. pešp. konj drugega stotnika v kito na desni nogi tako močno, da so ga morali prepeljati v Gradec v vojaško bolnišnico. TopniCarskemu korporalu AleSu Letarju iz Ljubljane je Sel na vajah blizu Rihem-berga voz s topom Cez noge ter ga poškodoval težko. Nahaja se v tukajšnji vojaški bolnišnici. Včeraj dopoludne je padel korporal97. pešpolka Bruno Faninger z biciklja v službi. Ko je vozil pri topnicarski vojašnici, je zadel v jarek, kateri je bil pokrit toliko z zelenjem, da se od daleC ni videlo, ali je jarek ali ne. Padel je na glavo ter se po-Skidoval močno po obrazu in Čelu, tudi nezavesten je bil dlje Časa. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico. Upati pa je, da kmalu okreva. I. darilo pri tekmovalni telovadbi v H. oddelku na vsesokolskem zletu v Ljubljani je dobila tekmovalna vrsta »Goriškega Sokol a*. Planinske Testi. — Dne 8. t. m. so otvorili novo planinsko pot čez Komar na Triglav. Ta pot je prava planinska pot in namenjena turistom ne pa neizvežbanim nedeljskim izletnikom. Svari se take, da bi Sli na to pot brez vodnikov. Nove poti in markacije v Trenti, — Pot na Razor (2601 m) je dovršena, in sicer od dveh strani: od cerkve v Trenti Crez Mlinarico in od Loga, oziroma iz Zadnjice po Velem potoku in Crez Kriške pode. Pot je jako prijetna od obeh strani. Razgled z Razora je presenetljiv. — Pot iz Trente Crez planino Trbiscino mimo Sedmerih triglavskih jezer, Fran Ferdinandove koče v Bohinj je zdaj na novo zaznamenovana. Planinski prenočišči v Trenti. — Slov. plan, društvo je letos priredilo v Trenti J dvoje planinskih prenočišč s Šestimi posteljami. Prenočišči sta v obeh gostilnah, eno v gostilni župana Antona Cudra .Pri Zlato-rogu*, drugo pa v gostilni Janeza ZorCa ,K Triglavu«. V teh dveh prenočiščih se dobe razen navadnih domaČih potrebščin tudi kon-serve. — Ako se člani Slov. plan. društva zglase do 8. ure zveCer za prenočišče, imajo prednost pred di-igimi turisti. Poti in markacije v Soči.— Pot iz Soče Crez Komno k Savici se je tudi na novo zaznameu '^'a in nekaj okrajšala. Zazname-novali sta se tudi poti iz SoCe Crez Lepeno na Krn in iz Soče od cerkve črez Lomovje na Grintavec. Pot na Grintavec je iz Trente težka, iz Soče pa lahka. Priporoča se posebno razmerno kratka pot na Krn, okrog pet ur od cerkve v Soči, in pa pot na Grintavec, ki nudi tudi krasen razgled. Za vodnika se priporoča v SoCi Jožefa Flajsa, p. d. Jozec. Tudi se dobi v Soči v vseh treh gostilnah precejšnje število postelj in potrebna postrežba. Naše koče. — V koči na Kredarici pod Triglavom je bilo do dne 22. t. m. 272 turistov (julija 74), v Vodnikovi koči na Velem polju do dne 6. t. m. 50 (med njimi dne 28. julija železniški minister ekscelenca dr. vitez Wittek z gospico sestro, ki sta grede s Triglava tam počivala; bila sta jako zadovoljna s postrežbo), v Kocbekovi koči pod Ojstrico pa do 1. t. m. 37 (julija 13), med njimi nekaj Angležev. Podružnica v Cerknem je priredila za dobo od dne 31. julija do 11. septembra t. 1. kegljanje na dobitke na kegljišču gg. Petra Jurmana in Antona Kranjca za zgradbo planinske koče na Poreznu. Dobitki so: 1. dobro rejen oven; 2. hleb planinskega sira; 3. nahrbtnik, klobuk >n gorska palica za turiste — za največ kegljev; 4. velik in debel petelin — za največ lukenj. Za vsakih 6 lučajev se plača 20 vinarjev. Dobitki se razdele dne 11. septembra, ob štirih popoldne. Po razdelitvi dobitkov bo planinska veselica z godbo, petjem in plesom. Nft- razpolaganje bo tudi velikanski planinski muzej. — Vstopnina k veseli 40 v. Veselica t Kojskem, kojo so priredili v nedeljo tamošnji dijaki, je vsestranski vrlo vspela. Udeležba je bila taka, da je bil ves veselični prostor do zadnjega kotička napolnjen. Vse toCke programa, med katerimi so se nahajale nekatere za tako skromne moči, s kakoršnimi razpolagajo navadno pevski zbori po deželi, jako težke skladbe, so se izvedle nad vse pričakovanje dobro. 'Posebno pa je ugajala igra ,Eno uro doktor*, pri kateri so se igralci in igralke naravnost odlikovali. Kakor je povedal g. dijak Pahor v svojem pozdravnem govoru, je imela ta veselica namen, zanesti zopet malo življenja v Brda, kjer se nahajajo samo tri narodna društva, in še ta le životarijo. .Čitalnica" v Kojskem se ne gane, ter se je bati, da popolnoma zaspi. Hvaležni smo gg. dijakom, da so se lotili o počitnicah izobraževalnega dela med ljudstvom s prirejanjem veselic, in da so udeležencem veselice v Kojskem pripravili tako izreden vžitek. Nadejamo se opravičeno,, da se s takim delom gg. dijakov povzdigne danes tako zanemarjeno družabno življenje v Brdih ter da njih delo položi temelj snovanju narodnm društev, ki so podlaga ljudski izobrazbi, po vseh Brdih. Le tako naprej 1 Noto društvo. — C. kr. namestnistvo je sprejelo na znanje pravila društva .Narodno izobraževalno društvo .Bodočnost" v Velikih Zabijali. Nora podzemska jama, — Nedaleč od vasi Čuta (Sv. Tilh) pri Komnu je globoka razpoka, ki je lovcem dobro znan«, ker v njej gnezdi mnogo divjih golobov. Pretečem teden je skočil v brezno 86-letoi starček Ivan Stepančič zaradi domačih prepirov. Pastirji so našli pred breznom starčkov klobuk. Toda nihče se ni upal v globoCino. Končno se je prijavil lovski paznik Andrej Lega iz Komna. Dvakrat so ga spustili v globino, a obakrat je moral nazaj, ker je bila 45 m dolga vrv prekratka. Šele s 100 m dolgo vrvjo je dosegel tla. Ni pa w-* sam spraviti mrtvega trupla, ki je ž ično trohnelo, iz jame ter je moral še ehkrat na vrh, da je vzel za pomoč še