195. številka,
Ljubljana, v petek 27. avgusta.
XIX. leto, 1886
linam vsak dan k\«'<-«t, i/, m 4 i nedelje in pravnike, ter velja po pošti prejetoan za a v strij sko-oger ske dežele za vse leto ir> gld., za pol leta 8 «ld., m ('utrt h-ta 4 gld., za jei»'ii niesee 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Sf oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole frankirati. -   Kokopisi so ne vračajo. Uredništvo in u p r a vnifitvo je v Rudolfa Kirbiša biši, .Gledališka stoli«1«**. Upravni st v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zgodovinar Dimitz pa nova doba obrazovanosti v Kranjskoj deželi.
—o.— Nikdar nam ni bolj žal, da se slovenski profesorji in veščaki zgodovine tako malo bavijo z zgodovino naših slovenskih pokrajin, kakor tedaj, Če imamo pred sabo knjigo, v katerej pero tujca ali celo znanega nam nasprotnika riše in sodi razvoj stvari na slovenskej zemlji do denašnjega dne! Skoro vsako tako delo je namreč napisano s sub jektivnostjo, Še več — napisano je s politično strastjo in politično tendencijo! Neprijazni nam zgodovinarji si gradivo tako prirejajo, je svetu tako pred-očujejo, kakor da bi v naših deželah ne bil zgodovinske uloge igral narod slovenski, oni, pišači zgodovine naših krajev, ne razlagajo zgodovine Slovencev, pravili, jedino pravih naseljencev, nego zgodovino priseljenih Nemcev in ponemčencev, Lahov in polaščencev, ker mari jim ni resnice, nego le tega, da bi povzdignili tuji element v Slovencih, da bi slepotno obrazložili pravico do posebne veljave tega elementa mej nami, pa da bi zanikali življenje slovenstva od prvega sem! Zgodovinski taki glu mači dose/ajo tudi zlovoljne svoje namene z nekako lahkoto, dokler gradivo dopušča in ae tako gnesti daje, da tuji zgodovinski faktorji popolnem zakrijejo vladani rod, domači slovenski rod. Dobo nemško-fevdalske vlade je lahko kazati nemško dobo, ker je bil to čas, da narod ni imel druzega poklica, kakor tlako opravljati in desetino dajati. Drugače pa je bilo, ko je fevdalstvo doletela zaslužena smrtna usoda in se je narod poklical, da se oglaša in vlada. Tedaj se je tudi narod slovenski vzbudil, jel postavljati se na svoje noge in v kratkem času dokazal je, da ima voljo in moč, biti sebi samsvoj zgodovinar! Nemški mrtvaški prt, ki so ga s silo tiščali na posestvo in na prsi slovenskega naroda, je bil jedenkrat pretrgan in zaklila je nova zgodovina, slovenskega naroda slovenska zgodovina na slovenskej zemlji! Proti tej istini se je rilo in so še rije, ali njen upliv, četudi Še davno ni popoln, kaže po naših deželah najblagodejniše sledove, sle* dove, ki jih mora vesel zabeleževati zlasti kulturni zgodovinar, če je količkaj dobre volje. Ali kaj store zlovoljni zgodopisci, in to so nemalo vsi.  ki pišejo
z nemškim jezikom o naših deželah? Ker je novejša, probujena doba mej nami taka, da se o njej ne da pisati nemška zgodovina, ker je taka, da se zavoljo nje mora napisati mrsijajniše pričevalo ideji slovenske narodnosti in politiki domoljubnih Slovencev, — zato glumači mižijo, kadar predočujejo to novo, slovensko dobo, zato nemški zgodopisci molčijo, namestu da bi glasno govorili o napredku slovenskih dežela pod slovenskim gibanjem! Grajati ne morejo, a hvaliti nečejo!
Na tej poti zgodovinarjenja za najnovejšo našo dobo, pri tem tendencijoznem mižanji in molčanji zasačimo tudi gospoda Augusta D i m ca, ki je letos pred kratkim na svetlo dal svojo: „Kurzgefasste Geschichte Krains mit besonderer Riicksicht auf Cultureuttvicklung". Tega kranjskega zgodovinarja vrednost je veščakom znana. Hibe, s katerimi se odlikuje njegova večja zgodovina, prepisane so zvesto tudi v rečeno malo knjigo. Opravičuje jih pisatelja, znanega našega političnega nasprotnika strankarsko stališče, katero zahteva, da se mej kontro-verzami odobri in vsprejme tista, ki je za zgodovino Slovencev najbolj neugodna, sploh pa da se domovina nam izpod nog jemlje in nemštvu v roke igra. Gospod Dimec (Dimitz) se trdo drži načina, po katerem naši nasprotniki solijo in pišejo našo zgodovino, saj on je pravo za pravo najodličniši zastopnik tacega tendencijoznega zgodovinarstva.
Tu ni mesto, da bi razkrili vse tisto nezgo-dovinsko, kar je v rečenej knjigi zakrivil zgodovinar gospod Dimec, opisavši starejšo dobo kranjske dežele z nemškega svojega stališča. Ali na zadniih straneh svojega dela kaže se gospod Dimec, finančni ravnatelj naše kronovine, pristaša tiste stranke, ki je pri nas odgospodovala, katere namen pa je bil, ogromni del deželnega slovenskega prebivalstva politično potlačiti in v obrazovanosti zalenobiti. Temu početju je sedaj gospod Dimec zgodovinarstvo, znan-stvo, ki mora pred vsem objektivno biti, podjarmiti skušal in zaradi tega mu je treba tudi na tem mestu posvetiti nekoliko ugovora!
