J                               185
 Grad Pernstein zafcetku tega gradA nwn pripovedttje fravlieft t&ko-le; Ufaog ogljir, po imeiiu Vonava, ki je živel v gorah okolo Pivoniee na MoravBkera, irael je t»ko telesno moy, d» je bm vse težave vjel tura (zobra),
pripeljai ga proil zaeudenegii kralja in iijcgovp plemeniriiike ter v njihorej navzočnosti usmrtil divjo žival s tem. da jej je z jedniin samiui mahjjejem odsekal glavo od trupa. Ker so btle v onej dobi telesna moč, pogum in pre-drznost nad vse drugo,  podaril jc kralj  ogijarju  vso zemJjo, kolikor jo je
186                                                              ^
mogel pregledati z gore, rekSi 2 onega kraja,  na katerem je oglje kulial. Venava je Da 6nem kraji jhmUvII grad, katerega je .Zauberstein," a pozneje BPernsteiuu   imenoval.    Grb ^ernsUMueev  kaže bivolovo glavo,   ki ima skozi Dosnici potegaen  ielezen  uljtoček,  kakeršnega Slovani sploh  ,prsten" ime-. nujejo.   Od besede ^prsten" 'ao baje tudi iuie nPern3tem" izpeljali.
tirad rPernst«u" jo to (ienea dobro ohranjen. Uklepa ga dvojni zid in v skalovjcs vsckaai rji Troju vrat vodi v notrauji grad; med drugimi in tretjimi vrnti je najifejSi del gradii, ki se opazniški stolp zovc. Zob tasa ga že ni kaj oglodal. V njefn so zciihovali v 13. stoletji ubogi ujetniki. — Kilor hote gledati, kako drzno je jidan grad, stopiti mu je treba v tretji dvor. Tu vidi, da se l.ji do tretjcga hadstropja vzdigoje samo skalovje in vsa sterbi je v pravem pomenu besede pjstavljena na sbalo.
Pripovedka nam tudi pripoveduje sledeči dogodek : Nek pobožui rouiar, povrnivši se iz svete dežele, djdal je: .Poprej bode ozelenela moja roiuarska palica, nego se bode na temi.miji zida! grad." A glej! palica v tla zasajena, zaeda je zeleneti pri tej prifiT^in grad jo bil pozidan. Ljudje verujejo, da bodc grad toliko časa stal, dokl«r se ne posaSt drevo, ki še denes stoji na onem mestu.
Tudi od strahov je sliSati \ tem gradu. Pravijo, da kadar koli ae ima v drožiui kaj posebnega izpren|cniti, prikaže se nek» 6adna ^bela gospa," a njena postrežnica prehodi o polunoči z razfcsanimi \*mu Mi glavnikom v rpci Tse gi'ajske prostore, ker se je^vsled prokletutva zaw2i "nBčimcirnpga žiTljeaja pred frnim ogledsloitf zgražila in izginilaj da uihče a^ ve kam. fie denes kažcjo obiskovalcem tega gradu omcnjeno ogle&o iu dotifao sobo, v katerej se je to zgodilo.
Pravi  začetnik  mogožne   BPernsteiuske"   rodovine je  bil Vi^jem Pern-             i
steinski.   Bil je deželni  glavar Moravskega  in jc  umvl 1422. leta.    Od nje-           ^
govih potomcev jih je bilo več v najvišjih državnih shižl)ah. Najslavnejži te rodovine je bil Vratislav, ki je v 27. dan oktobra 1582. 1. uinrl. Bil je vitez zlatega runa, tajni svotovalec in Ijubimec cesarju Fcrdinandn I., Maksinii-lijanu II. in Rudolfu II. — Poslednji izvto slovefo rodovine je bil VratielaT,             '
ki je padel v vojski proti Svedom 1631. leta.
Zdaj je grad svojina grofa Mitrovskega, kateri si je ob vznozji briba pozidal jako prijetno vilo.