6 Didakta maj 2014 Fokus: Aktivno učenje Moč AktiVneGA učenjA otrok V Vrtcu PrihAjA iz Ponudbe V kotičkih – centrih dejAVnosti / Vesna Jarh / Vrtci občine Žalec Spremembe v družbi, tehnološka eksplozija in eksplozija znanja terja od strokovnih delavcev neprestano spre- minjanje v vzgojno-izobraževalni praksi. Učenje vsebin izgublja pomen, pomembno je, kako se učinkovito učiti, kritično razmišljati ter znanje praktično, ustvarjalno in kritično uporabiti. Kritično razmišljati in učiti se na tak način pa otroci ne zmorejo sami od sebe. Za učenje morajo biti motivirani, imeti morajo različne možnosti priti v stik z različnimi informacijami, ki jih obdelujejo in preoblikujejo, predvidevajo, primerjajo, analizirajo, zavzamejo stališče (informacije dojemajo – ponotranjijo in 'med seboj povezujejo – sintetizirajo, ter jih tako usvajajo). Bolje se učijo, ko uporabljajo različne metode razmišljanja, ko novo znanje uporabljajo v novih situacijah ter kadar odrasli (strokovni delavci, starši) cenijo različnost idej in izkušenj. Ker postaja življenje vse bolj zahtevno in obenem demokratično, postaja ve- dno bolj očitno, da morajo postati otroci sposobni:  reševanja problemov,  kritičnega proučevanja določenih situacij,  primerjave različnih stališč in mi- šljenj in  sprejemanja premišljenih ter smisel- nih odločitev učenje PredŠolskeGA otrokA V predšolskem obdobju prevladuje spon- tano učenje; otroci se učijo predvsem preko igre in drugih, tudi praktičnih dejavnosti in rutin, ki v vrtcu večino- ma potekajo v raznolikih socialnih in- terakcijah z vrstniki in odraslimi. Učijo se s pomočjo opazovanja, posnemanja, preizkušanja (manipuliranja s stvarmi in materiali) in reševanja problemov, komentiranja dejavnosti, spraševanja in poslušanja drugih, reševanja med- sebojnih konfliktov in dogovarjanja ... Vsako učenje pa se začenja z izkušnjo. Največ se otroci naučijo tedaj, ko so sami aktivni in ko sami pridejo do rešitve, ugotovitve ali posledično do negativne izkušnje ob neprimernem ravnanju, dejanju. Ob ponavljajočih dejavnostih si otroci dogodke in dejavnosti najbolj zapomnijo, saj s tem utrjujejo že znano in poleg tega iščejo vedno znova nove in drugačne možne rešitve, razplete. AktiVno učenje otrok Učenje poteka od rojstva dalje v social- nem okolju, v socialni interakciji med otroki in odraslimi. V prvih letih so za otrokovo učenje najpomembnejši starši, kasneje tudi vrstniki, ki so izredno po- membni za pridobivanje novega znanja, za oblikovanje socialnih veščin, vrednot in celotne osebnosti. AktiVno učenje V Vrtcu Aktivno učenje je učenje, v katerem otrok v neposrednih aktivnostih z objekti in v interakcijah z ljudmi, idejami ter dogodki gradi novo lastno razumevanje. O aktivnem učenju v vrtcu govorimo takrat, ko vzgojitelj namenoma upo- rablja take pristope, (metode, tehnike, postopke), ki zagotavljajo višjo stopnjo otrokovega sodelovanja v procesu pri- dobivanja informacij, izkušenj, še zla- sti v procesu pridobivanja novih znanj, predstav in pojmov. V vrtcu so otroci akterji, ki gradijo svoje lastno znanje o svetu, ko preoblikujejo svoje zamisli in interakcije v logična in intuitivna zaporedja misli in dejanj, se igrajo z različnimi materiali in tako ustvarjajo osebno smiselne izkušnje in rezultate ter s svojimi besedami pripo- vedujejo o izkušnjah. Predšolska vzgoja v vrtcih mora graditi na otrokovih zmo- žnostih in ga voditi k pridobivanju novih doživetij, izkušenj in spoznanj tako, da mu omogočajo izražanje, doživljanje ter ga močno čustveno in socialno vple- tejo, preden postavlja smiselne zahte- ve oziroma probleme, ki vključujejo njegovo aktivno učenje (Batistič Zorec 2002). Glavni cilj izvedbenih oblik dejavnosti v vrtcu je vodenje otroka v razvijanje