Naslov rečene knjige izjavlja, da ima pisatelj v njej posebne ozire na kulturo, na obrazovanost dežele in res je pri vsakej dobi tudi oddelek, v katerem so popisane tedanje kulturne razmere. De-
nimo na stran starejše dobe in vzemimo le konec knjige, kjer bi bilo mesto za ohrazovanost najnovejše sedanje dobe! Tu gostoreki gospod Dimec postane molčeč, kakor da mu neka mora sapo zapira! Kedo drugi bi se bil v takem položaji razvnel in z navdušenimi besedami hi bil naslikal, kako se je v kratkem času narod v krati jskej deželi povzdignil do sedanje stopinje obrazovanosti. Saj se je že večkrat po pravici poudarjalo, da ga ni skoro naroda na svetu, ki bi v tako neugodnih razmerah v malo letih bil toliko storil za svojo omiko kakor je to storil narod slovenski, osobito njega iia;čvrstejše deblo na Kranjskem! Od Preširna in Bleiweisovilt „Novic" naprej, tedaj v nekoliko letih naraslo je sedanje slovstvo našega naroda in ker je konsum duševne brane najzanesljivejše merilo narodove obrazovanosti in napredka sploh, bi že po tem, kar se je v zadnjej dobi na Kranjskem književnega in čas-niškega proizvajalo in použivalo, soditi moralo, da je kultura v deželi kom-čno na pravem potu in neprimerno cvetoča. Ali gospod Dimec tega nič ne ve v svojem delu! Vse kar meni, da je znati treba, povedano je na predzadnji struni z desetimi vrstami, to namreč: „Slovenski živelj, ki se je že za Frana I. in Ferdinanda 1. znatno povzdignil — imel je slovničarja in literarnega zgodovinarja Me telka, duhovitega pesnika Preširna — dobil je veljavo po političnem gibanji, kateremu je duša bil dr. Bleiwei8s, urednik začetkom kmetijskih, pozneje največ političnih „Novic", kar so bile 1843. leta ustanovljene. Dobil je tudi središče za znanstveno teženje s „Sloven ko Matico" (založena 4. febru-varja 1864), katera v svo.ih izdajah slovstveno polje obdeluje ua razne strani". To je vsa Diinčeva slika o novej dobi obrazovanosti v našej kronovini! Za prejšnje dobe ima bolj radodarno pero in še iz prve polovice tega veka imena Nemcev — ne izimši renegata Dežmana - s periščem trosi, ko pa bi imel naštevati dejanja in može, po katerih se je dežela preporodila v svojem pravem, to je narodnem duhu, tedaj ga omami „furor teutonicus", tedaj vse utaji. Gospod Dimec je tako korenit kulturni zgodovinar, da z nijedno besedo ne omeni novih tako važnih preosnov na eminentno kulturnem, to je šolskem polji.   Morebiti se je zategadelj zbal,  ker bi sicer
LISTEK.
Strahovi.
Povest; češki spisal Vac. Bene S Tfeblzskv, prevel M. Vrnilež.
II.
(Dalje.)
Komisar je izvlekel nekakšen papir iz naprsnega žepa, razvil ga, a ko so prinesli iz ladije plenilca in mu ga k nogam položili, velel je posvetiti z bakljo pokojniku v obraz, pa koj na prvi pogled je mrzko odmajal z glavo, zmečkal papir, ni ga del skrbno v naprsni žep, temveč v vuanjega ter nevoljno z nogo zateptal.
„V vodo z njim in ti greš lahko za njim, stari norec 1"
„Gospod komisar, jaz norec? Stolo Giovanni je potomec beneških nobilov!"
„Dveb izmej vas nedostaje."
„ Ustrelil ju je — pasja duša! pa mi smo ga dobili. Gospod, pred nogami ti leži. Morje ga je s čolnom vred pogoltnilo; potem ga pa zopet navzgor vrglo, ker ga ni moglo str peti."
nAli vam je bilo treba se tako daleč za njimi
gnati. Dva moža iz mojega oddelka! Čemu se mi je zopet to primerilo! Pred štirimi tedni trije. Grozili so mi z odstavljenjem. Odvedite ga! Jaz ti pokažem, da ne boš več puščal ljudi zaman streljati. Ne veš kaj cesarja življenje jednega stane? Se ve, da ne veš, kajti bedak si, kolikor te je. Pričel bom preiskavo."
„Jaz, Stolo Giovanni, bedak? Čemu niste vi šli, gospod komisar? V pernicah je toplejše —■
„V železje!" zaukazal je gospod komisar nemški.
Staremu mornarju so res deli okove; Stolo se je sicer upiral, ali dvema ni bil kos.
„Moja gondola! Ni je, pač ne bom veslaril po Veneciji, in preproge ni; mesto nje imam okove, jaz, potomec beneških nobilov! Resnico govorim, tisoč zlatov mi ne privošči in jih hoče sam. Bil je Kiuperli, bil, — jaz sem ga pripeljal. Pustite me! Jaz, star mornar, ni jedenkrat nisem imel okovov, pustite Giovannija," tarnat je in se jezil sivi Lah, otresal, pa železje je bilo težko, da se ni dalo pretrgati, a stari njegovi roci bili sta i za vrvico preslabi.
III.
Za rana bilo je sinje morje zopet ravno kakor gladina ribnikova.   Po celem Široširnem obzorji ni
bilo ne plahtičke nikjer videti, z visokih skal, višjih od onih, na kojih stoji cerkvica z lesenimi križi obdana, ogledavalo e je solnce v njem in Adrija bila je krasna in lepo rudečkasta kakor vrtničen popek ali pa cvetke na deklice licih, koja je sedela na skalovji poleg mladega moža ter sramežljivo povezala glavico pred črnimi plamenečimi očmi, koje so hlastno srkale njeno krasoto in čim dalje so v l^po, nedolžno obličje zrle, tem žarnejše so se bliskale.
Mož je držal devo za nežni roci, a glavo tesno k njej sklonil: „. . . moja boš, povem ti, moraš biti moja, in ako bi imela le za trenutek kot Žena Kiu-perlijeva sloveti."
„Za pet ran božjih!" vskliknila je deklica ter mu z obema rokama usta zakrila, da bi ne mogel dalje govoriti. Pa komaj se je dotaknila njegovih ust, hipoma je roki odtegnila; palili sta jo njegovi ustnici kakor steklo, ko ga proti solnčnim žarkom držiš.
„Vsem se bom posmehoval, a ko bom tebe imel, v zmagoslavji te popeljem po morji in zastave vseh velikih ladij morajo se klanjati kraljici Adrije, ženi Kiu . . . molči, deklica, naj vedo valovi, naj slišijo skale, — ženi Kiuperlijevi.   A koja se ne
JHKTe.
priznati moral, da narodu učilnice ničesar ne koristijo, če v njih ne vlada narodni jezik. Šolstvo in narodno slovstvo, faktorja, na katerih sloni vsa obrazovanost, prezrta sta popolnem v Dimčevej knjigi Več. trikrat več, kakor o vsem tem, je tožni ta zgodovinar napisal o dobrih delili „kranjske hranil niče", da bi s tem poveličal nemške njene gospodarje, svoje prijatelje Zamolčal «n utajil pa je vse, kar se je od slovenske strani zgodilo za deželo, in temeljito je pokopal zadnje najzanimivejše poglavje o kranjskej zgodovini, ker da ni bil tega storil, morala bi bila tudi njegova zgodovina izreči, da je nemškemu gospodstva na Kranjskem za veke od-klenkalo, da pa dežela napreduje Šele sedaj, odkar jo je prešinila narodnost in književnost slovenska!
Način, po katerem pišejo zgodovinarji a la August Dimec, je velika pregreha zoper zgodovinsko znanost Ali možje odmrle politične stranke nemške na Kranjskem pomagajo si, kakor morejo! Kaj jim hočemo? Nemštvo in renegatstvo se še nikdar ni drugače branilo! Vendcr pa bi opozorili zgodovinarje v Slovencih, naj več storijo za domače zgodopisje, naj zlasti pred unanjim svetom vsakokrat razpršijo laži in zvijače, katerih je o nas Slovencih že za celo — nemško znanost.
Iz obrtnijskih krogov.
Ako pogledamo v druge, nam sosedne dežele, vidimo takoj, kako lepo se ondi razvija obrtnija, kako obiastnije vse store, kar je v prid srednjemu, obrtnijskemu stanu.