enega moža s seboj. Truplo sta spravila v vrečo ter jo privezala za vrv. Lega je pripovedoval, da se razprostira od 100 m globokega brezdna velikanska, nad 300 m dolga jama, ki je polna kapnikov. Prinesel je tudi s seboj več krasnih stalagmitov. — Občina, kamor je spadal samomorilec, je izplačala Legu 100 K, njegovemu pomočniku pa 50 K. je naročil učitelja, duhovnika Calvija. Bil je to že postaran človek, jako veren in dobrosrčen. On je ljubil umetnost nad vse. Mislim si celo, da je gojil vero pred vsem drugim radi njene lepote. V muzejih, v navzoč-uosli umetniških del, ali v gikstinski kapelici, ko je poslušal ubrano godbo, se je povsem zamaknil. To njegovo dopadenje do umetnosti pa ni imelo v sebi ničesar poganskega, ker se ono ni opiralo na sibariti-zem (razkošje), na počutno uživanje, marveč na občutke. Duhovnik Calvi je ljubil umetnost z ono čisto in jasno ljubeznijo, s kakoršno so jo mogli ljubiti Da Fiesole, Cioiabue ali tiiotto - a kar je še več, ljubil jo je tudi s pokorščino, ker sam ni imel najmanjšega talenta. Ne znal bi celo povedati, katera izmed lepih umetnosti) mu je bila najbolj ljuba; zdi se mi namreč, da je poglavitno ljubil v vseh soglasje, ki je odgovarjalo njegovemu notranjemu soglasju. Xe vem sam radi česar, toda kolikorkrat se spomni očeta Calvija, tolikokrat se mi vrine v spomin oni $U\rm\ ki stoji poleg svete Cecilije, ves zatopljen v poshiSanjo godbe. Med mojim * očetom in duhovnikom Oalvijem je kmalu nastala prijaznost, ki je trajala do smrti tega poslednjaga. On je vtrdil v očetu ljubezen do stari-narskih raziskovanj ter do večnega mesta sploh. Vrhu tega pa ju je družila tudi naklonjenost do mene. Oba dva sta me smatrala za otroka nenavadno nadarjenega ter mi napovedovala Bog ve kako prihodnost. Večkrat mi pride na misel, da srm tvoril za nju neko harmonijo svoje vrste, neko popolnitev sveta, v katerem sta živela, in da sta me ljubila nekako s takimi občutki, s kakorSnimi sta ljubila Rim in njegovo sta roda vnost. Tako ozračje, tako okrožje ni moglo ostati za-me brez vpliva. Izrejali so me na nekoliko originalen na- čin. Hodil sem z duhovnikom Calvijem, ali pogostoma tudi z očetom, po galerijah, muzejih, ven iz Rima, po vilah j razvalinah in katakombah. Duhovnik Calvi je bil takisto občutljiv za lepoto narave, kakor umetnosti; jako zgodaj je naučil tudi mene čutiti poetično melanholijo rimske Kampanije, harmonijo, s kakoršno se oboki in črte podrtih vodovodov pojavljajo na nebu, Čistoto obrisov pinij: Še poprej, nego sem znal dobro računiti, sem moral po galerijah popravljati izreke Angležev, katerim so se imena Garraci in Carravaggio mešala po glavah. Zgodaj in jako lahko sem se naučil latinskega jezika, kajti italijanski jezik, katerega sem kot prebivalec Rima znal dobro, mi je dosti olajšal to učenje. Ko sem imel že jednajst let, sem izpovedal svoje nazore zastran italijanskih in tujih mojstrov, kateri, navzlic svoji naivnosti, niso ovirali duhovnika Calvija in očeta zreti na-me s ponosom. Tako mi ni ugajal n. pr. Ribeirjr, ker je bil preveč črn in preveč bel, radi česar se mi je kazal nekoliko strašen, rad pa sem imel Carla Dolce — z eno besedo: oče, du-hovnik Calvi ter drugi znanci so me imeli za nenavadnega otroka. Večkrat sem slišal, kako so me hvalili — in to je podžigalo mojo samodopadanje. V takšnem okrožju in takšnem ozračju pa so postali moji Živci kaj zgodaj občutljivi ter ostali taki zmerom, čudno je vendar to, da višji vpliv ni-bil niti lako globok, niti tako odločen, kakor bi bilo mogoče pričakovati. Da nisem postal umetnik, to se tolmači tako, da gotovo nisem imel daru, najsi tudi so moji učitelji godbe in risanja bili nasprotnega mnenja večkrat pa si sam ubijam glavo radi tega, radi česa niti oče niti duhovnik Calvi nista premogla vcepiti mi svojega veselja do te mere, kakoršno sta imela 3ama. Ali morda čutim umetnost? — da. Ali jo potrebujem? — istotako da! Toda ona sta jo ljubila, jaz pa jo čutim kot diletant, potrebujem pa jo radi tega, ker ona spopolnuje vsakovrstne prijetne in razkošno vtise življenja. Ona spada sploh v vrsto mojih dopa-dajenj, a ne v vrsto mojih strastij. Ne mogel bi prebiti brez nje v življenju — toda svojega življenja ne bi dal za-njo. Ker si je od zboljšanja stanja italijanskih šol še marsikaj želeti, dal me je oče v kolegij v Metz, kjer. sem dovršil učenje z malim trudom, ali nasprotno z vsemi odlikovanji in nagradami, kakoršnih je ondi mogoče doseči. Leto pred dovršitvijo sem zares zbežal * k Don Karlosu in se cela dva mesca klatil v oddelku Tristana po Piranejih. Iskali so me s posredovanjem francoskega konzula v Burgosu ter me odposlali v Metz na pokoro; treba pa mi je priznati, da ta pokora ni bila prehuda, kajti moj oče, kakor tudi vpditeljji duhovniki, so skrito v svoji duši bili pono&ni na nipj beg. V ostalem z dobrim vspehom prebita poskušnja mi je kmalu pridobila odpuščanje. Očividno, sredi kolegov, katerih simpatije so mo-? rale bili v taki Šoli, kakoršna se je nahajala v MeLu, na strani Don Karlosa, so me imeli za junaka; ker pa sem bil obenem prvi med učenci, zato sem načelo-val učencem cele šole, in nikomur ni prišlo *v glavo me s tega stališča izpodriniti. Rastel sem torej v prepričanju, da bo tudi poznej, na širjem polju, istotako. To prepričanje so gojili tudi učitelji in tovariši; med tem pa se nahaja sedaj dosti mojih šolskih tovarišev, katerim takrat niti v glavo ni prišlo, da bi mogli ke-daj tekmovati z menoj, ki zavzemajo v Franciji odlično stališče, bodisi že na