sposobnosti opazovanja, primerjanja predmetov, presojanja, sklepanja in odločanja. Učni cilji v procesu pridobivanja novih znanj so: Didakta maj 2014 7 Fokus: Aktivno učenje 8 Didakta maj 2014 Fokus: Aktivno učenje  razvijanje sposobnosti reševanja problemov  spoprijemanje s problemi  odkrivanje pomena stvari  odkrivanje in organiziranje misli  razmišljanje in sporočanje svojih mi- sli in čustev  ozaveščanje o sebi, okolju in drugih V procesu aktivnega učenja v vrtcu postajata vzgojitelj in otrok partnerja. Vzgojitelj vodi otroke, tako da:  aktivira razmišljanja otrok,  omogoča izmenjavo mnenj za razpravo,  motivira otroke za učenje,  vpliva na spremembe v razmišljanju,  otroke usmerja v refleksijo,  otrokom omogoča spoznavanje raz- ličnih pogledov,  otrokom pomaga pri zastavljanju vprašanj,  spodbuja različne načine izražanja otrok,  omogoča, da otroci obdelujejo informacije,  spodbuja kritično mišljenje,  osmisli učenje. kAkŠno je AktiVno učenje? Otroci, ki se aktivno učijo, so osredotoče- ni na svoja dejanja in razmišljanja. Da- jejo pobude za dejavnosti, ki izvirajo iz njihovih osebnih interesov in namenov, sami izbirajo materiale in se odločajo, kaj bodo počeli z njimi, z vsemi čutili aktivno raziskujejo predmete in materiale, odkri- vajo razmerja skozi neposredno izkušnjo s predmeti, preoblikujejo in kombinirajo materiale in uporabljajo starosti primer- na orodja in opremo in govorijo o svojih izkušnjah in o tem, kar delajo. Pri aktivnem učenju vzgojno-izobraže- valno delo v skupini temelji na:  ustvarjanju pogojev za razvoj kritič- nega mišljenja otrok,  vpeljevanju sodelovalnega učenja – otroci delajo v parih ali v manjših skupinah na isto temo,  dogovoru o iskanju skupne poti preko ovir do cilja (reševanje problemov). AktiVno učenje V kotičkih – centrih dejAVnosti Igralnica v našem vrtcu je oblikova- na v centre dejavnosti – kotičke, ki zagotavljajo razvojno primerne učne priložnosti za slehernega otroka. Po- nujajo priložnost za razvijanje lastnih sposobnosti, raziskovanje, ustvarjanje, ponujajo možnost za izbiro in odloči- tev, priložnost za reševanje problemov in podpirajo aktivno učenje v majhnih skupinah. Za aktivno učenje otrok iz- koriščam vse prostore v vrtcu, igrišče in bližnjo okolico. Otrokom omogočam izražanje na način, ki ga otroci v določe- ni starosti razumejo in obvladajo. Kotički otrokom dajejo možnost iz- bire in učenje na lastnih izkušnjah Okolje za aktivno učenje je oblikovano tako, da spodbuja najrazličnejše vrste iger, ki jih imajo radi majhni otroci. Prostor je zato razdeljen v kotičke s preprostimi in razumljivimi imeni, ki so za otroke smi- selna. Te interesne kotičke določajo nizke pregrade in materiali, dostopni otrokom. Postavitev dobro definiranih interesnih kotičkov omogoča razvijanje otrokove samoiniciativnosti, avtonomnosti in so- cialne kompetentnosti. Ker so kotički dostopni vsak dan, otroci vedo, kateri materiali so na voljo in kje jih lahko naj- dejo. Konsistentna organizacija prostora daje otrokom priložnost za predvidevanje, kje bi se radi igrali in kaj bi radi počeli z materiali, ki so tam na voljo. Kotiček mora predstavljati imaginarni in realni prostor, ki omogoča in spodbuja iskanje in razmišljanje v razne smeri, rojevanje in plodno izmenjavo idej ter njihovo uresničevanje, prostor, ki zbuja zvedavost, daje možnost dialoga, tesnega sodelovanja, izmenjave idej, podpore v težavah in veselje ob dosežkih. Učenje otrok skozi izvedbene oblike dela v kotičkih naj bo:  izkušenjski proces,  konstruktivistični proces,  ustvarjalni proces,  proces reševanja problemov,  celostni proces. Pomen kotičkov – centrov dejavnosti  spodbujajo večjo prožnost v časovni in prostorski organizaciji vsakdanje- ga