Pri nas na Kranjskem jelo se je od lanskega leta sem opazovati neko gibanje, neko zanimanje za ta stan in odposlalo se je nekaj močij na Dunaj, da se izvežbajo v mnogih predmetih za obrtnijske šole, a letos zopet nekaj v Gradec, da se izurijo v risanji.
Učiteljev nam sedaj ne manka, manka pa nam obrtnijskih šol. Vsa glavna mesta nam sosednih kro-novin imajo že po nekaj let sem vsaj po jedno obrtno šolo, le naša Ljubljana pogreša še vedno iste, akoravno je o koristih takih šol skoro vsakdo prepričan. Ako se je preje vedno reklo, da bi se osnovale šole za obrtnike, ko bi imeli sposobnih učiteljev, kateri bi obrtnikom v domačem, slovenskem jeziku prodavali 0 raznih predmetih, odpade sedaj ta uzrok in krivde, da teh šol še ni, treba je iskati drugej. Mladina pošilja se večinoma v gimnazije in realke zato, ker nemarno — razen oddaljene Krške meščanske šole — niti jedne pripravne šele za srednji, obrtnijski stan. Gimnazije in realke pa so bolj za ljudij, ki se mislijo posvetiti kakemu drugemu stanu, le ne obrtnijskemu.
Koliko je dalje učencev, ki se v gimnazijah in jednacih šolah slabo uče, ki bi se pa prav dobro učili na obrtnijskih šolah, ko bi jih imeli; zmanjšalo bi se pa tudi gotovo število učenih postopačev, ki so morda res abolvirali nekaj razredov srednjih šol, a vender neso dosegli iz različnih uzrokov za željenega smotra.
Koliko izdelkov iz vrbovine itd. potrebujemo pri nas, ki se dobivajo le iz druzih dežela, akoravno bi je lahko izdelovali doma!
Le poglejmo v tovarne te ali one vrste, pov sod vidimo  tujca gospodarja, ker manka nam do-
ukloni, brez milosti jo pogreznem v globine. Beški cesar ima cesarico, a kralj Adiije imeti mora kraljico in imel jo bo! Tvoj oče mi jo da, mora jo dati, sicer mu hčer ugrabim; pa on mi tebe rado-voljno prepusti, kajti ne vsak, — nihče izmej umr-ljivih ne bo tast kralja jadranskemu morju, nego on. Veš li deklica, kje bodo naše palače? V ska lah. Takovih nema nijeden kralj in jih ne bo imel. Teh ni nihče stavil, a ja'i dam preprečiti sive ina-hovite stene z najdražjimi preprogami, okolu sten nastavim divane — vse, kakor imajo paše in po stropu navesim svetilnic iz čistega zlata," govoril je s polupridržavanim glasom mladi mož v vzhitu.
Deklica je še niže glavo povesila, modrikasti lasje medlega leska v dolgih valovitih pletenicah spuščali bo se ji po ramah na poluodkriti tilnik in njeni očesci, zelenkaste boje, kakeršno je morje o poldnevih, zagledali sta se v vodo. Zdelo se ji je, da vidi morju do dna, a na dnu kupe biseijev in dragocen osti j.
„In čemu mi nečeš reči, kje dobivaš toliko dragulj in čemu se bojiš, da bi ne prišel stražnikom v roke. in čemu se jaz bojim, ako slišim tvoje ime, — tako divjt, pa lepo ime?" zašepelala je ter mu v črne oči pogledala; pa glavice ni pove-
mačinov, ki bi bili sposobni za vodstvo te ali one obrti.
Denar, ki bi lahko ostal našim ljudem, siplje se tujcu v roko, ker le on je gospodar, a naši so mu hlapci in dekle !
Sicer se celo govori, da bi se ne oglasilo dovolj učencev in učenk, ko bi se ustanovile obrtne šole; a to je popolnem prazno, ker že sedaj, ko se je komaj v velikih krajih pričelo s poučevanjem v pletenji, kaže se splošno zanimanje zato in oglaša se toliko učencev, da se vseh niti vsprejeti ne more in to o majhnih krajih.
Kaj še le, ko bi se taka šola ustanovila v Ljubljani, ki ima toliko šoli odrasle mladine, dečkov in deklic. Mno<»o teh bi rado ustopilo v obrtno šolo, se ondi učilo raznih koristnih predmetov, ter bi po dovršeni obrtnijski šoli izdelovali mnogo izdelkov doma, katerih sedaj na Kranjskem čisto pogrešamo in drago naročujemo iz drugih dežela.
Ćim dalje se odlaša ustanovitev imenovanih š'd, tem več škode bo imela dežela, ker stroškov se ni bati preveč, saj bodo iste (obrtne šole) dona-šale stoteren sad in to v kratkem.
Neki učitelj iz Primorja mi je pravil, da so ljudje v ondotnem kraji trpeli pomaukanje, ker si neso znali prislužit, ničesar, a pusta kraška zemlja jim tudi ni donaSala dovolj živeža. Ko pa je došel tja učitelj, ki jih jel poučevati v pletenji in vrboreji, so si v kratkem prislužili toliko, da so brez velikih skrbij živeli in sedaj se bavi vsa vas s pletenjem ter spečava svoje izdelke v mesta in drugam; po-mankanja pa ni več opaziti. Tudi pri nas je več jednacih krajev, kjer si ne znajo ljudje kaj prislužiti, zlasti v zimskem času, ko poneha poljsko delo. Tu bi se lahko pletlo in marsikaj prislužilo. Kraji pa, ki neso za njive, niti za travnike ali pašnike, porabili bi so za plantaže, ker vrbovje raste povsod, celo tam, kjer bi kaj druzega brezuspešno sadili ali sejali.
Seveda, treba je, da človek umeje vrborejo itd. Bog daj, da bi se kmalu ustanovile prepotrebne obrtne šole! Obrtnik.
»Bolgarska in Vzhodna Rumelija."
(Dalje.)
Zaradi dogodkov ki so po bliskovo vršili se v Sofiji, pretrgali smo izvadek iz Gopčevičeve knjige Nadaljujoč ga danes, hočemo občinstvo seznaniti z nekaterimi osobami, ki so sedaj na čelu bolgarskemu gibanju. Nujprvi bodi na vrsti Stambulov, ki je pričel protiustajo in je član triumvirata, ki sedaj vlada Bolgarsko.