slovstvenem, na znanstvenem, ali političnem polju, med tem ko si jaz nisem izbral nikakega podjetja, ter bi bil zares v zadregi, ko bi mi kdo zapoveda! izbrati si ga. Moje društveno stališče je izborno; podedoval sem že imetje po ma- KatollSka .veselic*" v Miro* v nedeljo je bila strašno žalostna. Vabili so in bobnali, ali prfeU so le Štiri društveca in dve klaverni »katoliški« zastavici sta vihrali po Mirnu. Niti godbe niso mogli dobiti, morali so najeti laške godce iz Gorice. Pridigala sta dr. Krek in Larape, vse je bilo videti kakor kakšen romarski shod. Neki »katoličan* pa je zvečer vrgel ni tla nekega mirnega soc. demokrata. Brez surovosti ne gre na katoliških slavnostih. Vec pride. Akademik, ki nI pel. — Mrcina m i-sH, da je pisal v .Soči* znano kritiko o sklepnih masah neki akademik, .ki ni v svojem življenju niti toliko pel kot mlad petelin v enem jutru." — Očita mu, da ne zna peti. _ Ni Čuda, saj je hodil k Mrcini v Glavni sotrudnlk .Gorice' je sedaj vadniSki učitelj Mrcina. Za včerajšnjo Številko n. pr. je napisal dopis iz Gorice (nadaljevanje), potem pa dve notici o .Andrej Ga-brSCekovem podajata" in o starem g. Kometa. V dopisu obira po svoji lepi navadi mladega Komela in Kajetana, v noticah pa .podajača* in starega Komela. Kar Štiri je .umoril* včeraj! Cveti« I« »goriške ©kollee«. — Gospod c. kr. vadnični učitelj Mrcina piše v včerajšnji .Gorici*: .Andrej GabrSCkov po-dajafi", »nasrkal se zavratnega brica*, »pijana pisava .Soče*, .krevsajočemn domov", .od alkohola razgretem fantaziranju*, »alko-hoiična blaženost*, »možganom, po katerih je gospodaril v sredo bebasti »maček*, »nezavestni možic*. — Kakor se vidi, Mrcina dobro pozna alkohol, celo o »alkoholični blaženosti" govori! — Pa smo mislili včasih, da je bolj trezen!! Utonil Je pri kopanju v Vipavi lOletni deček Franc Mihelj iz Brjij pri Rihembergu. Kap je zadela v soboto v Bolaffijevi zalogi vina konec Židovske ulice krčmarico Terezijo Boltar iz Kanala. Prenesli so jo v bližnjo gostilno v Atterasovi palači, poklicali zdravnika ter brzojavili možu, ki je prišel po njo. IduMJanskl dijaki tamburaškl »bor priredi dne 6. septembra zabavni večer pri »Zlatem Jelenu*, na kar se opozarja slavno občinstvo. Društvo čevljarjev v Mirna priredi delavsko veselico dne 18. septembra t. 1. Na vsporedu bo petje, igra, deklamacija, godba. Natančneje se še sporoči. Veliko veselico priredi na Mali Šmaren .Vipavska »Čitalnica*. Vspo-red je.karnajizbranejše sestavljen. Za danes le povemo, da je obljubilo svoje sodelovanje slavno pevsko društvo »Velesila* iz Skednja pri Trstu, odkoder dospe tudi izvrstna civilna godba. Ravnokar pa je dnslo poročilo, da bode sodelovalo pri veselici tudi »ljubljansko dijaško ta mb u r a S k o društvo*. Kaj več prihodnjič. Iapred sodnlje. —- Na zatožni klopi je sedel Iv. Bitežnik iz Kanala, obtožen krive prisege. Pred leti je Bitežnikova mati zahtevala od Iv. Klanjščeka 6 gld. plačila za delo na polju in sicer da je orala šestkrat. Klanj-SCek je plačal, potem pa predložil drugi račun Bitežnikovi družini za oranja n* njivah te družine, pa m'' niso hoteli plačati. Klanj-Sček je tožil, in p*ed sodnijo v Kanalu sta prisegla mati in sin Bitežnik, da KI. je oral le dvakrat. Sedaj pa je ovadil Klanjšček Bi-težnika radi krive prisege, mati je že umrla. Bitežnik je rekel, da on je prisegel v dobri veri, da je KI. oral le dvakrat, sicer pa se ne spominja nič drugega, ker je bil takrat Se deček star 10 let. Sodnija ga je oprostila obtožbe. Oproščen je bil obtožbe javnega nasil- stva neki Fort. Derossi, ki je epileptik ter se je zoperstavljal redarjem v Krminu, ki so ga hoteli odstraniti od plesa, da ne bi storil kaj hudega, ker je pil. Pokazalo se je, da se je zoperstavljal, ko ga je napadala bolezen. . Novo sedlarsko delavnico je otvoril j g. Ivan Krav os v Gorici v ulici Vetturini št. 3, prej sedlar v Ajdovščini. Več pove oglas. ______ Vojna med Rusi in Japonci. O bojih t Mandžuriji dne 26. t. m. poroča ruska brzojavna agen-tura 29. t. m. tako-le: Seststo vojakov, ranjenih dne 26. t. m. je bilo odposlano proti severu. Omenjenega dne so Japonci napadli centrom in levo krilo v nadi, da nas zalotijo nepripravljene. Sovražna kolona je prodirala, ne da bi streljala, ter je naskočila naše čete z bajoneti. — Izlasti z velikim vspebom je operiral 139. Sarajskijev polk, ki je z eno baterijo obmejne straže skrivaj obkolil najskrajno desno krilo sovražnikovo ter ga napadel za hrbtom, ko je sam nameraval obiti levo krilo naših čet ter ga naskočiti. Cele japonske kolone so bile vničene. Vsi očividci poročajo o fanatični hrabrosti japonskih vojakov. Videti je bilo, kako so si mnogi ranjeni vojaki vzeli življenje, da ne bi prišli v rusko vjetništvo. General-lajtnant Saharov pa je brzo-javil dne 27. t. m. generalnemu štabu: Dne 26. t. m. so se umaknile naše predstraže in sprednje Cele južne fronte počasi na pozicije pri Anšandšanu. Sovražno topništvo je od več strani obstreljavalo naše pozicije. V najhujšem boju je bilo levo krilo naše južne fronte. Tega dne smo zgubili 2000 mož. O mraku so se naše predstraže umaknile na glavno pozicijo. Na južni fronti so odbile naše čete vse japonske napade, pri tem so naši zgubili približno 400 mož. Na vztočni fronti so imeli naši oddelki dne 26. t. m. ljut boj z znatnimi vojnimi krdeli Japoncev. Sovražnik, ki je bil številno v premoči, nas je napadel po noči. Bojeval se je mož z možem, kar se da posneti iz dejstva, da so bili Častniki ranjeni s sabljami, bajoneti in