življenja v vrtcu,  omogočajo aktivnosti v manjših skupinah,  omogočajo prepletanje dejavnosti preko celega dneva, s tem pa tudi boljše možnosti za učenje,  uresničujejo otrokove pravice do iz- bire in drugačnosti,  spodbujajo sporazumevanje in med- sebojno sodelovanje. Organizacija dejavnosti po kotičkih ne- dvomno zahteva temeljit premislek in dobro pripravo. izVedbA dejAVnosti V kotičkih – centrih dejAVnosti zAhteVA druGAčen nAčin delA Drugačen način dela zahteva že sama organizacija prostora v različne stalne ali priložnostne kotičke, ki so vezani na obravnavano temo. Moja vloga je, da vzgojno-izobraževalni proces skrbno Didakta maj 2014 9 Fokus: Aktivno učenje 10 Didakta maj 2014 Fokus: Aktivno učenje načrtujem in izvajam. V jutranjem kro- gu podam otrokom natančna navodila. Delo izvajam ob pomoči pomočnice vzgo- jitelja. V izvedbenih oblikah sva vedno prisotni obe. Sama spremljam otroke v kotičku, kjer potekajo dejavnosti, ki so namenjene obravnavanemu področju, temi. Moj namen spremljanja je otrokov razvojni napredek in pridobivanje nove- ga znanja; pomočnica pa spremlja delo otrok v preostalih kotičkih, kjer potekajo še druge dejavnosti, vezane na obravnava- no temo. Ugotavljanje znanja otrok na ta način mi omogoča pridobitev natančnih informacij o razvojnem napredku posa- meznega otroka, saj se mu ob tovrstnem načinu izvajanja izvedbenih oblik dejav- nosti lahko bolje posvetim. V svoji igralnici poskrbim za bogato učno okolje z ureditvijo različnih kotičkov – centrov dejavnosti. Ali bo imel posamezni kotiček stalno, občasno ali priložnostno mesto, je seveda stvar moje odločitve. Kotički, ki jih največkrat organiziram so: Bralni kotiček, v katerem ponudim material v povezavi z obravnavano temo; raznovrstne knjige, pripomoč- ke za poslušanje in pisne dejavnosti, revije, igre za branje, posterji, pesmi …). V njem se odvijajo dejavnosti, ki otroka spodbujajo k gledanju, po- slušanju, obnavljanju in ustvarjanju lastnih knjig. Ob tem otrok spoznava različne zvrsti literature, pridobiva spoznanje pomena kulture branja in opismenjevanja, se uči ločiti kakovo- stno literaturo od kiča, razvija svoje sposobnosti literarnega izražanja – je (so)ustvarjalec tako kotička kot pro- stora ter izbora knjige. Na ta način doživi literaturo, knjigo kot dobro, prijetno, njemu blizu, in na podlagi izkušenj in predstavitve odraslega loči, kaj pomeni kakovostno, dobro. Kotiček za opismenjevaje s ponuje- nim materialom v povezavi z obrav- navano temo, slovarji, kartončki z besedami in črkami, didaktičnimi in družabnimi igrami, revijami, pri- borom za pisanje, papirjem, lepi- lom – za opismenjevanje in slikovno povezovanje pridobljenega znanja. Matematični kotiček, v katerega ponudim materiale, s katerimi je mogoče šteti, sestavljanke, razne kocke, domine, ravnila, tehtnice in druga sredstva za merjenje, igre. Na ta način uri logično razmišljanje. Naravoslovni kotiček z materialom, sredstvi v povezavi z obravnavano temo, rastline, mikroskop, poveče- valna stekla, kamni, školjke in drugi naravni materiali, magneti, tehtnice, znanstveni priročniki in revije. Ob tem spodbuja svoja čutila za zazna- vanje in prepoznavanje različnih pojmov, predmetov, rastlin in živali. Povezuje živo in neživo naravo. Kotiček dom s sredstvi in materia- lom iz vsakdanjega življenja. V njem se otrok igra tisto, kar vidi v življe- nju. Poskuša se naučiti kaj pomeni biti velik in odrasel. Uči se kuhanja, čiščenja, preoblačenja, predvsem pa – kako živeti drug z drugim. Ko- tiček se lahko spremeni v trgovino, gledališče, bolnišnico, stanovanje … Otrok se ob tem poistoveti tudi z vlogo mame ali očeta. Likovni kotiček, v katerem je ponu- jen material, povezan z obravnavano temo, koščki