Stambulov bil je vzgojen v semenišči v Odesi, a še ne IG. let star prognan iz Rusije, ker se je bil udeležil nihilistične zarote. Potem potikal se je po JRumunski, služboval v neki trgovini v Bukureštu, a svojemu gospodarju izneveril precej blaga, skupljeni denar pa pognal v „cafes chantants" v Bukureštu. Ko je bila Bolgarska osvobojena in je postala samostalna država, odprlo se mu je politično polje, za katero je kakor rojen. Pri raznih ljudskih shodih odlikoval se je s posebno zgovornostjo in bil že 1. 1880, akoravno še le 21. let star v Trnovem za poslanca v sebranje izvoljen. Njegovi volitvi so zaradi njegove mladosti konservativci oporekali (ustav
sila, nepomično se je zagledala v nje in mlademu možu se je zdelo, da so njene zelenkaste oči smaragdi, a rože na licih rubini in nežne bagrove ustnice — v poljubovanje, nič drugega nego v prodko, goreče poljubovanje. Pa ni je povedal, kje bere dragulje in ko ga je hotelu vprašati, pritisnil jo je z orjaškima rokama tvrdo k sebi, da je hotela vzkrikniti, a vzkrik je ostal na njegovem zagorelem obrazu z ono brezuzdno divjostjo, ki mu je z njega odsevala, tako neizrekljivo vabljivo.
„Me imaš rada?" zašepeče ter jo že tesnejši k sebi privine.
„Imam — imam, ali bojim se te, pusti me. Zaklinjam te, tvoj obraz me pali, tako je vroč — pusti, Kiuperli!" in z vso močjo se mu je izmikala.
„Jaz še nesem nikdar koga spustil, ki mi je v roke prišel; vender tebe spustim, ker želiš in ako bi rekla, naj grem in skočim doli v morje po biserje na tvoj vratek, bel kakor labudja perut, skočil bi in ti jih prinesel, ker te rad imam in hočem, da bi bi bila kraljica sinjega morja in žena kralja Adrije.
In vzel je svileno tkanico z biseri ter jo deklici okolu vrata ovil. Pa ona je ni nI trenutek na sebi trpela.
zahteva spolnjeno 30. leto) ter predložili spričevalo semenišča v Odesi, da je Stambulov I. 1874 bil še le 15 let star, a ta dokaz ni nič pomagal. Stambulov izjavil je v sebranji. ko so ga o tem vprašali, da ne ve, kdaj je rojen, da mu pa njegova vest pravi, da je za poslanca sposoben. Predsednik Sla-vejkov dal je potem starost Stambulova na glasovanje, vprašajoč: kdo je za to, da je za domovino zaslužni Stambulov že 30. leto spolnilV Večina priznala mu je 30 let.
Stambulov bil je po poklici demagog, ker pa v Bolgarski1! poslanec ne more biti uradnik, pečal se je, kakor drugi poslanci, z odvetništvom, k čemur ni treba druzega, nego bolgarsko državljanstvo. Ker je jako zgovoren in si je pridobil upliva celo pri pravosodnem ministru, ker v Bolgarski veljavni „Gode penal ottoman" ne pozna definicije prevare, postal je Stambulov v par letih bogat mož in nakupil je od Turkov velika posestva v trnovskem in tužlukskem okraji. Glede političnega prepričanja, držal se je vedno onih, ki so bili na vrhu, Rusom pa je bil vedno sovražen.
Konstantin S toj lov je rodom iz Vzhodne Rumelije. Šolal se je na nemških vseučiliščih in knez Dondukov-Korsakov imenoval ga je predsednikom apelnemu sodišču v Sofiji. Kot tak prišel je v sebranje, kjer se je potem odlikoval, da je dobro in s premiselkom govoril. Bil je mej ono šestorico, ki je kot deputacija šla v Livadijo, ponujat knezu Battenbergu prestol bolgarski. Slednjemu se je Stoj-lov takoj prikupil, ker je dobro nemški govoril in imenoval ga je svojim tajnikom. V tej lastnosti pridobil si je zaupanje kneževo in imel toliko upliva nanj, da je sčasoma postal njegov zli duh.
Poleg Stojlova bila sta baron Riedesel in Mengeš najboljša prijatelja kne/a, s katerim se tikata. Riedesel in knez sta vkupe služila v pruski vojski. Aleksander imenoval je Riedesla dvornim maršalom, s činom podpolkovnika. Riedesel kazal je pri vsaki priliki veliko svojo nevednost in je prototip pruskih junkerjev, kakeršne često vidimo na starih karikaturah. V bojih pri Slivnici se je kot poveljnik konjice tako slabo vel, da ga je celo knez sam grajal.
Mengeš, tudi bivši pruski častnik, je mnogo omikanejši, nego Riedesel. Knez imenoval ga je svojim tajnikom in v zadnji čas mu izročil celo oskrbovanje svoje zasobne blagajnice.
Dragan Cankov, porojen leta 1828 v Svi-štovu, je brez dvojbe najodličnejši državnik bolgarski, najpoštenejši rodoljub in po svoji skromnosti slaven. Učil se je na vseučiliščih v Odesi in v Kijevu, šel potem na Dunaj, kjer je izdal bolgarsko slovnico, potem pa agitoval po Bolgarski in po inozemstvu za osvobojenje svoje domovine od turškega in fanarijotskega jarma. Leta 18G0. skušal je Napoleona III. za Bolgare pridobiti, obetajoč mu, da bi potem Bolgari prestopili k rimski cerkvi, za katero je v svojem listu „Bolgarija" delal propagando.
Uvidevši, da je vse to zaman, stopil je v turško službo, bil adlatus paše v Varni, pozneje paše v Ruščuku. Po grozotah 1876. 1. potoval je z Bala-banovom po Evropi m agitoval proti turškemu gospodstvu. V Londonu izdal je knjigo v tem zmislu. Ko je konservativni kabinet vlado prevzel, šel je
„Tvojega darila ne smem nositi in ga ne bom, dokler ne poveš, kje si ga dobil. Tudi oče bi me potem vprašali."
Nečeš, deklica; mojega darila? Bi se ga sramovala? Tega bi mi nijedna ne storila; iz bogatih rodovin bi lahko imel nevesto in šle bi za menoj i v skale, ako bi je zval. Slišiš, iz bogatih rodovin; jaz pa hočem tebe, nobene druge ne, ker nima nobena zelenkastih očij in modrikastih las tudi nobena ne, razveu tebe. Nečeš, Jelica?„
Deva je odmajala z glavo, a mladi mož je prijel bisernico in jo vrgel visoko v višek, da je stoprav čez dolgo v vodo padla.
„A za biseri pojdem sam, verjami, da pojdem in potem pojdi \ Dubrovnik ter povej, da te je Kiuperli rad imel."
Na vse grlo, kar je imel močij — in imel jih je toliko, da bi bil premaknil visoko skalo in drevje, ki se je nad njo črnelo mahoma izruval — zakričal je svoje ime, a deklica je planila k njemu, z mehkima rokama ga objela okolu vrata ter pritisnila k sebi mlado divjo glavo niegovo. Ni bila več tako vroča; oči pod visokim čelom so se pa še bolj zarile in njegovi roci sta se tresli kakor v mrzlici.
„Torej me rada imej in jagnje bom v tvojih
kot diplomatski agent v Carigrad, od koder se je vrnil v domovino in dne 7. aprila 1880 prevzel predsedstvo liberalnega kabineta, v katerem je takrat Karavel ov bil finančni minister.
Dalje pri h )
Politični razgled.
\ofraiiJ4' <lcželc.