samokresi. Po Ijutem boju so se umaknile nale Čete v svoje določene pozicije. Na desnem krilu je polk Tambov branil pri Cu neko sprednjo pozicijo od 1. ure jutra j do 4. ure popo-Iudne. Potem je ponovno odbil napade sovražnika ter je sam Štirikrat napadel japonske Čete. Poveljnik polka polkovnik Klembovski je bil v boju ranjen. Konečno se je moral polk umakniti pred japonsko premočjo, kar se je izvršilo v lepem redu. Zgube Japoncev, ki so napadali z vso silo, so morale biti zelo velike. NaSe zgube na vztočni fronti Se niso zbane, vendar ne presezajo števila 1500 mož. Vzlic dolgega in ljutega boja so ostali vojaki dobre volje ter so izvršili vsa gibanja z največjo natančnostjo. Dne 27, t. m. je sovražnik miroval. Naše čete so se polagoma umaknile na svoje pozicije. Ob 2. uri poporodne so javili, da sovražnik napada naše čete pri Tuempinu. 28.000 Japoncev padlo pred Port Arturjem. Nemirovič Dančenko poroča »Rus. SI.* o dosedanjih bojih: Dne 16. julija so Japonci napeli vse sile, da pade Port Artur. Na tisoče jih je padlo. Pet naskokov na Zeleno goro je bilo s toliko silo odbitih, da so Japonci v divjem begu pometali proč puške :n slekli čevlje, da hitrejše ubeže. Imeli so 70C0 mrtvih. Dne 27. julija so Japonci pred Pred Arturjem štirikrat napadli Inpilasu in šestkrat Zeleno goro, in sicer S toliko silo, da branitelji niso imeli trenotka miru. Dne 28. in 29. julija so se Husi z Volčje gore umaknili. Japonci niti poizkušali niso, Ruse zasledovati. 16. julija so bili Japonci tako zmage gotovi, da so imeli že pripravljeno brzojavko na mikada. Doslej so Japonci izgubili pred Port Arturjem 20.000 mož. Občudovanja vredna je hrabrost ruskih vojakov. Dne 20. julija je napadlo 60.000 Japoncev 13 ruski polk, a dasi so bili Japonci dvanajstkrat močnejši, so jih Rusi vendar le odbili. Port Artnr. »Berliner Tagblatt" javlja, da so Japonci 22. t. m. znova naskočili Port Artur, a so bili krvavo odbiti. „K tilnische Zeitung* pa poroča, da so Japonci pri tem naskoku izgubili okoli 12.000 mož. Iz Petrogada se poroča, da nameravajo Rusi porabiti neizmerne množine petroleja, ki ga imajo v Port Arturju, proti Japoncem. Konstruirali so posebne stroje, ki bodo metali petrolej v veliko daljavo in ga istočasno užigali. Port-Artur še vedno stoji. Japonofilski listi poročajo vedno o bližnjem padcu Port-Arturja, ali tega le še ni; celo tako daleč gredo, da pravijo, da so Japonci že pravzaprav gospodarji Port-Arturja, ker imajo že važne notranje uredbe v rokah, ali da nočejo še tega javno razglasit« I Čudna povest to! — Z druge strani pa se čuje, da se bo držal Port Artur še par mesecev, mogoče celo do novega leta. Iigube Japoncev v bitki 10. t. m. „Echo de Pariš" javlja: Is Vladivostoka so dosla poročila, da je imelo tudi japonsko brodovje v zadnji pomorski bitki 10. t. m. velike izgube. Od brodovja admirala Toga ste se potopili dve oklopni križarki in dve torpedo vki, hudo poškodovana pa je bila ena oklopnica. Od Kamimurove eskadre ste hudo poškodovani in so jih z veliko težavo spravili v ladjedelnico v Jakosuko dve križarki. Kamtmurovo brodovje je sploh v zadnji bitki tako hudo trpelo in bilo tako oslabljeno, da ne more zabraniti, da bi ruske torpedovke iz Vladivostoka neprestano ne križarile po korejski morski ožini. Zadnje vesti. Pred Liaojangom se bijejo ljuti boji. Padlo jei naobeh^straneh na tisoče vojakov, ranjenih obilo. Sodi se, da se utegne odigrati tam odločilna bitka na suhem. — Okoli 12 tisoč vojakov je baje padlo te dni pred Liaojangom. Kri teče v potokih, bijejo se straSni boji, — Položaj v Port-Arturju je nespremenjen. mmmmmmm^mm^. Razgled po svetu. Odlikovanje čebelarja. — G. Anton Žnideršič, ta vzorni notranjski čebelar v Ilirski Bistrici, je dobil na razstavi avstrijskih in nemških čebelarjev v Dornbirnu na Fre-darelskem krasno umetno izdelano kolajno. Japonec, ki je sinili v avstro-ogerskt mornarici je sedanji poveljnik morskega arzenala v Kure ju, kontreadmiral Ya-raanouki. Vežbal se je tri leta v Pulju. Nosil je avstrijsko uniformo z nasivi japonskih častnikov. Italijani so ga klicali Jarannucci ter je bil splošno priljubljen, ker je bil vedno razposajeno vesel, V popivanju ga m nihče prekosil ter so ga čestokrat morati nesli domov. Sicer pa se je učil z veliko vnemo ter si sam napravljal modele vojnih ladij. Priučil se je tudi nekoliko nemščine, ki jo je lomil tako, da se je vse zabavalo v njegovi družbi, >e7lht» v Japonskem morja. — V južnem delu Japonskega morja je razgrajala 20. t. m. nevihta, ki je uničila v Puzanu na Koreji 56 his in 147 ladij. Kabel med Cu« šimo in Ftizanom je pretrgan. Tudi v Moji je uničil mnogo ladij. Mnogo oseb pogrešajo. Zakaj nosijo Korejci bele obleke. — O tej korejski navadi piSe neki londonski tednik. Korejcem je bela barva znak žalosti, Ako umrje vladar, žaluje prebivalstvo za njim tri leta. Nekoč se je prigodilo, da so v desetih letih umrli trije vladarji »n tako so se Korejci bele obleke popolnoma privadili. La višji korejski uradniki nosijo višnjevo pretkane obleke. Ti smejo jezditi tndi na oslih, katere v deželi zelo čislajo. Požar v Hobokenu. — O požaru pe-trolejnih shramb v Hobokenu pri Aulwer-penu v Belgiji se poroča: Izmed 30 shraaib jih je pogorelo 38. Skoda znaSa več milijonov. Eksplodiralo je 80.000 sodov petroleja. Zgorelo je 50 milijonov litrov petroleja. Število žrfev Se ni znano. teri, podedujem ga" tudi po očetu; gospodaril bom v Ploševu ter vodil več ali manj modro vso kmetijo, toda že sam ta delokrog izključuje nadejo, da