blaga, gobe, reproduk- cije znanih slik, barve in čopiči, gli- na, testo, stare revije, papir,sredstva za pisanje, risanje in slikanje, mize, slikarsko stojalo ... Otrok ob tovrstnih dejavnostih razvija lastno kreativ- nost, domišljijo, iniciativnost, komu- nikacijo, samospoštovanje, razvoj fine in grobe motorike, intelektual- ne sposobnosti, kritično vrednotenje in hkrati deli doživetja z drugimi. S tem spoznava in se uči različnih tehnik likovne umetnosti. Kotiček s kockami, v katerem je material, povezan z obravnavano temo, tridimenzionalne kocke stan- dardne velikosti, živalske in človeške figure, vozila, votle lesene kocke za gradnjo, lego kocke in kocke raz- ličnih velikosti, oblik in materialov. Otroku omogoča, da raste in se uči skozi gradnjo zgradb, kreiranja in ustvarjanja. Razvija matematični jezik, koncentracijo, sposobnost re- ševanja problemov, sposobnost mi- šljenja, širi socialne spretnosti … in se uči igre v skupinah, konstruktivno deli svoja znanja. Kotiček za dramatizacijo je lahko zgolj škatla z lutkami in rekviziti za dramatizacijo, v kateri so predmeti, v skladu s temo oziroma z meseč- no tematiko (npr. pust). Se oblači in poistoveti z določeno vlogo. Ob tem gibalno in glasovno posnema izbrano masko. Kotiček z odpadnim materialom lahko dopolnjuje likovni kotiček. Na- staja s prinašanjem praznih škatel in ostale kartonske, plastične embalaže za gradnjo skulptur. Predvsem gre za spodbujanje sodelovanja staršev in vrtca ter za igro z nestrukturira- nim materialom. Kotiček za poslušanje: v njem je radio, CD z glasbo in zgodbami ter knjige in glasbeni inštrumenti. Otrok na ta način spodbuja čutilo za sluh, ob ustvarjanju svojih ritmičnih vzorcev pa razvija občutek za ritem. Kotiček z namiznimi igrami s po- nudbo različnih namiznih iger, ki otroku pomagajo, da razvija inte- lektualne sposobnosti, sposobnost dogovarjanja, izboljšuje socialne odnose, da krepi fino motoriko, pospešuje koordinacijo oko–roka, krepi matematične in znanstvene koncepte, spoznava pomen spošto- vanja pravic ter s tem posledično poskrbi za otrokovo čustveno in socialno rast. Na ta način že tako majhen otrok spoznava pravila in namen iger. Didakta maj 2014 11 Fokus: Aktivno učenje skleP Današnji otroci se bodo srečevali s spre- membami okolja, znanosti, tehnologije, industrije. Zato je potrebno, da že pri majhnih otrocih načrtujemo okolje, ki bo spodbujalo otroka, da bo sam razi- skoval, se aktivno učil in ustvarjal. Prav to pa omogoča kakovostno izvajanje na- črtovanih dejavnosti v kotičkih, kjer se otroci učijo predvsem preko praktičnih dejavnosti. literatura Batistic, Zorec. M. (2003). Razvojna psi- hologija in vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti. Walsh, K. B., Coughlin, P. (2002). Na učen- ca osredotočena metodologija dela v 1. razredu osnovne šole. Ljubljana: Peda- goški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom. Hansen, K. A., Kaufmann, R. K., Saifer, S. (2001). Vzgoja in izobraževanje v kulturi demokracije: praksa zgodnjega otroštva. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center peda- goških iniciativ Korak za korakom. Jenšterle, A. (2009). Aktiv strokovnih de- lavk (interno gradivo Vrtci občine Žalec). Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Mi- nistrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Marentič Požarnik, B. (1988). Dejavniki in metode uspešnega učenja. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Povezanost sledenja razvoja otrok in uče- nja: dejavnosti za otroke od tretjega do šestega leta starosti (2001). Ljubljana: Pedagoški inštitut, RRCPI Korak za korakom. Rutar, S. (2012). Kako razumeti in ure- sničevati participacijo otrok v vrtcu? Sodobna pedagogika, letn. 63, št. 3, 86–98.