V Ljubljani 27. avgusta
Pri občinskih volitvah v nekaterih mestih za padne drullelje zmagali so Žid je. Tako je v Dem-bici voljenih 35 Židov in le jeden kristijan, v Trno-brzegu pa 23 Židov in jeden kristijan. Voljeni ži dovski odborniki so pa še jako nevedni, srednjih šol ni mkdo obiskaval. Pač lepo občinsko gospodarstvo se bode v kratkem pokazalo v teh krajih.
Ogcrska vlada že sestavlja budget za prihodnje leto. Budget pravosodnega in naučnega mi-nisterstva misli nekoliko povišati, da jej ne bode treba potem zahtevati dodatnih kreditov, kakor je" bilo zadnja leta v navadi. O kakem znatnem povišanji vojnega budgeta pa ogerska vlada še nič ne ve".
znanje držare.
Srbski kralj je v noči od 24. do 25. in 25. t. m. po dnevu večkrat se razgovarjal z avstrijskim in nemškim zastopnikom. To kaže, da so dogodki v Bolgariji bili srbske vladne kroge jako vznemirili. Posebno je bil kralj Milan v skrbeh, če pride knez Karadjordjevič na bolgarski prestol. Sedaj so se nekoliko pomirili v Belemgradu, ko je v Bolgariji zmagala protiustaja. Govori se celo, da je Srbija sedaj celo pripravljena sprijazniti se z Bolgari, ko je kralj Milan spoznal, kaka nevarnost mu preti od bolgarske strani. Popolnem neverojetno ni, da bi nasprotnika Rusije kralj Milan in knez Aleksander sklenila kako zvezo, če se knez Aleksander vrne v Bolgarijo, kar pa še ni gotovo. Govori se, da se je kralj Milan izjavil, da se kaj ta-cega še v Evropi ni zgodilo. Ko bi on vedel, kje je knez Aleksander, takoj bi mu hitel na pomoč. O tacih slučajih mora se pozabiti vse, kar je bilo. — Soldatovići so županu v Brejniku vpričo velike množice ljudij odrezali nos ter jnu odnesli uradni pečat. Vzeli so inu nekda tudi 100 cekinov. Trgovcu Bogičeviču so pa vze i 5000 frankov.
Hitro širi Iliittija kulturo v Aziji. Včeraj se je v Tomsku v Sibiriji otvorilo vseučilišče, s katerim se začenja nova kulturna doba za Sibirijo. Prebivalstvo Tomska se je jako zanimalo za ustanovljenja vseučilišča. Meščan Zibulskij podaril je v ta namen 150.000 rubljev. Pa tudi drugi so mnogo darovali. Ravno tako se tudi za ljudske šole mnogo stori v Sibiriji. — Južnoruske železnice dobile so nalog, kakor se poroča iz Krakova, da se morajo pripraviti za prevoz vojakov k Donavu.
Nemčija si prizadeva ohraniti dobre razmere s Francijo. Kakor je znano francoski veleposlanik de Courcel ostavi Beroliu. Pri slovesu mu je nemški cesar podelil red črnega orla. Dosedaj je še malokateri tuji diplomat dobil ta red. Sploh se tolmači to odlikovanje tako, da Nemci hote ohraniti dobre razmere s Francozi. To je naravno. Nedavno se je mnogo govorilo o rusko-francoskej zvezi. Ker se je nemško-rusko prijateljstvo že kolikor toliko ohladilo, bi ta zveza ne bila popolnem nemogoča, in Bismarck se bode zategadelj kolikor se da varoval, da ne zaplede Nemčije v vojno.
Bivši angleftkl ministerski predsednik, mr. Gladstone, odpotoval je na Bavarsko. To kaže, da v tem zasedanji v parlamentu ne pride nobena po sebna važna stvar na vrsto. Pri adresni debati sta Labouchere in Morlev hudo grajala vladno irsko politiko ;  lord Hartington in Hicks-Beach sta jo pa
rokah. Darila mi pa drugokrat ne vračaj! Moja so, življenje za nje tvegujem, čuješ, življenje za nje tvegujem in radi tega so tako draga."
„Nečem jih — ostani pri meni, pri očetu in ne bo ti sile življenje za dragulje tvegovati, ne trebam jih, verjemi, da ne trebam."
Ali jaz bi pač ne bil vladalec jadranskega morja in ti bi ne bila carica Adrije. In vender hočem jaz tako. Nikjer bi si o meni ne pripovedovali; nikjer bi se ne bali Kiuperlija; mene se pa morajo bati i mrtvega Jelica."
„Čemu me torej hočeš, ako se braniš živeti z menoj v zatišji pri očetu, pri starčku?
„Ker hočem, da te pogrešam, Jelica, da kralj Adrije pogreša carice, in ako bi živel v zatišji, ne živel bi, temveč polagoma umiral, jaz pa, ko mi je umreti, hočem naglo umreti, kakor blisk udarja, kakor ubija dobro merjen strel. Tako hočem umreti Jelica, in s teboj v naročji, tako-le vidiš?" in zopet jo objame z obema rokama in zopet na prsa prižme. Njedra je imel razgaljena in deva je čutila, kako naglo mu je srce bilo in s kakim navalom so se mu prsa dvigala. Tresla se mu je v rokah kakor liBt, ker ga je ljubila in poleg tega se neizmerno bala.
zagovarjala. — Irska narodna liga v Chicagu je imela zbor, ki je sklenil sledeče resolucije: 1. Iskreno in popolnem pritrjujemo temu, da se upelje na Inkcill narodna samouprava. 2. Odobrujemo politiko Parnella in njegovili tovarišev in zaupamo v njih modrost in zmožnost, da dosežejo narodno samo upravo. 3. Zahvaljujemo se iskreno mr. Gladstonu, ker si ie tako prizadeval za irsko samoupravo, in angleškim, škotskim in walleŠkim demokratom, ker so podpirali liberalnega vodjo in njegovo irsko politiko ob poslednjih volitvah. 4. Zahvaljujemo se ameriškemu narodu in njegovemu časopisju, ki je blagodušno podpiralo irsko stvar. 5. Priznavamo redko zmernost in samozataje vanje irskega naroda nasproti nečastnemu zakupnemu sistemu po katerem posestniki strašno in neusmiljeno odirajo narod, in nasproti nepostavnosti na severnem Irskem, kjer strankarski uradniki nikogar ne kaznujejo, naj še take krivice dela Ircu. Ravno tako pripoznavamo hvalevredno željo irskega naroda, da bi sam upravljal svoje zadeve. 6. Zahvaljujemo se uradnikom irske lige za verno spolno van je mili dolžnostij.
V Rirmi imajo Angleži 17.000 vojakov. Ker pa ta vojna moč ne more krotiti upornikov in roparjev, pošljejo zopet tja 10 000 mož. Neprestani upoii in roparstva kažejo, da bode Anglija imela Še mnogo truda, predao tam napravi red. Morda se bode Še kesala, da se je začela mešati v birmanske zadeve. Posebno so jej nemiri v Birmi nepovoljni, ker afgansko vprašanje še ni rešeno in še lahko za radi afganske meje navstane vojna.