bi se mogel kedaj odlikovati v življenju ter odigrati kako ulogo. Da ne postanem nikdar sijajen gospodar in upravitelj, to vem zanesljivo, kajti, dasi ni moj namen, ogibati se tega posla, nimam vendar tudi volje, posvetiti mu vsega življenja, to pa vsled tega preprostega razloga, ker so moje težnje obsežnejše. Časih se vprašam: ali se morda mi, Ploševski,ne varamo glede zmožnosti. Toda ko bi bilo tako, varali bi se mi sami — tuji ljudje ne bi zašli v to blodnjo. V ostalem pa je bil moj oče in je v resnici nenavadno nadarjen. Kar se mene tiče, nočem o tem tratiti besed, da bi se to iie tolmačilo za bedasto napihovanje; vse-kako pa imam najiskrenejše prepričanje, da bi mogel biti nekaj mnogo večjega nego sem v resnici. Evo n. ur. na vseučilišču v Varšavi (oče in teta sta želela, . ., dovršim študije na vseučilišču v domovini), sem imel za tovariša Sniatinskega. Oba sva čutila v sebi poklic za pisateljstvo ter sva že poskušala svoje moči na tem polju. Ne govorim več o tem, da so me smatrali za dijaka bolj nadarjenega od Sniatinskega, in to, kar sem pisal takrat, je bilo boljše, več obetajoče nego to, kar je pisal Sniatinski. Kaj pa danes ? Sniatinski se je povspel vzgledno visoko, jaz pa sem nehal biti mnogoobetajoči Ploševski gospod, o katerem tupatam govore ljudje, odmajajo 7. glavami: »Ko bi se vsaj česa poprijel.« Ljudje ne računajo s tem, da je treba znati ho-teti. Večkrat sem že mislil, ko bi bil brez imetja, da bi se moral česa poprijeti. Seveda moral bi si na ta aH oni način prislužiti svoj kruh, toda v svoji notranjosti sem prepričan, da bi tudi v tem slučaju ne upo- rabil ni dvajsetega dela svojih zmožnosti. V ostalem tudi Darvin in Buckle sta bila bogataša; gospod John Lubbok je bankir, večina francoskih znamenitih Ijudij je živela v izobilju; iz tega torej sledi, da premoženje ne le da ne ovira, marveč celo pomaga zavzeti kako stališče na tem ali onem polju. Dopuščam celo, da mi je premoženje osebno skazalo veliko uslugo, ker je ubranilo moj značaj mnogih neprilik, kamor bi ga bilo pahnilo uboštvo. S tem nočem reči, da sem človek slabega značaja; od druge strani mogla bi ga borba celo utrditi — toda naj si je temu kakor hoče, čim manj se nahaja na poti kamenja, tem laže se človek izogne spodtiki ali padcu. Rečem pa tudi ne, da bi pasel lenobo. Prirojena mi je v enaki stopinji lahkota, osvojiti si znanje, kakor tudi radovednost. Mnogo tudi čitam in si to zapomnim. Mogoče, da ne bi dobil v sebi železne vstrajnosti, potrebne za dolgo, počasno, obsežno delo — toda to pomanjkanje vstrajnosti mora nadomestiti uprav lahkota. Končno, mene ničesar ne veže, da naj pišem slovar, kakor je to storil Litre\ '"dor ne zna svetiti vstrajno kakor \solnce, zamore vsaj zabliskati kakor meteor. Toda ta ničnost v bodočnosti, ta verjetna ničnost v bodočnosti... Trpko mi postaja in pričenjam se že dolgočasiti, zato pretrgujem danes pisanje. Rim, dne 10. prosinca. Včeraj na večerji pri grofu Malatestu sem čul frazo: »LMmproductivite* slave«. Začutil sem se olajšanega, kakor tisti živčni bolniki, kateri poizvedo od zdravnika, da so prikazni njihove bolezni znane, in da boleha mnogo oseb na tej bolezni, se nekako vesele te novice. Resnica l resnica ! koliko imam jaz tovarišev — ne vem ali v vsem Slovanstvu, ker ga ne poznam — marveč koliko samo pri nas! Mislil sem na ta »Im- produetivite" slave« vso noč. Ni bil bedast oni človek, ki je to rekel. Nahaja se pri nas nekaj takega; nahaja se nekaka nezmožnost življenja, dati od sebe vse, kar tiči v nas. Mogoče je reči, da nam je Bog dal lok in pušice, odklonil pa nam je sposobnost, napeti ta lok in izpustiti pušico. Pogovoril bi se o tem z očetom, zlasti ker oče ima jako rad podobne razprave, toda bojim se dotikati se bolečine. Nasprotno pa si mislim, da napolnim in prenapolnim dnevnik s tem vprašanjem. Morda bo to prav dobro, morda bo to tvorilo njegovo pravo ceno? Pri tem, kaj je naravnejšega nego to, da hočem pisati o tem, za kar mi je največ mar? Vsak človek nosi v sebi nekako svojo tragedijo. Evo, moja tragedija je ta »improduotivitfi« Ploševskih. Ni običajno, da bi kdo razgrinjal take reči pred ljudmi. Še v nedavnih časih, ko je bil v cvetu romantizem v srcih in poeziji, so nosili ljudje svojo tragedijo kot nekak slikovito podšit plašč, sedaj pa jo nosijo kot nekak kaftan: pod srajco. Toda dnevnik, to je nekaj drugega, v dnevniku človek sme biti in mora biti odkritosrčen. Rim, dne ti. prosinca, Pomudim se tukaj Še par dnij, zato se okoristim priložnosti, da poprej, predno preidem k zapisovanju od dneva do dneva, pogledam še v minulost ter obračunam ž njo. Kakor sem že omenil gori, ne nameravam pisati avtobiografije: kdo sem in kak sem.; saj bodoče življenje pokaže to zadostno. Podrobno raziskovanje tega, kar je minilo, bi bilo pa protivno moji naravi. To je neka vrsta dolgočasnih dostavkov: zapisujejo se posamezne številke, druga pod drugo, na to se napravi črta in to se sešteje. Evo, vse moje življenje so mi bili zoprni štiri načini aritmetike, in prvi od njih mi j'< bil prav najbolj neznosen. (Dalje pride.) Slovensko akad. ferljalno druStvo ,SavV naznanja« da se je odbor, voljen na prvem rednem občnem zboru, sestavil sledeče : predsednik: cand. jur, Fran Kandare, podpredsednik: stud. jur. Fran Irgolic, tajnik : stud. phil. Josip Šinkovec, blagajnik: cand. jur. Alojzij Lavs, namestnika: cand. phil. Ferdo Marolt in stud. geod. Josip Pe* rovšek, preglednika: cand. phil. Ivan Jane ia cand. phil. Emil Vodeb. Zajedno