Dopisi.
las Idrije 26. avgusta. [Izv. dop.] Nameravali smo pokojnemu knezoškofu Antonu Alojziju Wolfu v njegovo rojstno hišo spominsko pločo uzi-Jati s sledečim napisom:
V tej hiši bil je rojen 14. rožnika 1782 Anton Alojz tj Wolf,
knezočkof LjubIjanski. Bil je preblag mecen kranjske dežele, ustanovitelj Aloj-zijevišča, svojemu narodu podaril je sveto pismo in slovar, Idriji je bil največji dobrotnik. Umrl v Ljubljani 7. svečana 1850. leta. V hvaležni spomin postavili sorojaki 1S86. katero izdeluje g. Čamernik v Ljubljani, ter jo v 7. in 8. dan septembra slovesno odkriti, kakor se takemu velikanu spodobi. Ker je pa c. kr. okrajno glavarstvo nam prepovedalo, društva in vnanje osobe zaradi  razširjajoče se kolere vabiti, je slavnostni odbor sklenil, to stvar do prihodnjega leta meseca avgusta 14. in 15. preložiti.  S tem upamo ustreči ne le domačinom, ampak tudi  vnunjim častilcem ranjcega,
lat Vrabć 2G. avgusta. [Izv. dop.] Če vam dojile dopis iz naših hribov, pač o drugem ne vemo govoriti, kakor o letini, ki je za nas najvažnejša stvar. Hvala Bogu, doslej letos pri nas v-e dobro kaže. Krompir, fižol in drugi pridelki so dobri. Naj-, imenitneji pridelek za nase kraje, iz katerega jedino dobivamo denar za teške davke in druge potrebe, naše jedino upanje, je pa vinska trta. In vinska trta razveseljuje nas letos s svojim bogatim iz lepim grozdjem in nam obeta dobro letino, katere smo tako zelo potrebni. Po vinogradih že zori in rumeni grozdje in nadjati se nam je izvrstnega vina, ako nas Bog obvaruje toče in strupene rose. Slednje k sreči še ni videti, saj je tudi lani pri nas ni bilo, zato se je tudi vse vino že poprodalo
Cele dneve je včasih na skalovji presedala, a oko ji je tekalo po sinjem morji, se li kje ladjica ne prikazuje in nad ladjico plahta ne beli; mej sto tisočerimi bi bila njegovo spoznala, kajti plavala je najbrzejše in letela po valovih kakor ptica vihar niča.
Tega tujega, mladega, neznanega moža je že dokaj časa rada imela, akoprem ni nič drugega o njem vedela, nego da je kralj Adrije in vender, kaderkoli ga je čakala ter gledala v daljo, zrla je z nekako tesnobo in oddihnila si je ugledavši ladjico in nad ladjico belkasto plahto, a po celem obzorji nI pičice črnega.
Prvič ga je videla minulega leta. Pristal je bil z nekoliko drugov k bregu; popravljal: so ladjico, potem je on skočil na skalo in se s črnimi velikim očesom v morje zagledal, pa ugledavši njo, ostrmel je s početka, pa le za trenutek in od teli dob je vedno rekal, da mora biti njegova in deklica je vsak dan hodila na skalo, ne iniajoč obstanka pri starem otci.
Bivala je s starim možem v skalovji v samoti. Kake pol ure od tod bil je njih dom, le neznatna zbita kočica; ob bregu in v vasi bivali so ribiči.
in celo po dobri ceni, 18 do 19 gold. hektoliter, seveda kar je boljšega vina. Dobra letina bo le nam dobro doSla, kajti doslej trle so našo lepo dolino zaporedoma uime in nezgode, da so Vipavci že obupavali, kaj bi tudi ne, saj z vsem trudom in trpljenjem niso toliko pridelali, da bi davke plačali, čeravno je gotovo, da nikdo na svetu tako varčno in zmerno ne živi kakor ravno Vipavec.
Domače stvari.
— (Na znanje!) Volilci ptujskega okraja zbirajo se v dan volitve, v ponedeljek 30. avgusta ob 8. uri zjutraj v „Narodnem domu" na Ptuji. Volilci šmarijskega in rogaškega okraja pa v gostilni g. Janeza Ogrizka v Rogatci.
— (K sv. Barbari v Halozah) na mesto pokojnega B. Raiča predložen je za župnika g. Fran Jug, mestni vikar na Ptuji.
— (Škof Tržaški) vsprejel bode baje, kakor čitamo v „Edinosti", 22 Čehov v osrednje semenišče v Gorici. Tudi v Ljubljani in v Mariboru se jih je nekda nekoliko oglasilo. Na ta način se bode vsaj nekoliko nedostatku duhovnov odpomoglo.
— (Gospa Josip i na Hočevar) na Krškem poklonila je farni cerkvi svojega rojstnega kraja v Radovljici obligacijo za 1000 gl. za cerkvene potrebe.
— (V Dalmaciji) je po deželnega odbora naredbi z 1. 1887 notranji in vnanji uradni jezik po vseh deželnih bolnicah izključno hrvatski. Najmanjše zanemarjenje te naredbe zmatralo se bode teškim pregreškom zoper službeno dolžnost. Srečna Dalmacija!
— (Iz Serajevega) se piše, da je general konjice baron Appel pri slavnostnem obedu na rojstni dan presvitlega cesarja govoril napitnico, v ka-terej je naposled naglašal vročo željo prebivalstva, da bi skoro moglo pozdravljati cesarja na bosenskih tleh. „Dal Bog," tako končal ie generalni guverner, „da bi s e N a j v i šj a, v Požegi dana obljuba Nj. Veličanstva, kakor hitro mogoče izpolnila."
— (Izveš tj e o koleri v Trstu:) Od polu dneva 25. t. m. do poludneva 26. t. m. 8 osob za kolero zbolelo, 1 umrla. Z dežele naznanjajo se novi slučaji: V Ricmanjih 2, v Izoli 9, v Milah 1, v Pliskoviei 1, blizu Sežane jeden sumen slučaj.
— (V Me tko v ići) je do 22. t. m. 27 osob za kolero umrlo, 15 bilo je še bolnih V Kuminu zbolele so 4, umrli 2 osobi. Dne 24. t. m bilo je 5 mrtvih, dne 25. pa ni bilo nobenega slučaja. — Na parobrodu „Chlumecky" umrl je kuhar za kolero. Parobrod poslali so na Meljine v kontumac. — V Makarski prišlo je skoro do krvavega boja, ker so parobrodi iz Neretve šiloma hoteli h kraju, a narod tega ni dopuščal.
—- (Preinembe v Tržaški škofiji.) G. Ignacij Meško, kurat v Movraži, ostavi tržaško škofijo in se premesti v poreško. — G. Anton Nikolić premeščen je kot duhovni pomočnik iz Buzeta v Pića n, v Buzet pa pride novomašnik g. Ivan Kovač. — Razpisana je kuracija v Movraži do IG. sept., župnija v Voloskem pa do konca septembra t. 1.
Mladi mož bil je že dvakrat pri starci, vselej v drugi obleki, kot bogat mornar. Pa tak se jej ni Bvidal. Najrajše ga jo videla s turbanom na glavi, v črnem razpetem prsluku in v širokih hlačah.
Povedal ji je, da ga stražniki nimajo radi, da ga iščejo, ker je ubogim prijatelj, ubožnim ribičem, koje oni odirajo. In tudi res so ga ribiči doli v selu čislali kakor beškega carja. Navel jo je jednoč, da bi videla, da pojde m^j nje in šel je res v vas. In bilo je vriskanja, da so i skale v veseli jeki govorile in Kiuperli je denar razmetaval, kakor so ga v Beči pri kronanji razmetavali. Vsaj ribiči so pozneje tako pravili.
„Brzo bomo svatbo obhajali, ko vzide mlada luna v drugo nad tukajšnje skale, moram te imeti. Že pripravljajo palačo za mlado krasno carico. Tu se me boje daleč, daleč okolu, a kaj stoprav, ko bom soprogo imel, Jelica! Za svatbo pa ti prinesem darilo, da takega v Dalmaciji še nijedna nevesta ni imela. Ali ne zaženeš ga v morje, sicer bi za njim skočil in ne vem, bi ga li prinesel nazaj.
„Saj te moj otec niti ne pozna. Pravi, da jedino hčer le onemu da —u
„Saj pozna on Kiuperlija, pa kako dobro pozna, boš videla, da se ne bo upiral."    (Daljo prih.)
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
Dunaj 27. avgusta. „Neues AViener Tagblatt" objavlja Giersa okrožnico, izdano v Franzensbadu dne 26. avgusta na zastopnike Rusije v inozemstvu. V tej okrožnici razpravlja Giers stališče nasproti dogodkom na Bolgarskem ter daje ruskim agentom v Bolgarski nalog naj po svojem uplivu delajo na to, da se prevrat z dne 2 1. avgusta zopet oprovrže (rtlckgitngig machen), da ne ostane niti senca sumnje na kabinetu ruskem. Giers izreka upanje, da bode knez Batten-berg mirno uvaževajoč razmere odpoved prostovoljno zopet ponovil.
Levov 27. avgusta ob ll1/« uri. Tukajšnjemu obratnemu ravnateljstvu se je ravnokar naznanilo, da se je knez bolgarski s kurirnim vlakom odpeljal iz Podvoloczvske.
London 27. avgusta. Skoro vsi dnevniki priporočajo, da naj se knez Aleksander takoj v Sofijo povrne.
Peterburg" 26. avgusta. Car sam je ukazal, da se knezu Aleksandru dovoli, da se izkrca na ruskih tleh in nadaljuje potovanje, kamor hoče. „Graždanina javlja govorico, da se bode generalni major Dolgorukij odposlal v Bolgarijo preiskavat dogodke. Razen tega da se bode več ruskih častnikov v Bolgarijo odposlalo. Generalnemu pobočniku Stalicinu da je namenjeno vrhovno poveljništvo bolgarske vojske.
London 26. avgusta. Jutranji listi govoreč ob dogodkih v Bolgarski poudarjajo, da ni treba, da bi katera druga vlast vojaško za-sela Bolgarsko, ker vlada ondi popolni mir. „Times" pravijo, da bi pri teh razmerah tuje posredovanje bilo brez povoda in brez primere. Bolgarski narod si je z udanostjo knezu Aleksandru in z energijo, s katero je zavrnil poskus, Bolgarsko izročiti tujemu uplivu, pridobil spoštovanje Evrope.
Franzensbad 26 avgusta (ob 3 uri po-poludne.) Knez in kneginja Bismarck ravnokar semkaj dospela. Giers takoj stopil k salonskemu vagonu. Pozdrav bil izredno srčen. Oba državnika stisnila sta si večkrat in srčno roki.
Franzensbad 26. avgusta. Knez Bismarck obedoval ob 5. uri pri Giersu. Topliška godba svirala zaporedoma avstrijsko, prusko in rusko himno, katere so se stoje poslušale. Knez vrnil se ob 7. uri v svoj hotel, simpatično pozdravljen od množice kakor pri prihodu.
Bruselj 26. avgusta. Gladstone včeraj semkaj dospel in nadaljeval potovanje na Bavarsko. Obiskal bodo baje tudi Avstrijo.
T7"afbilo.
Kot pooblaščenec vodstva družbe sv. Cirila in Metoda usojam si vse častite gospode, ki se zanimajo za to, da se za brdski okraj ustanovi pod-družnica te družbe, najuljudneje vabiti, da se udeleže ustanovnega poddružničnega zbora, ki se bode sešel v četrtek 2. septembra t. 1. p opol u-dne ob treh v Lukovici v Slaparjevi gostilni.
Na Brdu, dne 25. avgusta 1886.
Janko Kersnik.
Zahvala.
Ogenj, ki je v noći o 1 24. na 25. t. m. navat-d v mojej pivovarni v Žavci in mi napravil 5 do 6000 gld. škode, bil bi pokončal vaa um ju poslopja in velik del trga, ko bi ne bila tukajšnja požarna bramba hitro in požrto valno ogenj uBtaviln. Moja dolžnost je, za to izreči jej najiskrenejšo zahvalo.
(624) Simon. Kukec.
Meteorologi »no poročilo.
i.iMttiicH upravniHtva i Gosp. A. H. v Železnikih. Št. 190 „Slovenskega Naroda" nam je posla, ne moremo ustreči.
Tulci:
26. avgusta.
Pn ■>•• nu:   Dr. Frankfuiter z Dunaja   — Ranzin-ger iz Zagreba. — Saus z Dunaja — Reitharek iz Tržiča.
— Jamnitz z Dunaja.
Pri K*li*i t Steiner z Dunaja. — Černe Iz Kočevja.
— KupeČek, Steinmassler z Dunaja. — Scbassl iz Pulja. Latzke z Dunaja.
Umrli so t Ijiiltljaiil:
25. avgusta:  Avgusta Podsedenšek, nadkondukter-jeva hči, 9 let, Poljanski trg št. 5, za škrlatico.
V deželnej bolnici:
24. avgusta: Florijan Pohlin, dninar, 54 let, za spri-denjem mozga.
e a	Chs opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nel> •	Mokri na v umi.
1 si 1 * i *	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731*28 mm. <32 66 um. 73446 na.	lft-8" C 22 0« C 19 0»C	si. jz. si. svz. si. jz.	obl. d. jas. (•hi.	B BO mm. dežja. : i
Srednja temperatura 18 9°, za 1 1" nad rinrmalom.
LDVLZlttdfltičfli "borza
dnć 27. avgusta t. I (Izvirno telegrafićno poročilo.)
Papirna renta Srebrna renta
Zlata renta .......