naznanja odbor, da se vrše sabljaške vaje vsak dan pop. od 2—4. ter vabi vse dane k pridnemu obisku. Ialct Slovencev t Belgrad. — K dijakom in umetnikom, ki odidejo 16. ki- movca v Belgrad, se je te priglasilo tu'di -prapucitrr veC duhovnikov takoj odstavljenih, pred celim svetom ovrgel .napade* na celi-batarje. Sestaviti je dal posebno preiskovalno komisijo, kateri se je poverilo preiskati italijanske Škofije. Toda gradivo, ki ga je preiskovalna komisija pri tem nabrala, je tako, da si papež ne upa ž njim pred svet, temue so ga dobili zaupno le duhovniki. Poročilo se glasi: .Apostolska vizitacija vseh italijanskih Škofij, ki jo je odredil papež Pij X..nekako Jamo, je dovedla do žalostnih rezultatov, ^osfeo T^neialerm^kbfijaKTSa-labriji in Siciliji je bila apostolska preiskovalna komisija primorana postopati z dosedaj nepoznano strogostjo. Tako je bilo n. pr, samo v nadškofiji Palermo, ki jo vodi neki dosti drugega občinstva, da porabi priliko, ko se bosta v Času štirih dni vršila dijaški in medicinski kongres, dva jugoslovanska koncerta, se bo otvorila umetniška razstava in bo kraljevo kronanje. Izlet bo tem ugodnejli, fcer je vožnja od Siska do Belgrada prosta in dobimo Slovenci brezplačna stanovanja. Vsak izletnik naj si oskrbi potni list, da se izogne vsaki oepriliki na meji. Priglasi naj se pošljejo najkasneje do 10. kimovca odboru za jugoslovanski dijaški kongres — Ljubljani, »Narodni dom*, d« more le-ta poskrbeli za vse ugodnosti. Koliko pomaga nabirati aa mašo proti slani f — Neki posestnik je spomladi po vsej s e 11 k i vasi na Gorenjskem nabiral denar za malo proti slani. Naletel je tudi na nekega moža, katerega je tudi za to malo naprosil denarja. Seveda mu ga ta ni dal, ker je prepričan, da se Bog ne pusti podkupovati z denarjem. Ker ni omenjeni posestnik ničesar dobil od tega pametnega t:;o!a, mu je rekel: ,Ti bode pa slana orehe pbrala !• fn kaj vidimo zduj in se o leai tihko prepričamo F Tistemu, ki je pobiral za maso, je slana pobrala vse orehe, onemu pa, ki ni hotel dati ničesar, pa so vsi orehi bogato obrodili. Kes splača se proti slani pobirati denar l »Gorenjec*. Frankfartarle« setfall. — V Tmieu na Gorenjskem živi nekaj Nemcev, vsled česar kričijo, da je Tržie ncmlki. Tam imajo neko »Liedortafel" ki je priredila pred kratkim izlet na bližnjo Pristavo. Nemci ne mirujejo nikjeri, tudi na Pristavi so seveda izzivali ter žaiili Slovence na nesramen način. Ko so se vrnili domov v Trtic, pa se je dogodil tam zanimiv prizor, o katerem citarao v .^Gorenjcu* tc-le: :, Okoli devete ure zvečer nekako so pri- L¦ Celi prihajati Nered s Pristave. Bili so pa-|; metnejsi in prihajali so Uho, brez godbe in |i brez vpitja. PriiedSi pa do Lontseherjeve J3? gostiine, so se vstopili hipoma v krog in prt-H celi peti ,Wacht aro. Rhaia". palec niso [| prišli, kajti na trgu se je nabralo vse polno || občinstva, ki je z urnebesnimi »Nazdar*- in \$ „Livio"-klici ter z glasnim žvižganjem zato-\ pilo izzivajoco pesem. In potihnili so glasovi, ^ kakor ugasne luč v breizraenem prostoru. Ta krepki pojav narodne zavesti pa je zadal grozen strah nasprotnikom in strah jim je prešel tako v noge, da je veČina tujcev kar brez slovesa posedla na vozove ter se odpeljala iz »negostoljubnega" Tržiča v črno noč. — Občinstvo pa je te nadalje žvižgala in klicalo »Na zdat* in »Živio*, dokler se ni tacul glasen: »Tiho*! V trenutku je bilo vse mirno. 3lypili so v krog slovenski pevci in zapeli lepo. o.avdulu>co himno »Hej, Slovtntl* Komaj so odpeli prvo kitico, tedaj se zaCujejo s spodnjega konca trga nori tNa zdar*-klici. ? divjem teku stapri-aiUJa dva mladeniča s frankfurUmco, katero >U strgala na Pristavi s stene vpriCo Nem« !<*v. Odobravanje, žvižganje in ,Na zdar*-klici so zaorili zopet po trgu in zatem molk. Ob prepevanju himne se j e o ž-fala sramotno f ra nk furtarica n» gl a vnem trgu, pred oeraivseh Nemcev, ki so se med tem nabrali zopet prtd Lontscherjevo hiio. Trikrat sta s* ptgnali nasprotni stranki druga proti drugi, 1 vselej jih je razdružila žandarmarija, ki :»,,»uži radi svojega nepristranskega postopanja v istim največje priznanje. Ko so •* umaknili Nemci v notranje prostore Lont-dierjeve hile, razšlo se je tudi slovenska občinstvo in kmalu je razprostrl an^ spanja *v°je peruti nad krasni Tržie... Nemoralni duhovniki. — V Vatikanu jJira je že presedalo, da liberalno časopisje ¦zve toliko neljubih afer iz duhovniškega Življenja. Ker duhovniški listi vsako tako vest |ra2kricijo za laž in obrekovanje, hotel je papež sam nabrati dovolj gradiva, s katerim bi večina nižjih duhovnikov je dobila ukor. Tudi v ostalih škofijah ni mnogo bolje'. -~ Ta papeževo poročilo bo pac zvijačnim katoliškim popravkarjem sapo zaprlo. Škoda, da papež apostolske preiskovalne komisije ne pošlje v slovenske škofije. Najbrže se boji, da bi ostale skoraj vse župnije prazne, ako bi se postopalo tako strego-pravieno kakor v Italiji. .Slov. Nar.* Družba sv. Cirila in Metoda slovenskemu narodu. AkademiCno ferljalno društvo ,Pro-sveta* je uvedlo narodni kolek v korist družbe sv, C rila in Metoda in iz krasnih uspehov, ki jih je v kratki dobi doseglo pri tem rodoljubnem podjetju, je razvidno, da tief ~v narodnem kolku nov trajen vir dohodkov naši šolski družbi. Družba sv. Cirila in Metoda je prevzela 18. avgusta t. I. kolek v svojo upravo ter tem potoni prosi vse domoljubne Slovence, da jo podpirajo. Z narodnim kolkom hočemo prenesti narodni davek na rame najširšega občinstva, ki se mu s tem omogoči položiti tudi najmanjši obolus na oltar domoljubja. ' Kakor majhno kapljice naj se zbirajo darovi iz vseh pokrajin, kjer se Cuje govorica slovenska, stekajo naj se v moCne potoke in široke reke, ki bodo ustavile tuji n*-val. Naj je ne bo listine, ne pisma, ne razglednice, ki bi ne nosila znamenja, da jo odpošilja rodoljubka ali rodoljub. Kolekovane vstopnice na vseh zabavnih priredbah naj bodo znak, da ni trenotka, v katerem bi Slovenec pozabil slovenske dece. Vsa narodna društva naj s kolekovanjcm svojih listin in razširjanjem kolka dokažejo, da umevajo pomen medsebojne podpore narodnih organizacij. Znamenje narodne trgovine naj bo, da se v njej dobiva narodni kolek. Občinstvo naj ga povsod odločno zahteva, V polnem zaupanju, da bo vse slovensko občinstvo podpiralo rarširjevanje narodnega kolka, beleži Vodstvo družbe sveta Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 25. avgusta 1094. Opomba: Z ozirom na pošto se priporoča lepiti kolek na drugo stran odpoši-Ijatve. — Trgovcem in trafikam se more, ako aarocajo najmanj 1000 izvodov, na njihovo izrecno zahtevo dovoliti rabat. Ge takoj plačajo naroCene kolke, da jim družba na 1000 kolkov 50 kolkov po vrha. — Narodni kolek se naroča z naslovom: .Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v L;ubljani*. To vodstvo uraduje v društvenih prostorih »Narodnega doma* I. nadstropje v Ljubljani od 3. do 6. ure popoldne vsak dan izvsemši nedelj in praznikov. reji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo,' razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s saboj. Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para Čevljev, nekaj belih in bar-vanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu. Ce ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj.) Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati citati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložili obvezno nismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. — Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. I, glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbo kranjske v Ljubljani. | prvi vrsti se * gospodin, io šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če pa bo v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Glavni o dborekr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. julija 1904. Naznanilo. Podpisani si uaojam naznanjati, da som otvoril v Gorici sedlarsko delavnico y ulici Vetturini štev, 3. Priporočam se tim potom slavnemu občinstvu kakor ktudi svojim prejšnjim gg. odjemalcem za vsakovrstna naročila sedlarskih izdelkov, bodisi za težko ali lahko vožnjo, kakor tudi vsakovrstne poprave spadajoče v mojo obrt. —Delo solidno — Cene zmerne.------- Priporočam se spoštovanjem sadlar, prej sedlar v Ajdovščini. Sprejmem takoj sedlarskega pomočnika in učenca. »Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici == priporoča sledeče zvezke ===== TALI JE: 1 ali 2 seli s pilita ss odttč v najem na Travniku št. 13, H. nadstr. I. zvezek: Pri puščavnlku. Veseloigra v enem dejanju. — (4 inožke, 3 ženske osebe.) II. « : Bratranec. Burka v enem dejanju. ~ (2 možki, 3 ženske osebe.) III. « : Starlnarlca. Veseloigra v enem de- janju. — (3 možke, 4 ženske osebe.) IV. « : Medved snubač. Veseloigra v enem de- janju. — (3 možke, 1 ženska oseba.) V. « : Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — (5 možkih, 3 ženske osebo.) VI. « : Dobrodošli! Kdij pojdete domu? Veselo- igra v enem dejanju. — (2 možkl 2 ženski osobl.) VII. « : Putlforka. Burka v enem dejanju. — (3 možke, 2 žensk! oBebi.) VIII. < : čitalnica pri branjevkl. Burka v enem dejanju. — (2 možki, 5 ženskih oseb.) IX. -- : Idealna tiiča. Veseloigra v enem de- janju. — (i možka, 3 ženske osebe.) X. < : Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — (6 možkih, 3 ženske osebe.) XI. « ; Dve taSM. Veseloigra v enem dejanju. — (4 možke, 3 ženske osebe.) XII. « : Meoalina, Veseloigra v enem dejanju. — (3 možke, 3 ženske osebe.) XIII. « : Nemiki r.e znajo. Burka v enem de- janju. (8 možkih, i ženska oseba.) XIV. < : Raziresenca. Veseloigra v enem de- janju. (3 možki, 1 ženska oseba.) XV. « : Prvi ples. Komedija v enem dejanju. (2 možki, 6 ženskih oseb.) XVI. » : V medenih tednih. Burka v enem de- janju. (5 možkih, 3 ženske osebe.) Vsak posamezen zvezek stane 40 vin., ¦ po pošti 5 vin. več. Razglas o sprejema gojenk v gospodinjsko šalo c. kr. kmetijske dražbe kranjske v LJubljani. Meseca oktobra se olvori sedmi tečaj" gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom tt. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopji poleg MarijaniSča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdra-voslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti so pa poučuje teoretično in praktično v kuhanju, Šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živino- (loue knjige. D podpisani založbi so izšle zadnji čas te-le knjige: m m ¦ 1. »Pripouesti o Petru Delikem". m m I Poslouenil luan Sleklasa. — Cena R 1*60. j 83 Si M m 2. „begijonarji". 88 E8 88 88 I narodna igra s petjem u 4 dejanjih. Spisal fran eooe"Itar — Cena 80 oin. 83 88 88 88 83 3. „Kirdžali". 88 83 88 88 88 Podonaoska pouest. Poljski spisal ITlihael Čajkouski. — Cena R 1*60. 83 m m 4. „Romeo in Julija", mmm j Sueloone slaue žaloigra Šekspirjeua. Poslouenil luan Cankar. — Cena R 1*40 po pošli R 1-50. mmm 5. /Irije muškeiirfr\ .¦ ¦ ¦ Roman. Spisal fl. Dumas. Preložen je iz francoščine w ose kulturne jezike. Cena 5 R. elegantno uezan 6-80 po pošli 30 uin. ueC. 33 83 88 88 6. ..Križarji". 88 83 m m Oeliki Sienkieiuiczeo roman u štirih delih. — Str. 1038. Cena R 5-20, elegantno uezan R 7*— po pošti 30 vin. ueC. m m m m 7. Julij Cezar, m m m m Žaloigra » petih dejanjih. PosJou. Oton Zupančič. Cena R HO. Po pošti 10 o ueč. „<5orišl{a ^isl^i-oa" |t dabršcel*. Me i Midatinje. se sprejme Naslov pove" tipravništvo. Kerševani & Čuk v Gorici t ulici Hiva Castello Štev. 4 (konec Raštelja. Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in z dežele svojo mehanično dolovnlco, zalogo ilvalnlh strojev In dvokolas lx tovorno „Puch" tor drugih slsloniov Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi Šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov. Vsako popravo, Šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles toCno in dovršeno. Posojujeva tudi dvokolesa. i^arol J)raščik. pekovski mojster in sladcičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Fran Obrdank (prej jos. Hrovatin) ^^= sodovičar ^^^ t (JorlcI, ulica Torrente h. št. 10. priporočam svoje sifone in pokalice, katere imam redno v zalogi po zmerni ceni. Na prodaj je 25 sodov v najboljšem stanu. ~ Za belo vino. Cena: od gld. 3 do 3% za vsak hektoliter, — Via Ascolt št. 19. Veliki prazni sadovi iz Srbije iz hrastovega lesa z železnimi obrodi, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stana, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L. Sternu, na Franc-Josipovi cesti št 9. Brivniea urejena z vsem hiegijeničnim komfortom, v velikem industrijelnem kraju, brez vsake konkurence, na glavni progi južne železnice Trst-Dunaj, s cenim stanovanjem blizu vseh c. kr. uradov in farne cerkve se proda pod ugodnimi pogoji. Pojasnila in ponudbe sprejema: Jos. Conr. Mlletltf, brivec, Vrhnika — Erajnsko. iž a iž žt $t ži ti 8ž ti lil Gorica 3> Gorica H6tel ji zlatem jelenn" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko cprazdroj*-pivo. Doslej {e izšlo u zalogi „Goriške Tiskarne fl. Gabršček" v Gorici ? knjig „0enca slouansfcih poueslij" n b I. knjiga: 1. Figura. -- 2. Iz križarskih bojov na Poljskem. — 3. Slepčovodja. — 4. Slika h gladnih let. — 5. Slovaško sličice. — 6. Ada. 7. OSenaS. — 8. Sovražnik. — Cena........K !•— II. knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost. — 5. Na brodu. — G. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali moe domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O ffiljakih. - Cena______K1-- III. knjiga: 1. »Prokleti ste...!« — 2. »Kadar pridem z vojne!« — 4. Pomladni mraz«. — 5. Slike — 6. »Narodne pripovedke«. Cena.............K 1-20 IV. knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. — 3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. — 5. Maščeval se je. — 6 Jetnikovi otroci. Cena.............K 1-20 V. knjiga: 1. Lux in tenebris lucet. — 2. Moč ljubezni. — 3. Že zopet. — 4. Glasovi iz groba. — 5. Noč v gozdu. 6. Izdajalec. — 7. Gozd Sumi. — 8. Dva huzarja. — Cena.....K l-20 VI. knjiga: 1. Črtice z ogljem. — 2. Ta tretja. — 3. Poroka po pomoti. — Cena K 1*20 VII. knjiga: 1. Bolnik. — 2. Dež. — 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. Stari oče Zahar. — 6. Go-rolomov. — 7. Strašna osveta. — 8. Dva sina. ~ 9. Zakaj ? — Cena K 1*20 »Vonec slov. povestij« prinaša prevode iz ruščine, poljščino, Če§5ino, slovuščino in srbohrvaščine. — Maja v nedoločenih rokih. Kdor naroči po pošti, na) pridene 10 uin. za požlnino. **¦» Pošilja se jedino po povzetju aH naprej poslanim zneskom. -**j| ne zahfeomtje pošiljamo cenik nak kajlžeune zaloge. -»•Odlikovan fotografski atelje ^ Gorica, Gosposka ulica št. 7. II. nadstropje = je največji in najmodernejše urejen ateljčna Primorskem. -— Izvršitev fotografij vseh vrst je neprekosljiva. Ha razpolago je neštevilno pohvalnih pisem Cene nižje kakor pri konkurentih. j\t\ton Ivanov pečenko - Gorica Velika zaloga pristnih belih in šrnih vin is lahnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva „ Delniške družbe združenih pivo-varen Zalee-Laški Jrg in plzenjskeaa piva »orazdroj" iz sloveče češke f,7ue-šeansk* pivovarne". Zaloga leda, karerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej. Ceno zrnoma. Pot' ,<*ba poštena in točna. Trgovsko-obrtqa regijtroVa^a zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. Hranila« »les« obrestuje po *li,%, ~~ večje atalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Kontni davek plačuje zadruga sama. Paaajlla daje na poroštvo ali zaatavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi va?tLIne tudi na 10-letno odplačevanj I vplačujejo za vaak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje »1. avgusta 1903: Dalall: a) podpisani.........X 1,3 10.300"— b) Tplaeanl.........» 406.188-- Oaaa p*M]lla ... .......• 1,631.164'- VU|t................• t,f03.438*~~ Franc Palik v Gorici, Nunska ulica 17 Izdeluje po najnovejšem sistemu sfiskalne stroje za grozdje in sadje, vijaki so Iz najboljšega Jshla, podnožja aH stojala Iz vlitega ialsza. Jamči najboljšo in točno postrežbo št. 1048. Kanalizacija v Vipavi. Daje so na znanje, da so bode gradil v zgornjem dolu vipavskega trga ob cesti še to jesen nov kanal za odpeljavo cestne vode. — Delo, katero se odda dne 4. septembra t. 1. popoldne ob 3. uri v Vipavi v občinski pisarni potoni znianjševaino dražbe, je cenjeno na 6000 K (pettisod). Tozadevni nafirt in podrobni proračun lo-žita pri podpisanem Županstvu na vpogled. Županstvo Vipava, dne 24. avgusta 1903. Župan: A. H rova! in. Lastni izdelki.