5° , marčna renta ... Akcije narodne banke .   . ....
Kreditne akcije..... » «
London
Srebro.......
Napol. C. kr. cekini Nemške marke
4«/i državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1H64 100 *ld.
Ogrtka zlati renta 4U/, Ogrska papirna renta 5°', f)" ,  Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava rcg. srečke 5°,',, 100 gld
Zemlj. obč. avstr. 4,/i0',, »lati last. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. žele'. ce Kreditne srečke 100 ir
Rudolfove srečke 10 Akcije anglo-avstr. banke 120 Trammway-društ velj. 170 >;ld. a. v
H4 Kl	d 80	kr
85 .	35	
	40	
101	, 80	
^64		_
279	70	
12> .	3	•
10 .	02'/,	■
5		
«1 .	85	
132 ,		
1-9 .	—	
107 .	85	
5*4 ,	70	
t»-5 ,	50	
11S .	75	
125 .	25	n
99 ;	_	t
180 „	—	ti
19 .	60	
lil	60	
195	25	
V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjtgotrznicah knjiga:
Odkritje Amerike.
Prtdtlal
H. Majar.
Trije deli, 436 strani, 8°.  Vsi trije zvezki v platno skupe vezani 1 gld. 60 kr., po pošti iokr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti kr.
Ta knjiga je Up dar iloveruki mladimi. Vsak prijatelj not* mladine in knjitevnosH nate Me uategadelj hvaleien /ram-eiikanskemu patru Hrizogonu Majorju, da j* Upa knjigo Campejema
priredil slovenski mladini.
Ig. pl. Kleinmayr čl Ftd. Bambtrg
knjigotrinica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
Št. 5493.
vsprejmejo »e v stanovanje in Hkrbno puMtreaho na
Stolnem trgu h. št. 18, II. nadstropje,
na ulično stran
(0-26—1;
Agenta za šivalne stroje,
slovenščine in nemščine zmožnega, vaprejme tukaj
(6i8-2) Janez Jax v Ljubljani.
!Izborna buteljska bela vina!
Zaradi preselitve deželn«' vinarske šole s Slap-, pri Vipavi v Grm na Dolenjsko prodaja podbeleženo vodstvo sledeča izborna bela buteljska vina po znižanih cenah:
Renski rizling leta 1879 . . po 50 kr. buteljka. Rulandec „   1881 .   .    „ 50 „
Cesarsko vino   „   1884.   .   „ 50 „ „
Buteljka drži stari polič. — Naročitve vspre-jema se le do konca septembra t. I. — Plačila proti povzetju.
Vodstvo deželne \inarske in sadjarske sole
u a Slapu pri Vipavi. (626—1)
Kisla voda, kopališče Radence
<v. -—---—----—---- =
o *fj>+^   8 svojo jftko obilo .,n»tro-lilliioii-
. >s* t*****.' / ^^s^ kislino11. Uai'od»vi poskusi so V sled '     js  •«^n*.     dokazali, da jo ogljeno-
obj!nega  .^^/M ,V^Nw   kisli ,Litbion« pri ogljenokisliku r^^^^/K  *«*fcs^   protinu najbolji« natroua,   .tlnoiia "VC^./^/^t^SL   in .ajgol..fejl. je radvaniska kisla ^^/K^ voda kot specifikum pri: ^n^y^ 'Vv 1-
proti 11 u. ka m m j i v želodci, me- ^>$* p hnrji, ledvicah, zlati žili, brarao-^sA,     //> t rici, brahoru, zlatenici, želodčnih bo- ' r*«,,¥r?%
letnih, kat .m. Knpfljj, tUnonaja, rnUuicija ctno.^^V7«.     "■ €
/,»1ok»: F. PlHIKE v Ljubljl7rnT*TS«Ili"K«r viii K»p|>ik »'Trutu, A. Mggggll v (luiicl, t Cal|l in Mariboru v v«uki ipec. truoviui.
Razpis.
(623—1)
V deželni bolnici v Ljubljani je »lužba kundarlja z adjutom letnih 400 gld. in z začasno letno nagrado 150 gld. za službena opravila na blazničnem oddelku, s prostim staniščem v bolnici, z letno odškodnino 35 gld. za kurjavo in 7 gld. 20 kr. za svečavo — na dobo '2 let za oddati, ki se pa zna po zadovoliltiem službovanji še za 2 leti podaljšati.
Prošnje za to službo z dokazili o zdravniškem doktoratu ali vsaj o dovršeni medicinični fakulteti in slučajno o dosedanjem službovanji in o zmožnosti slovenskega ali kacega druzega slovanskega jezika, — naj se
đo 25. Neptembrn ISS6 pošljejo vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 24 avgusta 1886
Št. 5203.
Razpis.
(627—1)
Na deželni vino- in sadjerejski šoli v Grmu pri Novem mestu - z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom — izpraznjene so 4 deželne ustanove za prihodnje šolsko leto 1886/87, ki se prične 1. novembra 1886.
Pravice do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in ki so z dobrim uspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v Šoli, obleko si pa morajo sami preskrbovati.
V šolo vsprejmejo se tudi plač u j oči učenci, kateri plačujejo po 33 do 50 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje se imajo do 20. septembra 1HM1 izročiti vodstvu deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu pri Vipavi.
Prošnjam priložiti je rojstni list, spričalo dovršene ljudske ali obiskovane srednje šole, zdravniško potrjilo o čvrstem in trdnem zdravji in župni-ško spričalo o lepem vedenji.
Prošnjam za vsprejem proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno pismo atarišev, oziroma skrbnikove, zadevajoče vzdržavanje učenca.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 25. avgusta 1886.
V „NARODNI TISKARNI
v JLJii1>ljn.iii
so izšle in se dobivajo sledeče knjige:
I vam ^boirur.
Zgodovinski roman. Spisal < harles Nodier, poslovenil J. Kr-žišnik. — Ml. 8", 198 stranij.  Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Selski župnik.
Roman. Spisal L. Halhvy, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
l*iu*i% « Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Beni Lefebvre.   Poslovenil * * » Stat nominis umbra.   Ml. 8°, 535 stranij.   Stane 60 kr., po pošti 70 kr.
Za dragocenim korenom.
Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov.   Spisal A. J. Maksiniov.   Poslovenil J. P.   Ml. 8°,   141  stranij. Stane 26 kr., po pošti 30 kr.
14nez Serebrjanl.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
M o «.
Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Malovrh. — Ml. 8°, 32 pOl.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Junak našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil ./. P. — Ml. 8°, 264 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Dubrovskl.
Povest.   Spisal A. S. Puškin,  poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Časnikarstvo in naši časniki.
Spisal * * *   Stat uominis umbra.   Ml. 8°, 19 pdl. Cena 70 kr., po pošti 75 kr.
SZjSL znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Raji Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Teledja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Voinjak. —. Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja .   .   .   .   16 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman,francoski spisal  Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin HostnUc
Velja.................25 kr.
Za vse 3 zvezke naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
Jzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zeleznikar.
Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne".