Naročnina listu : —
Celo leto . . k 10-— Pol leta . . . „ 5-— Četrt leta . . „ 2-50 Mesečno. . . „ 1-—
Zunaj Avstrije :-
Celo leto . .	„ 15'—
Posamezne številke —	10 vinarjev. —
Inserati ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust.
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica. 5. Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
SEsasasa
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Boli za karpatske prelaze.
Ruski poizkus, predreti naše vrde ob D ukla* prelazu, ponesrečil. — V Bukovini se Rusi umikajo. - V zahodni Galiciji in na južnem Rusko Poljskem artilerijski boji. — Pri Varšavi in v Izhodni Prusiji majhno napredovanje Nemcev. - Naš prestolonaslednik zopetna
so prosili za oprostitev, morejo pred odločitvijo pod orožje. —
bojišču. — Crnovojniki, ki
„Nordkap - Bagdad.“
Dr. —a—. Na Nemškem je izšla in se 'dobiva v vseh avstrijskih knjigarnah brošura „Nordkap-Bag-diaid..“ Spisal jo je publicist Karl von Winterstetten (pravo ime: dr. Albert Ritter), ki je lani objavil brošuro „Berlin—Bagdad“, v kateri je zahteval avezo Nemčije, Avstrije, Rumunije, Bolgarije, Turčije, ki bi naj bila protiutež proti Veliki Rusiji in Veliki Angliji. Ö njej je poročal ljubljanski „Cas.“ V novi brošuri „Nordkap—Bagdad“ je dr. Ritter razširil svojo srednje-evropsko državno zjvezo tudi na Dansko, in Švedsko ter Norveško. Da ne zapademo cenzuri, hočemo brez kritičnih opazk navesti vsebino Ritterjeve nove brošure, vendar pa se nam zdi potrebno, da seznanimo naše čitatelje z nemško politično strujo, ni majhna in brezpomembna. Naši čitatelji so inteligentni dovolj, da potem kritično premotrijo načrte tega nemškega pisatelja.
Namen svetovne vojske je, da se razjasni razmerje me'đ Srednjo Evropo in Rusijo. Ustanoviti se mora odporni jez proti Rusiji, ki mora segati od Severnega rta do Ornega morja in dalje do Kavkaza in Perzijskega zaliva. Ta jez bi naj tvorile:	Nemška
68 milijonov ljudi), Avstrija (52 mil.), Švedska (5.5 mil.), Danska (2.8 mil.), Norvješka (2.4 mil.), Rumu-nija z Besarabijo (10 mil.), Bolgarija z izhodno Macedonico in Tracijo (6 mil.), Turčija (15 mil.), skupaj torej 161.7 milijonov ljudi proti 170 milijonom Rusije. Te države bi bila državna zveza pod vodstvom Nemčije. Se le ta državna zvfBza bi imela vse v sebi, česar Nemčija potrebuje, da postane v istini svetovna velevlast.
Anglija mora iziti iz vojske tako oslabljena, da bo nesposobna, se kedaj zopet boriti proti Nemčiji.
Skrb štajerske dežele za živila.
Oslabiti bo jo mogoče, ako se zavzame London in v Londonu narekuje mir. Dover bo nemško opirališče, Anglija sme obdržati le del sedanje mornarice, njene in njenih kolonij meje so odprte za vsaki uvoz. Tudi Francija se ne razbije, ampak oslabi, njene meje so GraJvelotte—Verdun do Dünkirchen—Boulogne.
Iz Alzhpije-Lotaringije se naredi nova nemška zvezna država, kraljevska krona nove države se ponudi Habsburžanom, da se odškodujejo za vstop v srednjeevropsko državno zvezo pod hohencolernšklbj su-vereniteto. Eventuelno se ustvari tudi Poljska in se tudi poljska krona da Habsburžanom.
Avstrija bi naj postala federalistična država) z enotnim parlamentom ter bi obstojala, kakor po linš-
1. Stara Avstrija z Istro vred; 2. Ogrska (brez ali s HrvTatsko-SLatvonijo, kise lahko pridruži Bosni); 3. Galici ja-Bujkovina; 4, Bosna, Hercegovina, Dalmacija, Srbija, zahodna Macedonica s Solunom.
„Pravice, ki omogočujejo v Avstriji Cehom, Slovencem in Italijanom nemoteno negovanje lastne narodnosti in kulture, se morajo1 pripoznati minoritetam v vseh zveznih državah. To mora biti podlaga zvezne ustave. (Tudi majhne manjšine naj imajo pralvieo, da si iz lastnih sredstev vzdržujejo javne šole. Vseučilišč pa majhni narodni drobci ali narodi, ki ne štejejo čez dva milijona, ne morejo zahtevati. Cim pravičnejše in čim manj pritiskajoče bodo odredbe o jezikovnih pravicah, tem lažje se uveljavi iz razlogov potrebe državni jezik.“
Rusija se mora odreči Kafvkfazu in Aserbeid-schanu, njenemu prodiranju skozi izhodno Perzijo bi ne imeli niti najmanj ugovarjati. ’Masa ruske zemlje ima pravico do izhoda v Indijski ocean. Ne imelo bi
smisla, da bi Rusiji zaprli ventile proti zahodu in jugu, venomer bi se nam trebalo bati eksplozij.
Angleški kolonialni politik Johnston je pisal 1. 1913: „Ako sem jaz Nemec, gledal bd v svojih sanjah o bodočnosti veliko nemškoavsjrijsko-turško državo, nemara z dvema glavnima trgovinskima lukama, ena Hamburg, 'druga Carigrad, in z lukami ob Izhodnem in Severnem morju, ob Adriji in Egejskem morju; gledal bi državo, koje upliv bi se raztezal Čez Malo Azijo in Mezopotamijo in Še preko Bagdada. Ta nepretrgani imperij, ki bi segal od izliva Labe do Evfrata in Tigrisa, bi bil gotovo ponosen cilj, kakor si more želeti tako velik narod.“
Karl von Winterstetten gleda v svojih shnjah tako in še nekoliko večjo državo.
Dr. pl. Körber.
Dunaj, 10. februarja.
•
Po dolgotrajni, zaradi raznih zakulisnih bojev zanimivi krizi je vendar le dr. Ernst pl. Koerber i-menovan za) skupnega finančnega ministra. V slovenskih in tudi drugih listih se je Koerberjevo imenovanje zelo napačno tolmačilo. Za sedaj ne znači pač nič drugega, nego da se je v tem vprašanju ,Stürgkhov upliv izkazal za mnogo močnejšega, kakor Tiszov in Bilinskijev. Koerber in Stürgkh, in daj izpolnimo ta politični krog z osebo, ki ima večji upliv, kakor bi si kdo mislil, ta oseba je Sieghart, so stari politični prijatelji in za to ni za informirane kroge nobeno čudo, da je Stürgkh odločno podpiral Koerberjevo kandidaturo, docim jo je Tisza, ki je svoj Čas imenoval Koerberja „idjistigviranega tujca“, odklanjal.
Skupni finančni minister ima političen pomen samo kot vrhovni upravitelj Bosne in Hercegovine.
ki
k cilj programu, iz delov:
LISTEK.
Moji doživljaji v vojski.
Iz dnevnika) če to vod j a Franca Strmšek iz Konjic (iz severnega
bojišča).
(Dalje.)
IV.
Granate in šrapneli so treskali okrog nas, da smo mislili, da bo vse mrtvo Toda pri našem bataljonu sta bila, samo dva mrtva in nekaj ranjenih. Jaz sem prepričan, da sta mene Marija in angel varih varovala.
Drugo jutro, dne 30, avgusta, se še pred solnč-nim izhodom pojavi kakih 20 kozakov pred nami v od’ daljenosti 3000 korakov. Naša strojna puška jih vzame na muho, toda opazili so nas. Hitro se obrnejo in zginejo kakor kafra. Samo pet jih je obležalo na mestu. to pač moram priznati, kozaki so pa res jezdeci prve vrste.
Potem je dan minil med neprestanim šviganjem krogel in šrapnelov ter granat sem in tie. Mi v naših zakopih nismo 'dejansko posegli v boj, pač pa smo vedno čakali povelja ter opazovali krvavo delo.
Proti poldnevu opazim na desno od nas se nahajajočem hribčku 14 naših mož, ki so šli menda po strelivo. Kar pribrni en šrapnel in se jim razpoči ravno nad glavami. Ali še predino so drobci od šrapnela zamogli poiskati svoje žrtve, so že ležali vsi vojaki na
trebuhu, kar je v takem slučaju večkrat edino rešilno in bilo je tudi za teh 14 vojakov, kajti vsi zopet v-stanejo in hitijo zdravi dalje, da izvršijo dano j'm povelje.
Mi dobimo zvečer povelje, naše rove še bolj u-trdi ti. D elali smo pozno v noč. Ali kaj n am j e to pomagalo? Zjutraj še pred svitom pride povelje za, odhod. To je bilo dne 31. avgusta.
Marširali smo proti mestu Grodek, kamor smo dospeli dne 3, septembra. Tarn smo se nastanili in o. stali dva dni, a počitka in miru ni bilo.
Že kar prvo noč je nekdo zažgal par hiš, katere so z velikim plamenom in groznim prasketanjem gorele. Zraven so pa ljudje upil.i na vse prete ge.
Dne 6. septembra dobi moja stotnija povelje iti na poizvedovanje. Odmarširamo v smeri proti severu. Pridemo do neke vasi. Tukaj ustavi, stotnika nek štabni častnik ter mu nekaj naroči. Takoj nato zapustimo cesto, gremo proti zahodu ter se po ovinku- vračamo nazaj proti mestu, kjer se zopet združimo z bataljonom.
Vsi odrnar šmarno ter pridemo zvečer do neke vasi, kjer ni bilo videti žive duše. Tudi mi ne gremo v vas, ampak ostanemo zunaj nje. Nanosimo si slame ter to noe prav mirno spimo. V jutro (7. sept.) še pride kuhinja, ki nam razdeli kavo. Nato pa že tudi začne kuhati menažo. Proti poldnevu jo začne deliti. Toda še nismo gotovi, že se glasi „alarm“. Potegnemo se nazaj kakih 100 korakov v neko nižino. Že prileti par šrapnelov za nami. Cez približno dve uri pride povelje „naprej!“
Združeni z drugimi četami gremo v bojni črti naprej. Kakor daleč mi je oko doneslo in seveda še dalje so mrgolele po galicijskem polju naše „švarm-linije“ in šlo je živahno k naskoku naprej. Šrapneli sikajo, žalibog, da ne večkrat brezuspešno. Na moji strani pade ranjen, moj mi dragi inštruktor četovodja Novak, doma iz Vržeja, na drugi strani pade Vrtačnik iz Podsrede doma. Bila sta dobra fanta moje starosti.
Prodirali smo do neke ceste. V cestnem jarku prežimo do noči in čez noč.
Zjutraj, bil je Marijin praznile, dne 8. septembra, začnemo nadaljevati naše krvavo delo, seveda brez kave ali kakega zajutrka, ker kuhinja ni mogla in tudi ni smela za nami.
Mene vzame stotnik k sebi za daljavomerca. Hornist, patrulovodja Pečnik, vedno vesel fant, doma iz Ptuja je moral biti tudi zraven.
Gremo korajžno naprej, Šrapneli so brneli kakor muhe nad nami in proti nam. Naša artilerija je dobro delala.
Naenkrat pade naš dragi stotnik Wolf, zadet od šrapnela, težko ranjen. Ali toliko se še posili, da reče z dovolj razumljivim glasom:	„Nadporočnik Krpič,
prevzemite komando!“ G. Krpič je bil korajžen častnik hrvatske krvi.
Napravimo zopet naskok naprej. Streljali smo kot divji, Rusi še pa bolj, ker jih je bilo več. Sedaj pade tudi nadporočnik Krpič in komando prevzame kadet Bartol, doma iz Ribnice na Kranjskem.
(Dalje prih.)

j a rti»	*-’»uU. v~ * •
Zdaj za časa vojske pa je prešla večina upraviteljevih agend v roke vojaške uprave, za to tudi Koerber, razven pri imenovanjih, ne bo imel mnogo prilike pokazati, v kateri smeri bo upravljal Bosno in Hercegovino. A imel bo dovolj Časa in priložnosti, da vsaj na podlagi informacij, gramatike in zemljevida, preštudira ljudstvo, jezik in zemljo onih dežel, ki so izročene njegovemu varstvu.
Veliko ulogo pa zna igrati finančni minister za časa mirovnih pogajanj in pri notranji preureditvi naše države. In ne bomo se motili, ako trdimo, da se je Stlirgkh samo zaradi tega eksponiral za Ko erbe r-ja, da ima v skupnem ministrskem svetu ob svoji strani tovariša, o katerem lahko upa, da bosta v marsikaterem vprašanju enolstega mišljenja. Od Koerberja se na Dunaju ne pričakuje, da stopi v skupni ministrski svet s polno košaro reformatorič-nih idej za Bosno in Hercegovino, ampak da bo pri dogodkih j o dovršeni vojski močna opora za tendence avstrijske državne polovice in — vojaške uprave, koja zadnja je v artileriji in marsikje drugje bridko čutila .„blagoslove“ dualizma. Toda boljše je, da; v sedanjem momentu še o tem sploh ne govorimo.
Avstro-ogrski Jugoslovani upajo, da bo Koerber našel dovolj razumevanja tudi za jugoslovanska vprašanja. Za razcvit monarhije bo življenjskega pomena, kako se bodo ta vprašanja uredila. Ako se ne najde pravi, razmeram odgovarjajoči način, rešitve, še tudi ta vojska ne bo umirila Balkana. V tem oziru se ne gre za, to, kaj pravi ali linški program ali Tisza, ampak kaj pravi življenjski interes mogočne in enotne Avstrije. Kot avstrijski ministrski predsednik je imel Koerber svojo eòi obrnjene proti severu, reševal je češko vprašanje. Brez uspeha. Sedaj je službeno prisiljen, da obrača svoj pogled na jug, in mi želimo, da bi imel tukaj srečnejšo roko nego jo je imel na severu.
Dunajski časniki so sicer prijazno, a, vendar s praznimi frazami pozdravili imenovanje novega skupnega finančnega ministra. Da bi ii'aj Koerber, ki je posvetil vse svoje moči za češko-nemško spravo, naenkrat rešil težavne probleme na jugu, to jih je .presenetilo in jim zaprlo sapo. ..Neue Freie Presse“ z dne 9. februarja n. pr. piše.:
-„'Minister, ki je nadarjen, poseduje splošno znanje in pozna različne panoge državne službe, se tudi (kot skupni finančni minister) laliko uveljavi, če le v skupnem ministrskem svetu pride s pametno mislijo na dan in jo zna utemeljiti. Gospod pl. Koerber, ki se po dolgem času vrača v javno življenje, ima te lastnosti in pomeni torej pridobitev na talentih med vladajočim osebjem v državi. Njiva, na kateri naj naredi s svojim plugom razore, je pač suha, in seja-vec nima sigurnosti, da bo setev poplačala njegov trud. Koerber pozna Avstrijo, toda n e .pozna Bosne in Hercegovine, ne dežele, ne ljudstva, ne jezik a. V Avstriji bi še lahko s svojimi zmožnostmi marsikaj ustvaril, in nihče ne
razume, zakaj so je prostovoljno v legel i:a, posteljo skupnega finančnega ministrstva.“
s*-
■f.	Ut
Dr. Ernest pl. Koerber, novi skupni finančni minister, je bil rojen dne C. novembra 1850 v Tridenti! na Tirolskem. Že leta 1887 je bil imenovan za predsednika prezidijalnega, biroja, in šest let pozneje. leta 1893, za sekeiiskega načelnika v avstrijskem trgovinskem ministrstvu. Leta 1895 je prevzel vodstvo avstrijskih državnih železnic, nekoliko pozneje je j ostal cesarjev tajni svetovalec in bil leta 1895 imenovan za prvega, sekcijskega načelnika ministrstva notranjih zadev. Leta 1897 je postal trgovinski minister, kjer je ostal do leta 1898. Leto pozneje je bil i-menovan za justičnega ministra, toda ne. dolgo Čaša, kajti že leta 1900 ga ie cesar imenoval za avstrijskega ministrskega predsednika in za ministra notranjih zadev. Leta 1902 je Še tudi prevzel justično ministrstvo, kateremu je načeloval do 31. decembra, 1904: Ministrski predsednik je bil do 31. decembra 1904, ko je padel vsled češke in slovenske obstrukcije. O-menjenega leta se je popolnoma umaknil 1 v zasebno življenje. Dr. pl. Koerber je dosmrtni član avstrijske gosposke zbornice.
Dr. pl. Koerber nastopi.
Dunaj, 10. februarja.
Novo imenovani skupni finančni minister, ki je ob enem tudi vrhovni upravitelj Bosne in Hercegovine, dr. pl. Koerber, je odposlal deželnemu šefu Bosne in Hercegovine, generalu pl, Sarkotiču, ob prili Ki, ko mu je Čestital k imenovanju za skupnega fin. ministra, sledečo brzojavko:
„Prav prisrčno se zahvaljujem Vaši ekscelenci za izražene iskrene pozdrave, ki mi nudijo neprecenljivo in, zelo dobrodejno jamstvo za najino skupno in složno delovanje, Ne mogel bi se lotiti z mirnim srcem nove naloge, ako bi deželni upravi ne načeloval m o ž, ki p o z n a v tako obilni meri deželo in prebivalstvo, kakor Vaša ekscelenca in ako bi deželna uprava ne imela uradništva, ki se žrtvuje za svoje dolžnosti in ki si naj bo vselej svesto moje naklonjenosti. Tako pa smem upati, da bom mogel z vso .resnostjo nadaljevati veievažno in težavno delo svojih prednikov: Najino skupno sredstvo naj bo razsodnost in dobra volja za zaziranje interesov prebivalstva, od katerega pa zahtevam brezpogojno zvestobo do vladarske hiše in monarhije, pa tudi marljivo sodelovanje pri izpolnjevanju najine naloge. V Bosni in v Hercegovini je obilo naravnih zakladov. Vse narodnosti v deželah, katerim hočem biti v vsakem oziru pravičen, so bogato nadarjene. Združeni za skupno delovanje lahko storimo mnogo dobrega, toda sedanjost' je trda. V prvi vrsti bomo morali celiti rane, ki jih je prizadjala vojska, dokler ne bo prosta pot za nova plodonosna čela. Toda milost našega vladarja in 'krepka podpora obeh vJlad nas bosta, spremljali, dokler ne dosežemo smotra.“
Tudi na uradništvo svojega novega ministrstva je dr. Koerber imel daljši nagovor, v katerem je zatrdil, da se hoče držati nagodhenih postav. To je bilo govorjeno za Madžare.
*
*
Uradna „Wiener Zeitung“ prijavlja cesarski patent, s katerim se razpušča bosansko-hercegovinsk sabor.
Malo nas je ostalo.
Marcelin Gaberc od 26. domobranskega pešpolka piše svojim starišem na Črešnjevcu pri Slov Bistrici dne 25. jan. s severnega bojišča:
Dragi! Po dolgem odmoru Vas zopet pozdravljam z bojnega polja.. Zimo imamo zopet bridko, zebe nas skoraj do kosti, človek bi kar obupal v tej žalostni usodi, ako bi v e r e ne imel, ali če bi ne upal nn boljšo bodočnost in bi ga ne podvžigala ljubezen do d o m o v i n e. In k temu še pride naša vojaška ljubezen do našega prosvitlega c|e si a r j a. — Te tri čednosti nas držijo pogumne, potrpežljive, da ložje prenašamo smrtne težave.
Tudi meni je že granata plašč in tor-nister strgala s hrbta, toda hvala Bogu sem še otet: trikrat so me že Rusi lovili, a zastonj.
Naš polk je sedaj za G dni v rezervi. Godi se nam nekaj boljše, a ko ta čas preide, smo zopet poklicani. Imeli smo priložnost, da smo 24. januarja imeli službo božjo. Naš preč, g. kurat je služil sv. mašo. Tukaj je neko malo selo (z boro) cerkvijo. Mi smo tudi opravili sv. spoved, prejeli smo sv. obhajilo in tako po teh C. dneh pojdemo zopet smrti nasproti v boj za domovino. Bog vedi, kako nam bo šlo. Ako me sovražjia krogla ne zadene, Vam bom pozneje poročal kaj smo dosegli. Radoveden sem tudi, ali Vam kaj piše naš Alojz iz ruskega ujetništva. Jaz sem poskušal ga z dopisovanjem najti in prosil, naj mi piše, ali ničesar ne zvem. Piš te mi, ljubi starili in drage sestre, večkrat. Vsaka kartica, ki jo iz očetove hiše sprejmem, me izredno potolaži. Sklepčno Vas vse skupaj
pozdravljam! Prosite Boga za me, da srečno pridem še enkrat nazaj v svojo ljubo domovino.
*
* *
Svojemu bratu, kaplanu v Rajhenburgu, piše Marcelin Gaberc:
Predragi mi! Hvala tisočkrat za poslane reČi,-Sem z vsem zadovoljen. Danes pišem tudi g. stricu, očetu in sestri. Malokedaj imam to priložnost, a tukaj se nam dobro godi. Vina, piva, kruha, mesa zadosti. Zdaj smo v rezervi v Zboro. Dobil sem Vso novo obleko, tudi čevlje, samo za tiste, ki si mi jih poslal, je škoda tukaj. V nedeljo gremo k maši, tukaj! Ko bi ne bil pri oddelku strojnih pušk, bi me že davno ne bilo.
Zadnjič enkrat smo v vasi Richwald, desno od Gorlic, Ruse hudo nastreljali in jih še 380 ujeli. Bile so se te strele utihotapile ob dveh popolnoči čez naše •postojanke v nekem ozkem prelazu. 'Mi smo jih zapazili še le, ko so bili že za nami v vasi Richwald. Pokalo je, kot vrag, a mi smo jih od vseh strani prijeli, tako da so se morali udati. Rusi so nam že bili tu zajeli do 20 kuhinj in brigadni štab, a potem so se morali udati in nam dati vse. Tudi njihovih strojnih oušk smo dobili.
Zdaj, 'ko napočijo zopet krvavi dnevi, ne vem, kako dolgo bom živ.
Piši mi takoj, če dobiši to pismo! Pozdrave Tebi in častitim gospodom. Hvaležni Marcelin.
Francozi se bojijo Avstrijcev.
Peter Horvat, doma od Sv. Lenarta pri Vel. Nedelji, sedaj pri avstr, težki motorni bateriji' na francoskem bojišču, piše svojemu prijatelju J. Korparju :
Ostende, 15. januarja.
Dragi prijatelj! Prejel sem Tvojo dopisnico. Kaj Ti hočem, dragi Jakob, poročati, ker sem že se-
Slovo iimiiötra iijiinskega.
Z Dunaja se dne h', februarja poroča:
Uradništvo skupnega finančnega ministrstva in bosansko-hercegovskega oddelkU v ministrstvu se je .zbralo pretekli torek, dne 9. februarja, da se poslovi od svojega odhajajočega načelnika,, viteza Bilinske-ga. Oddelili načelnik Taloczy je imel .na ministra poslovilen nagovor, v katerem je izjavil v imenu vsega uradništva globoko zahvalo za naklonjenost, ki jo je Bilinski izkazoval uradništvu. Vitez Bilinski se je v svojem odgovoru toplo zahvaljeval za sodelovanje in i od' oro. Minister je omenil, da je sb sv-tijem nastopu sicer prevzel ■ upravo ustavno vladajoče dežele, a se je moral pri svojem delovanju ozirati na obstoječe ustavne naprave. Kljub vsem težav?am, ki so nastale iz teh razmer, in dasiravno še tamošnjo (bo;san-sko-hercegovsko) ljudstvo ni irlo dovolj zrelo za parlamentarizem, se je vendar po ministrstvu doseglo še. vse, kar se je hotelo. Bosanski deželni zbor je deloval kljub' najviečjim težkočam, dasiravno se je proti radikalni struji precej milo postopalo in se pripustilo, da se je ista lahkotno razvijala. Dežela je došla meseca junija 1914 do točke, od katere naprej bi se j otem prav lahko živahno razvijal ves kulturni in gospodarski in celo politični napredek. Tedaj pa je prišlo do znanega žalostnega dogodka v Sarajevu. Da se od tega trenotka naprej za deželo ni moglo z-goditi prav nič več dobrega, mora biti pa vsakemu jasno,
'Minister povdarja, da ni ne trenotek premišljeval, da prevzame na se ustavnopravno odgovornost za vse, kar se zgodi v deželi, torej tudi za nesrečo, id se je pripetila, Ako je nesrečo pripisovati enemu ali posameznemu Človeku in če se očita, da se v ministrstvu ni vedelo, kaj se pravzaprav godi v globočini duše enega dela prebivalstva ih če se sedaj kaže na prevaro, katero smo vsi doživeli, namreč, da velik del enega dela bosanskega naroda ni bil tako udan vladarski hiši, kakor je minister upal in veroval, tedaj moramo pomisliti, da smo imeli opraviti z deželo, ki se je upravljala na ustaven način. Sele ko je izbruhnila vojska in so se ustavne naprave preklicale, je bilo seveda mnogo ložje pogledati v globočino ljudskega mišljenja. In ob tej priliki se je razkrila slika; ki nas je vse napolnila s strahom. Minister je našel v deželi naprave, na primer deželni sabor, srbsko cerkveno in šolsko samoupravo, ki šobile sicer (teoretično) dobro upeljane in od katerih je nekatere minister sam ustanovil, a so zakrivale celo vrste važnih dogodkov, katere je še le sedanja vojska spravila na dan. In tako smemo sedaj upati, da se bo pod temi izrednimi razmerami in izrednimi sredstvi dosegel in zasigural oni cilj, ki je neobhod-na potreba za našo državo, potreba, kateri se noben naš rod ne bo prostovoljno odpovedal:	da ostaneta
Bosna in Hercegovina; izpopolnjujoč del naše države. Na noben način se to, za kar se je za deželi do sedaj od naše strani pripravljalo, ne bo izgubilo. Izpeljava kulturnih in gospodarskih načrtov, za katero je denar že pripravljen, se mora izvršiti. Naša država pa ima tudi dolžnost, dia deluje na to, da se obe deželi v resnici pridobita za evropsko kulturo, katera se pripravlja v tem ozemlju že od časa, ko je bil K allay skupni finančni minister.
daj tukaj čez tri tedne kar naprej v strelskem' jarku v strašnem ognju. Kakor sem že poročal, smo šli oc! Äntwerpna sem na zahod in postavili sano se na levem krilu bojne črte pri Westrozabeke pred Langer-mark. Tamkaj smo veliko trpeli. Največ radi vohunov. Kakor hitro smo postavili baterijo in začeli streljati, smo že bili izdani in smo morali baterijo prestaviti. Vreme smo imeli zelo slabo. Hodili srno čez kolena po vodi in blatu. Dne 18, dec. smo dobili povelje, da moramo skozi Ostende pred Nieuport in pred tem mestom že stojimo čez tri tedne v strašnem ognju,, ker sovražnik strelja na nas s suhega in morja. Velika sreča, celo čudež je, da še imamo topove cele. Drugo okrog nas je že vse razbito. 'Včeraj so nam razbili zadnji strelski jarek, s katerim smo imeli veliko dela, prodno je bil gotov. Sezidali smo ga iz opeke in tako je šlo včeraj naše zadnje zavetje v zrak. Čeravno So nas tu tako na muho dobili, pa mislim, da jim mi nismo nič dolžni ostali, ker gorje tam, kamor pade naša velika bomba! Mesto Nieuport ne bo pozabilo Avstrijcev, Če bo še kateri meščan ostal živ.
Francoska in angleška artilerija nas dobro pozna, ker smo celo zadnji čas veliko streljali in smo še sedaj zmiraj pri bateriji. Francozi so obljubili 80 frankov za glavo vsakega Avstrijca. Zelo malo nas cenijo. Ta snesok je hotela zaslužiti angleška patrulja, pa se ji je ponesrečilo. Na tem ravnem polju, katero obdaja troje mest, na levi strani Nieuport, na desni Ostende in spredaj Westende, posredi tega polja teče kanal. Tako se lahko opazi vsaka baterija. Tu ni nobenega zavetja. Pa vendar z božjo pomočjo Vse pretrpimo.
Jaz sem dobil sedaj veliko časnikov v roke, slovenskih in nemških, kakor tudi1 „Slov, Gospodarja“. Drugo sem vse našel, samo tega ni, da bi se države že začele pogajati in sklepati mir. O tem ni pisano ne ene črke. Teh 6 mesecev v vojski se mi zdi ravno G let. Mi upamo, da bo Bog dal skoraj srečno zmago iu mir, Pzdravljam celo družino Korparjevo,
Domača in zunanja politika.
Skupno ministrsko posvetovanje v Budimpešti.
Budimpešta, 10. februarja.
„Ofen-Bester Korrespondenz“ poroča, da so so danes "dopoldne ob 10. uri vršila v palači ministrskega predsednika grofa, Tisze skupna mi i t ska posvetovanja. Pogovori avstrijskih in ogrskih mi st rov bodo skoro gotovo trajali celi dan. Gre se za dosego e-dinosti v mnogih posameznih vprašanjih, ki se nana-šajo v prvi vrsti na gospodarske zaüleve, n. pr. sporazum glede dobave žita, ureditev vprašanj radi vojaških dobav, ugotovitev «pomladne setve, železniške zadeve itd. Ako se kaka vprašanja iz kateregakoli v-zroka ne bi reš la, se bo o istih posvetovalo v evi prihodnjih sej, katera se bo vršila na Dunaju.
Pred otvoritvijo italijanske zbornice.
Iz Rima poročajo: V prvi se i italijanske zbornice, ki se sestane dne 18. februarja, bo vloženih o-koli 200 interpelacij, nanašajočih se na voh o. na mednarodni položaj i,n na stališče Italije. Ministrski predsednik poda zbornici vaižne informacije, s katerimi podpne nevtralno stališče ital.janske vlade. Interve -cijonistični listi znova napadajo ministra Giolittija, češ, da hoče uspavati1 Italijo v popolno pasivnost.
Nemški poslanik v Rimu.
Nemški poslanik knez Bülow v Rimu jo izustV po poročilu „Az Està“ nasproti njegovemu poročevalcu besede,
Rekel je namreč glede zunanje italijanske politike: „Popolnoma zaupam v modrost in razsodnost vodilnih italijanskih krogov; nadejam sc, da bodo tudi v bodoče mislili in hodili pravo pot. Tudi ne dvomim, da bodejo Avstrijci in O g r i o -lajšali italijanski vladi in italijanskemu narodu odločitev, živeti z centralnimi državami tudi v bodoč ' v miru in sporazumu“1.
Grška se obrača.
„Franki'. Ztg.“ poroča, da je grška vlada vsle ! protesta avstrijskega, turškega in nemškega poslari-ka preprečila izkrcanje za Srbijo namenjenega vojnega materijala, ki je prispel z velikim francoskim parnikom v Solun. Francoski kapitan je dobil ukaz, da mora s svojo ladjo tekom 24 ur zapustiti solunsko pristanišče.
Anglija prosi Grčijo za pomoč.
Frankobrod, 8. februarja.
„Frankfurter Zeitung“ piše: Italijanskemu listu „Giornale d’Italia“ se poroča iz Sofije, da. je Anglija vnovič zaprosila Grčijo za vojaško pomoč in sicer bi naj imela Grčija pripravljen,e čete, za izkrcanje v E-gipt. Anglija je za to obljubila Grčiji odstopit’’ otoke Ciper, Kios :m Mitilene. Grčija je pa morala odločro odkloniti ponudbo Anglije, ker je sedanji položaj Ma,-cedonije tak, da Grčija v tej deželi ne more pogrešati svojih čet..
Ruska duma o miru.
Dne 10. februarja se je otvorilo vojno zborovanje ruske poslanske zbornice. Zunanji minister Sasso. now je razpravljal o razlogih vojske, kajpada v smislu trosporazuma. Omenjal je, da skuša Nemčija spraviti nesoglasje med zaveznike trosporazuma in da radi tega razširja govorice, kakor da bi bil eden izmed zaveznikov, pripravljen, posebej skle n i ti mir. Hvala Bogu, je rekel minister, so se ti poizkusi izjalovili. Da smo priskočili Srbom na pomoč, je učinek naših čustev do bratskega naroda, kojega, dušna velikost (da trpi morilca na kraljevem prestolu in sokrivi ce ob vladnem krmilu!) je povzročila tesno zvezo o-beh dežel. Naše razmere do Grčije ,šo dovršeno srčne. Glede R u m u n i j e je izjavil Sassonow, da je ru-sko-rumnnsko razmerje trajne stalnost i. O-menja Rusom prijazne demonstracije v Rum,uniji ter pravi: Sedaj je stvar nevtralnih vlad, da se konečno odločijo, kajti vlade bodo svojim narodom odgovorne za to, ako bodo zamudile ugodno priliko za uresničenje svojih nacionalnih teženj. O Japonski pravi, da v-sled pogodbe ne sme posebej skleniti miru.
Nevtralne države za mir.
London, 10. februarju;.
„Daily Telegraph“ javlja iz Vašingtona: Senator zbornice (Združenih držav severoameriških La Follette je sestavil resolucijo, v, kateri vabi. nevtral--ne narode, da se zavzamejo za dosego miru in se n'ar pravi konec sedanji svetovni vojski. Resolucija se izroči komisiji sen aita; za zunanje zadeve. V resoluciji se poziva vlado Združenih držav severoameriških, da povabi v najkrajšem času na posvetovanje zastopnike vseh nevtralnih držav, da se posvetujejo o politiki
nepristranskih držav, da se doseže mir ter da ponudijo svojo pomoč za posredovanje med vojskujočimi se državami. Resolucijo smatrajo za veleivažno šahovo potezo in upa se, da bo tudi sprejeta. V resoluciji se predlaga, da bi se naj zabranili spori v bodočnosti na i;a način, da se splošno omeji oboroževanje, da se ne bo prevažalo orožje iz ene države v drugo in da se proglasijo gotove trgovinske črte za popolnoma nepristranske.
Boji za morje.
Nemčija je dala Severni Ameriki, Norveški in Švedski, Danski in Nizozemski zagotovilo, da ne bo nevtralnih trgovskih ladij ktratkomaloj napadla s svojimi podmorskimi čolni, ampak se prej prepričala, a-li so res nevtralne. Kljub tej izjavi pa se še imenovane države niso popolnoma pomirile, ker za ladje vendar ni dana absolutna varnost. 'Združene države Severne Amerike se nagibajo v tej zadevi bolj na stran Anglije, a s-evernoevropske germanske' državice odobrujejo več ali manj nastop Nemčije ter obsojajo uporabo nevtralnih zastav od strani Anglije.
Londonski list „London News“ objavlja že drugo listo francoskih in angleških parnikov, ki se pogrešajo. Število na novo pogrešanih ladij znaša zdaj 21. Ce se torej prišteje onih 16 ladij, ki so v prejšnjem tednu neznano kam izginile, znaša skupno število pogrešanih angleško-francoskihl trgovskih parnikov >37. Večina teh ladij je bila na povratku z blagom na Angleško.
Nepristranske države se posvetujejo.
Kodanj, 10. februarja.
Kodanjskemu listu „BerlingšBe ITidende“ se poroča iz Londona: -Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da so sklenile Združene (države Severne Amerike^ z ozirom na nevarnost, ki preti nepristranskim državam radi proglasitve Nemčije, dta se smatra1 vodovje okrog Anglije za vojno torišče, sklicati na posvetovanje v Vagington v Severno Ameriko zastopnike vseh nepristranskih držav Evrope, Amerike in Azije. Na tem posvetovanju, bi se naj ra'zpralyljalo o narodno-1, pravnih pravilih glede pravic nepristranskih držav v sedanji vojski. Poslaniki dotičnih držav so že raz-mofrivaii to važno vprašanje in so, obvestili o tem svoje vlade.
Švedi ja proti zlorabi nevtralnih zastav.
Stockholm, 10. februarja.
Švedski list „Aftonbljadet“ prinaša ostro pisan uvodnik, v katerem piše zoper zlorabo nevtralnih zrast a v po angleških ladjah. List izvaja: „Vlade nevtralnih držav morajo z vso odločnostjo protestirati proti temu, da se Anglija pri svojih ladjah poslužuje nevtralnih zastav. Tako postopanje se na noben način ne da opravičiti,, kakor se tudi ne da opravičiti prilastitev napačnega potnega lista ali ukradene vizitke, da bi se z istimi izognilo neprijetnim težavam pri legitimiranju. Lahko se tudi zgodi, da ima angleška ladja, ki pluje pod švedsko zastavo, topove na svojem krovu in bi z istimi obstreljevala nemško bojno ladjo. Na ta način bi se Švedija pritegnila v vojskini meteža V težavnejšem položaju, kakor je sedaj Švedija sploh ne more biti.
Prebarvane ladje.
Stockholm, 10. februarja.
Pa,roplo(Vna družba Sfithiav, je sklenila sivo j e ladje prebarvati s švedskimi barvami. Druge družbe nimajo 'zaupanja do tega, sredstva, ker mislijo, da se Angleška,, če se poslužuje nevtralnih zastav, ne, bo strašila pred tem, da bi svoje ladje prebarvala s tujimi državnimi barvami.
Maribor, 11. februarja.
Pozornost vse javnosti je obrnjena sedaj na boje v Bukovini in posebno; v Karpatih. Rusi so potisnili iz velikansko silo na nage postojanke ob' Duki a-p rei azu in majbližjih karpatskih prehodih, da bi prebili našo bojno črto, a poizkus se jim ni posrečil. Iz poročil je posneti, da so se v teh bojih zopet izborno držali naši lantje od 87., 47. in 17. pehotnega polka, Opomniti je treba, da so večinoma novinci, o katerih se splošno sodi, da so manjvredni vojaki. Toda slovenska kri ne fali! Ob Dukla-prelazu je naše postopanje defenzivno, v ostalih Karpatih o-fenzivno z majhnimi krajevnimi pridobitvami.
V Bukovini gre udarec, za udarcem naprej. Do reke Sučave je dežela že naša. Ruski vojni štab je zapustil že tudi Cernovice ter se umaknil na rusko ozemlje. V Rumuniji je naredilo umikanje Rusov za nas zelo ugoden utis.
Ob D u n a j c u in N i d i se vršijo artilerijski boji, pred Varšavo in v Izhodni Prusiji se javlja o napredovanju nemških čet.
Novi uspehi v Karpatih in v Bukovini,
Dunaj, 9. februarja.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Na Poljskem in v zahodni Galiciji ni nobene spremembe. Vršijo se artilerijski boji.
V gozdnatih Karpatih se je včeraj popoldne posrečilo zavezniškim (avstrijsko-nemškim) četam po večdnevnih bojih zavzeti kraj severno od sedla Volovec, katerega so Rusi trdovratno branili. Ujetih je bilo veliko število Rusov, zaplenjena velika množina streli’ va. Na ostali karpatski črti hudi boji.
Na zahodnem delu je bilo odbitih več ruskih napadov, pri čemur smo ujeli 340 Rusov in zapleniti S strojne puške.
Prodiranje naših čet v Bukovini je uspešno, zasedle so mesto Warna (leži severno-izhodno od mesta Kimpolung),
Bukovina do reke Sučave zopet naša.
Dunaj, 10. februarja.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Splošni položaj na Poljskem in v zahodni Galiciji je nespremenjen.
Boji v Karpatih se nadaljujejo.
B u k o v i n a je do reke SučaVia očiščena sovražnika, kateri se v begu umika. Zl nepopisnim veseljem sprejema vse prebivalstvo prodiranje naših čet.
Srditi boji za prelaz Dukla.
Berolin, 8. februarja.
List „Vossische Zeitung“ piše:' Rusi so zbrali posebno v srednjem delu Karpatov, torej okrog prelaza Dukla, velikansko število svojih čet. ,To je torej tisto ozemlje, katero je smatralo rusko armadno, vodstvo vedno za velevažno, kajti odtod je nameravalo napraviti sunek proti Budimpešti. Že več dni se vrše na tem ozemlju od obeh strani srditi boji Številnih čet. Glede bojev ne samo na tem mestu, ampak tudi na celi karpatski bojni črti,« moramo biti pripravljeni na delj Čipsa trajajočo težko borbo. Kar se tiče števila čet, Rusi niso več v premoči, iajmpak so po Številu vojakov enako močni, kakor mi. K tem še pa pride, da postaja pomanjkanje streliva pri Rusih vedno bolj občutno. Avstrija lahko zre upapolno na potek bojev v Karpatih.
Avstrijski topovi pred mestom Tarn o v.
Krakov, 10. februarja.
Naše armadno vodstva je b lo primorano, obrniti težke možnarje proti mestu Tarnov, ki ga imajo Rusi zasledenega. Obstreljevanje je b lo dne 24., 26. in 27. januarja naj silo vi,te j še. Te dni so topovske krogle napravile v mestu veliko škode. Železniška postaja in proga v dolžini VA kilometra ste popolnoma porušeni. Vojašnica je bila ravno v trenutku zadeta po avstrijski topovski krogli, ko se je v vojaški kapelici vršila služba božja. V mestu, je ostalo 300 mrtvih Rusov, drugi so zbežali. Naše krogle so razdrle tudi, pristavo Kempinsky, kjer se je nahajal glavni stan ruskega višjega poveljnika. Razdrto je tudi šolsko poslopje, k,er je bilo nastanjeno mestno poveljstvo, nadalje 4 hiše, ki so služile vojaškim namenom. Naši topovi so uničili tudi močno rusko obrambno črto pri Tar-uovu.
Ruska fronta pri Varšavi prebita.
Poljski listi prinašajo poročilo lista „Nowoje Wremja“, ki pravi, da so Nemci že na več mestih prebili ruske postojanke pred Varšavo. Rusi se umikajo iz svojih postojank ob reki Rawka na utrjeno črto pri mestu Blonie neposredno pred Varšavo.
Nemci obstreljujejo mesto Litomiersk.
Budimpešta, 9. februarja.
Iz Bukarešte se poroča: Po poročilu ruskega lista „Utro Ruski“ je nemška težka artilerija popolnoma porušila mesto Litomiersk, ki leži samo pet ur pred Varšavo. Stiri petine mesta je razdjanih. Zaloge so popolnoma uničene, Nemške čete so se približale ruskim poljskim okopam do razdalje enega strel'a-ja. Prebivalstvo Varšave beži trumoma proti mestu, Bielostok.
Dogodki na Rusko Poljskem.
„Münohemer neueste Nachrichten“ poročajo iz Ženov: General La-croix piše v „Tempsu“, da se vrši na Poljskem velika bitka, ki bo morda imela za posledico, da se bodo spremenile vse bojne fronte v Ev-
Stran 4.
ropi in morda celo v Egiptu. General dvomi, da bi, bilo zavzetje Varšave končni cilj nemške armade, pav pa je mnenja, da gre Nemcem za to, da uničijo rusk center, ker bi potem nemške čete laliko obkolile obe sovražni krili. To je dobra strategija. Toda bitka pri Borzymowu dosedaj za Ruse ni izgubljena, dasi zastavlja general Ma-chensen vse sile, da izvojujejo zmago.	_____________
Rusija -Tupči]a-9nglija -Francija.
Maribor, 11. februarja
Dva ruska torpedna čolna sta priplula dne 8. februarja pred turškim metstom. Tra p e el u n d ob C r n-e m m o r j u in sta obstreljevala ameriško ladjo „Washington“, ki je bila v tamošnji luki zasidrana. Dve ruski križarki sta nato ameriško ladjo tako dolgo obstreljevali, da se je potopila. Tudi v mesto je padlo nekaj ruskih bomb. — Na Kavkazu se ni zgodilo nič posebnega.
V E g i p t u so se zadnje dni razvili živahni boji. -Turške predstraže so po zasebnih poročilih pri mestecu El-Bir prekoračile Sueški nrekop. Turška armada se pomika v treh glavnih kolonah proti prekopu. Jeruzalem je radi turških uspehov v zastavah.
Evropejci zapuščajo Perzijo in Maroko, ker se opaža veliko mohamedansko gibanje proti vsem nemohamedancem.
Oskrbovanje štajerskega prebivalstva z živili.
Priznati moramo, da so se štajerske oblasti takoj od spočetka vojske -pobrigale za uspešno akcijo glede oskrbovanja živil. Ce niso dosegle povoljnega uspeha in smo sedaj že (v precejšnji stiski, so tega krivi drugi činitelji, prea vsem ogrske razmere.
Na Štajersko, kakor v večino alpskih dežel, sa morajo dovažati vsako leto razne vrste žita. Dobivali smo zrno največ iz Ogrske. Na leto je ta dežela za lagala Avstrijo s približno 20 milijoni meterskih stotov žita in moke in prejela za to 500 do 600 milijonov kron. Bile so to lepe kupčije; naši veliki mlini so bili najboljši odjemalci ogrskega žita. Sedaj ko primanjkuje moke pri nas, iščejo isti odjemalci zastonj zaloge, 'da bi zadoščali potrebam našega prebivalstva. Dolžnost Ogrske, ki je v velikem svojem interesu v mirnem času zalagala našo državno polovico z žitom, bi bila, da bi tudi sedaj skrbela za naše pokrajine in jih založila s svojim žitom. Toda ravno nasprotno se godi, Zaseže se celo žito, ki jo naše korporacije ondod nakupijo. Zato se Čuti pri nas že povsod pomanjkanje žita in moke.
Zunaj na kmetih bodo ljudje Še v nekaterih o-krajih shajali z živili, kjer je kaj fižola, krompirja in koruze. Toda v vinogradnih krajih, kakor v Halozah, v rogaškem, šmarskem in kozjanskem okraju, nadalje v goratih okrajih, kjer so večinoma le gozdovi, se Čuti pomanjkanje kruha že ravno tako, kakor v mestih. Treba je povsod največje varčnosti, da ne pride naravnost do jako kritičnih -razmer.
C. kr. namestnija v Gradcu, deželni odbor štajerski in trgovska komora se trudijo na vse načine, da bi dobili v deželo primerno množino žita. Sedaj se je ubrala ta-le pot: Trije veliki mlini, Majdič, mestni celjski mlin in Scherbaum v Mariboru so na Ogrskem stari odjemalci žita. Ti trije podjetniki so pripravljeni nakupiti na lastni riziko |800 vagonov, na riziko javnosti p'a 1000 vagonov žita. Vršila so se v Gradcu že razna posvetovanja, samo da se omogoči Nabava žita. Vlada je ponudila za „javni riziko“ 200 tisoč kron, deželni odbor je sklenil vi ta namen darovati 200.000 K, trgovska komora pa 100.000 K, da s temi svotami prevzamejo garancije za izgube, ki bi mogoče nastale, ako bi naenkrat žitna cena padla.
C. kr. namestnik se vozi že ves teden na Dunaj in na Ogrsko, da zasigura nabavo žita, zlasti pa da dobi zagotovilo od vojaške oblasti, da za Štajersko kupljenega žita ne rekvirira za se. To se je že obljubilo. Bog daj, da se ta načrt posreči; dežela, da-siravno nima denarja, ni nikdar boljše porabila denarja, kakor v tem slučaju, da odvrne veliko gorja od svojega prebivalstva. Pomisliti moramo, 3a je ravno Štajerska hudo prizadeta po vojski, četudi je obvarovana vseh sovražnikov. Po celi deželi imamo na tisoče in tisoče izvenštajerskega vojaštva, tisoče in tisoče ujetnikov in še več beguncev od severnih gor dol do bistre Save. Vsi morajo živeti, zato potrebujemo tem več živil.
Raznoterosti.
Papež za mir oh velikonočnih praznikih. Italijanski list „Unione“ poroča, da namerava sv. Oče vojskujočim se državam predlagati, da bi se za zadnje tri dni velikega tedna doseglo premirje.
Papežev službeni list. Od početka, vladanja papeža Benedikta XV. je več slučajev, da se papeževe odredbe obelodn,nujejo v Acta Apostolicae Sediš tudi v modernih jezikih in sicer v avtentičnih izvodih. Tako je v broju od 15. jan. dekret o molitvi za
„S T H A 2 A.“
mir, ki je tiskan v osmih jezikih, in to v italijanskem, francoskem, angleškem, nemškem, špianskem, portugalskem, ruskem, poljskem in glagoljaškem staroslovenskem),
Jezuvitski general — Poljak. O. Vladimir Le-dochowski je bil včeraj, dee 11. it. m., izvoljen v Rimu za generala jezuvitskega reda. V soboto, {dne 6. jebruarja, so volile! novega generala — 85 patrov vstopili v klavzuro, v kateri najprej razpravljajo o razmerah, potrebah in morebitnih spremembah in se na podlagi te razprave posvetujejo o osebah, ki bi bila sposobna za vodstvo celega reda. Volitev je navadno na kak M,arijin praznik, tokrat na praznik LuršKe Matere božje. Po volitvi še sestavi novi general zbor svetovalcev, ki sestoji iz 5 zastopnikov različnih jezikov, in sicer nemškega, italijanskega, angleškega, Španskega in francoskega jezika. Iz Avstrije so se udeležili volitve sedanji provincijal o. Wimmer, prejšnji provincijal o. Schwärzier in znani sociolog o. Biederlack, profesor moralke na inomoš-kem vseučilišču.
Kardinal dr. Piffl. Vest, ki se je raznesla, da
je .ega odličnega cerkvenega kneza zadela kap, je neresnična. Vsleid prehlada so- ohromeli le živci desnega obraza, vsled Česar je trpela tudi nekoliko desna trepalnica. Vse želi kardinalu skorajšnje ozdravljenje.
Krst prestolonaslednikovega novorojenčka. Krst najmlajšega prestolonaslednikovega sinčka se je vršil v sredo, dne 10. februarja ob 2. uri popoldne v gradu Schöiibruun. Mladi! princ je dob i ime Robert Karl Ludvig. Vsled cesarjeve želje so se krstne slovesnosti vršle čisto priprosto. Krstne obrede ni izvršil, kakor navadno, dunajski nadškof-kardinal, ampak dvorni župnik dr, Ernst Seydl. Cesar je sam osebno prisostvoval slovesnosti.
Najvišje priznanje se je izreklo č. g. Leopoldu Kolenc, župniku v Sirjem pri Zidanem mostu za njegovo požrtvovalno in nesebično delovanje na kolodvoru v Zidanem mostu, v lacaretu in pri ranjencih. Kolikor nam je znano, le pri tem trudu in naporu hudo obolel, pa sedaj mu je že dobro in je povsod na razpolago, kjer potrebujejo njegove pomoči.
*	Škofovska stolica v Genovi. L. 1912. ni hotela dati italijanska vlada „Exeguatur“ papeževi buli, s kate roj je bil imenovan msgr. Canon za nadškofa v Genovi. Sv. Stolica je vstrajala na svojem imenovanju. Genova je imela nadškofa de jure, a ne de facto. Sedaj pa je naenkrat italijanska vlada podelila „Exeguatur“. Toda msgr. Canon se je zahvalil za nadškofovsko čast v Genovi. Sv. Stoljca bo sedaj i-meriovala novega nadškofa.
Mariborski odvetnik dr. Rosina je nevarno o-bolel :na sladkorni bolezni in je moral zopet v sanatorij Hansa v Gradec. Vse sočustvuje z rodbino in želi bolniku, ki od znanih aretacij ni več prav zdrav, da zopet okreva.
Poročil se je dne 6. t. m. na Dunaju g. Adolf Dominkuš, štajerski rojaki od Sv. Antona v Siov. goricah, z gdč. Elo pl. Savi cika. Bilo srečno!
Iz davčne službe. Davčni oskrbnik Jakob Sejn-kovič v Ljubnem na Gornjem Štajerskem je na lastno prošnjo stalno upokojen,. Sejnkovič je naš spodnještajerski rojak.
Skupni finančni minister. Nekdanji ministrski predsednik, dr, Ernest pl. Korber, je imenovan za skupnega finančnega ministra in s tem za vrhovnega upravitelja Bosne in Hercegovine.
Minister dr. vitez Bilinski je dobil povodom svojega odstopa veliki križec Stefanovega reda. Čuje se, da postane Bilinski načelnik poljskega kluba,
Drugokrat izpuščen. G, Simon Pušnik, župan v Crešnovcik, je bil dne 25. januarja od orožnika Pre-skara na Pragerskem že drugokrat aretiran in odpeljan v Gradec. Dne 7. februarja pa je bil zopet brez zaslišanja izpuščen. Treba bo tudi javnim oblastim z vso odločnostjo nastopiti proti denuncijantom, da ne nastane med nami popolna pravna nesigurnost.
V Ljubljani se je včeraj, četrtek, dne 11. t. m., vršila seja glavnega odbora 'Jugoslovanske Strokovne Zveze. Storili so se važni sklepi z ozirom na izpopolnitev te važne delavske organizacije. Štajersko je pri seji zastopial predsednik Štajerskega okrožja g. Žebot.
*	Volitve v Laškem trgu. Proti vpisu učiteljice Frančiške Reyerschütz v volilni imenik Laškega trga je Vložil slovenski volilec odvetnik dr. Kolšek reklamacijo, ker stanuje v Ljubljani in v Gradcu in se vzdržuje samo poleti radi kopeli v Laškem trgu. O-krajno glavarstvo je odločilo v smislu reklamacije, da se mora Frančiška Reyerschütz, ki je že v pokoju, iz volilnega imenika. Laškega trga zbrisati, ker stanuje od oktobra 1. 1913 v Ljubljani. Proti temu odloku se je pritožila Frančiška Reyerschütz na upravno sodišče in njen zastopnik dr. Eoregger je izvajal, da po štajerskem občinskem volilnem redu zadostuje učiteljišein poklic za prednostno vplilno pravico. Pritožiteljica ima tudi v Laškem trgu svoje stanovanje z opravo. Zastopnik reklamanta 'dr. Lapajne odgovarja, da se mora sklepati, da je pritožiteljica menjala svoje bivališče, ker je z upokojitvijo zapustila Laško. Upravno sodišče je razveljavilo spodbijam odlok radi pomanjkljivega postopanja, ker okrajno glavarstvo Celje ni nič preiskovalo, ali pritožitel-jici na podlagi njene pristojnosti v občino ne pristo-ja volilna pravica, in ker okrajno glavarstvo ni nič preiskovalo, da je opustila Laški trg kot avo j e bivališče.
Zopet madžarska šola na Hrvatskem. Kakor se poroča, je tudi društvo i„iJulianK< otvorilo novo mar džarsko šolo in sicer v Drenju pri Djakovu.
*	„Soča“ — ustavljena. Izdaja „Soče“ z dne 22. januarja t. 1. je bila ustavljena od gor.ške politič e o-blasti. Prihodnja številka dne 29. januarja je izšla redno, v četrtek, 4. t. m. pa je bil uredništvu dostavljen odlok, s katerim se naznanja, da se izdajanje lista „Soča“ oblastveno ustavlja.
Naše časopisje. Včerajšnja številka „iSlovens-kega Gospodarja“ se je tiskala v 19.700 izvodih. Sad pridne agitacije, ki bi naj ne ponehala.
„Slov. Gospodar“. Upravništvo nam poroča, da se včeraj ni mogel razposlati, ves natis, ker so se med delom naenkrat pokvarili zlagalni stroji. Danes se bo vse uredilo. Naročniki naj vzamejo to dobre volje na znanje.
*	Slovstvena novica. List „Cech“ je v številki z dne 26. m. m. p sai, da je španski jezuit o. Garna Bi-Hoda našel v arhivu aragonske krone neke dosedaj nepoznate podatke o slovanskem apostolu sv. Metodu.
*Correggiova slika. Nedavno so našli v Albineji poleg Reggio d’Emilia v Italiji sliko Matere Božje, katero je naslikal glasoviti Correggio 1. 1587. Umetniški krogi so že oddavna mislili, da je bila slika u-kradena in Bog ve kam odnešena.
8. skunina vojnih razglednic obsegajoča 16 vojnih in 8 velikonočnih slik je ravnokar izšla. Slike so izvirne rizbe domačih umetnikov Nekaj slik — posebno one, nanašajoče se na Simon Gregorčičeve poezije („Slovo“, „Za dom med bojni' grom“, „Dekletova molitev“, „Po bitvi“, „Oljki“, „Oj z Bogom ti planinski svet!“) so naravnost krasno izdelane. Tudi ostale slike se nanašajo z noli na domače motive. Razprodajo in založništvo je prevzela uprava „Ilustriranega Glasnika“ v Ljubljani, Cena mali skupini s 16 komadi je K P20, veliki skupini s 24 komadi, M obsega tudi 8 velikonočnih slik, K P80. Znesek treba poslati' vnaprej. Trgovci dobe primeren popust bodisi od skupin kakor tudi pri naročilih od 100 sortiranih komadov naprej. Pri naročilu treba natančno navesti, al) naj se pošlje -mala ali velika skupina. Slovenci, segajte le po domačem blagu ! Na ta .način podpirate ludi slovenske umetnike, ki so baš zadnji čas uvažavanja in podpore vredni. — Nujno svetovati pa je, da uredništvo „Bogoljuba“ odloči vsaj nekaj razglednic tudi za človekoljubne vojne namene, ker vsakdo hi rad v sedanjem času podpiral ne samo Bogoljubovega urednika in umetnike, ampak tudi naše vojake in sirote ter vdove po padlih vojakih.
Slovensko protialkoholno glasilo („Zlata doba, ali treznost slovenskega naroda“ je nastopilo že 9. letnik. List stane letno 3 K, za dijake 2 K.
„Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski n'arod“ je naslov knjige, ki sta jo ravnokar izdala zal. Goričar in Leskovšek v Celju. Knjiga stane 1 K. Pregledala sta jo dr. Praunseis, okrožni zdravnik v Celju, ter dr. Edvard Benedičič, nad-zdraivnik usmiljenih bratoy y St. Vidu naj Koroškem, ter našla, da so notri nasvetovana zdravila dobra in neškodljiva. Torej !
Zapiski o vojski. Za zgodovino vsake župnije, in še za marsikaj bo pozneje velikega pomena, ako se dožene in zapiše, koliko je župnija dala za vojsko vojakov, koliko jih je padlo, umrlo, bilo ranjenih, u-jetih. Samo n;a tej podlagi bo nam mogoče sestaviti zanesljivo številko, s kakim številom se je slovenski narod udeležil vojske. Gospode dušne pastirje prosimo, naj iz rodoljubja sestavljajo tako zanimivo Statistiko!
Miru si želijo. Vsa pariška glasila soglasno zatrjujejo, da se po Francoskem zelo Širi mirovno razpoloženje. V Parizu, Lyonu, Bordeauxu in drugih mestih so te dni zaplenili na tisoče in tisoče parifi-stičnih knjižic. V praškem „Hlasu Naroda“ pa poroča znani učenec Tolstojevi in njegov osebni zdravnik dr. Dušan 'Makovicky, rodom Slovak, da se tudi na Ruskem sliši neprestano vprašanje:	„Koliko jih je
p!ajdlo? Kdaj sklenemo mir? Ali Še o tem ni nič znanega?“ V Rusiji ljudstvo koprni z vso dušo po — miru!
Divizijski župnik č. g. Jakob Tajek piše dne
5.	februarja profesorju č. g. Vrežetu: Preljubi prijatelj! Tvojo čestitko od 28. januarja sem prejel in zelo me je razveselila, kakor tudi prejšnji dve dopisnici. Za vse prav -srčna hvala! Po groznih božičnih praznikih — o katerih si že čital iz dopisov: mojega in Kociperjevega ter Skofičevega — je bilo sedaj skoro mesec dni popolnoma mirno. Pa zdi se, da vojak, če ni nevarnosti, ni dobro zdrav. Škofič je zbolel, Goleč je šel tudi v bolnišnico in istotako je tudi mene prav hudo prijela influenca, kašelj in vročica. Gospodje zdravniki so mi svetovali iti v bolnišnico, pa zavrnil sein, meneč, da, poštenega vojaka morajo iz bojišča nesti, sam ne grem. Pa sedaj je zopet že vse dobro. Od 27. januarja je že zopet delaj dovolj. Sovražniki so hoteli na vsaK način predreti naše vrste na meji, pa dobili so grozno po bučah. Naša divizija se je zopet prav odlikovala. 1400 ujetnikov je bilo v enem dnevu. Naša bolnišnica je imela samo malo naših ranjenih, pa več sto ranjenih sovražnikov, tako da. M bil še enega tujega, vojaškega duhovnika potreboval. Mislim, ‘da bo zdaj zopet bolj mirno, in da ostanemo še dalje v tem kraju, ker naprej ne gre. Zapadlo je zelo veliko snega. 1 Mraz zadnjih dni bil je naš najhujši, sovražnik. Meni se godi sedaj prav dobro. Stanujem pri g. dekanu ........, vsak dan mašu-
jem in to je prav izvanredna sreča jv vojski. Med rimsko-katoliškimi duhovniki je vendar najbolje:	in
najbolj .veselo živeti. Pozdravi mi vse preljube mariborske prijatelje in sprejmi sam najsrčnejše pozdrar ve od starega, zvestega Jakec a.
C. g. vojni karat M. Krajne piše dne 1. februarja g. prof. dr... Lukmanu z bojišča med drugim tud. to-le: „. . . Naš regiment 87 je dne 28. januarja imel vroč, pa tudi nad vse časten dan. Zgube so bile prav majhne, zato pa je zajel samo ta polk krog 700 Rusov,. Častnike je junaški, nastop naših fantov očaral; take odločnosti' in ueustrašenosfi zlast od novincev ne bi pričakovali. I
Vojna kurata prof. Jan. Kociper in kaplan M. •Škofič, ki sta od začetka vojske bila na bojišču, sla* radi bolehnosti dobila, dopust. Vojni kurat Goleč se zdravi v nekem ogrskem špitalu, ker trpi na revmatizmu.
Major Martin Žnnkovič, zjii ani raziskovalec, slovanskih starožitaosti, rojak iz Sv. Lovrenca na Drav. polju, se nahaja, kakor poroča vojni bcrespondeni N, Fr. Pr., kot krajni poveljnik v glavnem stanu tretje (Bornevrčeve) armade,.
Dr. Janko Šernee. Smrt g. dr. Serneca je sedaj nedvomno potrdila brzojavka v Cačaku ujetega vojnega kurata dr. Jeharta. Dr. Sernec je zbolel in umrl na legarju.
■ Nadporočnik Vodopivec v ruskem ujetništvu. Nadporočnik mariborskega (26.) domobranskega, pešpolka Emil Vodopivec, ki je dne 16. januarja s svojo maršstotnijo odšel iz Maribora, je bil pri nekem boju v Karpatih dne 28. januarja, od Rusov ujet.
Grof Sternberg odlikovan. Cesar je bivšemu češkemu državnemu poslancu grofu Adalbertu Sternberg, kateri je sedaj prideljen kot poročnik 5. domobranskega ulanskega polka 10. črnovojniškemu in-fanterijskemu brigadnemu poveljstvu, podelil najvišjo priznanje za njegovo hrabro zadržanje pred sovražnikom.
Odlikovanja pri 47. pešpolku. Z zlato hrabro-stno kolajno je odlikovan narednik Ivan Rotman, doma iz Št. lija v Slov. gor. Rotman je s svojim oddelkom na severnem bojišču prvi udrl v sovražno postojanko in zažgal hišo, v kateri se je nahajal večji oddelek sovražnika. Celi dan je moral Rotman radi prehudega sovražnega ognja ostati v nekem jarku v neposredni sovražnikovi bližini. Še le ko je nastopila noč, se je z ostankom svojega voja (6 mož) vrnil.
—	Odlikovani so še; polkovni trobentač Ožbolt Gaube, doma iz Dravske doline, infanterist Sedlaček iz Slovenskith goric, [Anton Vertniki iz Šmartina, Alojzij Mikaš od Sv. Kungota, vsi s srbrnimi kolajnami I. razreda.
Ferdo Leskovar, tajnik Spodnještajerske' ljudske posojilnice v Mariboru, sedaj računski podčastnik (stražmojster) pri poljski havbični municijski koloni št. ‘3 nat severnem bojišču, piše dniei 31. januarja g. Brunonu Rotterju v Mariboru: Dragi! 'Tvojo dopisnico prejel. Pozdiralvljen v vrstah hrabrih bo-jevmikpv! iTi se čudiš, da so 'Tebe obdržali. Nič čudnega! Majhne, suhe imamo rajši, ker se lažje izognejo kroglam; velikega, širokpplečega prej zadene!
—	Zdrav sem, hvala Bogu! Napori mi nič ne škodijo. Krogle so se me dosedaj tudi izogibale. Bog daj tako še v prihodnje. Saano kolere se hojim. — Pozdravi mi celo tiskarno, vse znance in prijatelje. — Mogoče se spomladi kje vidimo, ko se začne veliki ples znovega. Prisrčno Te pozdravljam!
*	Iz ruskega ujetništva je pisal Jožef Herga, doma od Sv. Marjete pri. Moškancih svojim starišetn iz Kastrome v Rusiji dne 10. januarja: Naznanjam Vam, da sem ujet V Rusiji. Praznike sem obhajal v žalostnem položaju. Sedaj sem že hvala Bogu precej zdrav in že lahko hodim, Bog daj, da bi že bil kmalu, konec te nesrečne vojske in bi se sklenil mir, da bi mi ubogi ujetniki lahko šli v preljubi domači kraj. Lepo pozdravljam ljube stariše in vse čitatelje „Sl. Gospodarja“ in „Straže“. Na veselo svidenje!
Ujeti pismonoša. Pismonoša Ivan Škof, ki je bil uslužben na mariborski slavni pošti, je prišel v rusko ujetništvo. Rusi so napadli) avstrijsko zdravniško' postajo, kjer so naši obvezovali ranjence. Škof je bil korpo ral pri sanitetnem oddelku.
*	Tolažba slov. mladeniča na bojišču pri Prze-myslu. Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. se nam piše: Dobil je žalostno poročilo Od prijatelja, kaj se je na njegovem domu v Hlaponcih pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. zgodilo — blaga mati so umrli dne 24. dec. in dve sestri 19 letna in 17 letna pa 13. in 15. jan, na legarju — mladenič, sedaj vojak, doma zvest Marijin otrok, neumorno delaven ud in večletni blagajnik Mladeniške zveze, piše na to svojemu tudi bolnemu očetu iz Galicije: Dragi mi oče! Ne poročate mi, kaka usoda Vas je zadela, pa zvedel sem od drugih. Sprejel sem novico hladnokrvno, ker je božja volja, tako si ne moremo pomagati, le eno me in naj tudi Vas tolaži to je: „Saj križ nam sv. govori, da vidimo se v raju nad zvezdami“. One (mati in sestri) bodo za nas prosile tam, kjer ni žalovanja in bridkosti in tudiyni ločitve. Jaz sem še hvala Bogu in Mariji zmiraj zdrav. Pozdravljam Vas in želim zanaprej milejše življenje. F. CuŠ, vojna pošta, 73.
Trebušni legar v Sarajevu. V Bosni, posebno pa v Sarajevu, se trebušni legar močno širi. Zadnji teden v decembru 1. 1914 je obolelo na trebušnem logarju 30 oseb. Sedaj pa se pojavi vsak teden 90 do 100 novih slučajev. V vseh stanovih išče bolezen svoje žrtve. Ker je nastopilo sedaj 'toploi, južno vreme, se je bati, da kužna bolezen ne bo hitro pojnehala. Deželna vlada je dala v Sarajevu zapreti vse šole.
Se ena pravljica o Przemyslu. Poljski list „Na-przod“ poroča iz Lvova, da krožijo med tajnošnjimi ruskimi vojaki razne pravljice o trdnjavi Przemysl. Ruski vojaki sami pripovedujejo lvovskemu prebivalstvu, da se mora ponesrečiti vsak naskok na iPrzte-mysl. Brezprimerno junaška hramba, trdnjave pri prvem obleganju kakor tudi ogromne izgube Rusov, so povzročile med ruskimi vojaki grozen strah, ki se je pokazal, ko so dobili povelje, da morajo korakati preti tej „strašni trdnjavi“. Med ruskimi vojaki krožijo razne pravljice o „tej grozni trdnjavi“. Ruski vojak; tudi prepevajo pesem,, ki pravi, da je zgradil Przemysl sam peklenšček in da jo mora zavzeti le sam peklenšček in nihče drugi. Mnogi ruski vojaki, ki so se udeležili' prvega obleganja, pripovedujejo, da so videli, kako razgrinja nad mestom svoj plašč Mati božja in brani trdnjavo in da vsled tega vse krogle, ki padejo na trdnjavo, odletijo, ne da bi napravile kaj škode. Ko je pred spomenikom Sobieski-ja v Lvovu razlagal neki gospod gruči ruskih vojakov pomeri Sobli,-eskija, osvoboditelja Dunaja od Turkov, rekel je ruski vojak: „Radoveden sem, če bi postopal tudi ravno tako proti Przemyslu“.
Gluhonemi je izpregovoril. Naj srbskem bojišču se je blizu nekega vojaka razletela granata. To mu je tako živce pretreslo, da ni več .slišal in ni več govoril. Prišel je v bolnišnico na. Dunaj, Tu se mn je neko noč sanjalo, da je pred njim eksplodirala neka granata. Silno se je prestrašil, skočil kvišku in zavpil močno. Oid tistega časa je (čez Štiri mesece) zopet slišal in govoril. Novi strah mu je poživil že otrpnjene živce in ga ozdravil.
Mali general. Češki „Skolsky Obzor“ poroča: Učitelj1 je dal fantom v petem razredu nalogo: „Kaj bi napravil, ko bi bil general?“ Naloge, ki so jih napisali učenci na ta tema, so po večini prajv, original ne. Tako piše eden izmed mladih generalov: „Ko bi bil general. Aitek je Citai zvečer časopis. Potem nami ie pripovedoval o naših generalih. Jaz nisem nič rekel. Misli! pa sem si, ko bi bil jaz general! Vzel bi našega Stefana, ker pozna celo Poljsko, Peljala bi se v Karpate,. Pijonirjem bi ukazal, da izkopljejo v gore dolge rove. V te bi nabasal dinamita ter rove dobro zatlačil. Potem pa bi začel s svojimi vojaki navidezno bežaltii, Rusi bi šli za, nami. Ko bi prišli na vrh gor. bi pritisnil na električno žico in zažgal dinamit. Gore bi se razletele in vse Ruse pokopale. Potem M jahal z dragonci v [Petrograd ter bi v jo! ruskega carja. Pripeljal bi ga na Dunaj, Cesar bi bij zelo prijazen ter bi mi podelil hrabrostno svetinjo“.
Pravilni naslovi za vojne ujetnike v Rusiji m Srbiji. Ako hočemo, da bodo vojni ujetniki dobili naša pisma, je trebja napraviti pravilne naslove. Ker Rusi in Srbi pišejo s cirilskimi črkami (drugačnimi kakor mi), so naslovi večkrat zelo spakedrani. Za vzgled je na primer dopis v „'Slovenskem Gospodarju“ z dne 28. januarja 1915, stran 6: Luče. Iz ruskega ujetništva je te dni pisal Prane Moličnik. Nar haja se v kurski guberniji, Goro-Obaijanji, Vajeno, Plenjeni, Rusija. Pravilno pa se glasi našlov: Franc Moličnik, gubernija Kursk, gorod (pomeni mesto v slovenskem jeziku) Obojanj, vojennsplennij (se pravi po slovensko: vlojni ujetnik), Rusija. Najbolje je, da se napravi naslov tudi v cirilici. Kdor sam ne zna napraviti pravilnega naslova, naj pošlje podpisanemu: 1. pismo, v katerem je napisal vojni ujetnik svoj naslov, 2. toliko kuvert, kolikor želi naslovov za u jetnika, 3. jedno večjo kuverto s Spojim naslovom in znamko 10 v; v tej kuverti se mu vrnejo pravilno izpolnjene kuverte. Ker je to zadevaj Rudečega križa, napravi podpisani iz prijaznosti vse brezplačno. L. Ravnikar, Bočna, pošta Gornjigrad, Štajersko.
Promet z zavitki za vojne ujetnike v aizijski Rusiji je iznova dopuščen.
Vpoklicanje črnovojnikov* ki so prosili za o-prostitev. Letos se mnogo prošenj črnovojnikov za o-prostitevi vojačke službe ni moglo pravočasno rešiti. Deželnobrambovsko ministrstvo je te dni odredilo, da, morajo tisti črnovojniki, kojih prošnje iza oprostitev še niso rešene, isti dan oditi pod orožje, kakor je določeno za letnike, katerim pripadajo. Izvzeti so le o-ni delavci in drugi nastavljenci, Bi so zaposleni pri podjetjih, katera služijo vojaškim potrebam. V tem slučaju je vojno, kakor tudi domobransko ministrstvo že jasno določilo, katera podjetja so deležna oprostitev.
Zdravniki in živinozdravniki. Ker se je pokazala potreba, je dovolilo železniško ministrstvo v območju c. kr. državnih železnic praktičnim zdravnikom, ki hodijo obiskovat bolnike, tudi uporabo tovornih vlakov in sicer samo za dobo vojne in to le takrat, ako se s takimi vlaki pride prej na cilj kakor s prihodnjim' osebnim vlakom. Pod enakimi pogoji so smejo posluževati takih vlakov tudi živinozdravniki v svoji živinozdravniški službi. Ti zdravniki se vozijo v službenem vozu in morajo plačati listek III. rajzr. Pozvale so se tudi uprave privatnih železnic, da izdajo slična dovoljenja,
Dunajske gospodinje so izdale poziv, naj 14 dni nihče ne kupuje prašičjega mesa, ker so cene tega mesa silno in povsem neopravičeno poskočile. Na Dunaju so bili včeraj, dne 11.. t. m., nabiti lepaki s takim pozivom.
Občinski lov v Vukovskem dolu. Dne 24. febr., ob 10. uri dopoldhe, se bo vršila pri okrajnem glavarstvu vi Mariboru (v sobi štev. 6) javna dražba občinskega lova Vukovski dol za dobo do dne 30. junija 1946.
Mariborska okolica za vojake na bojiščih. Od
ženskega odbora za preskrbo vojakov s toplani oblačili simo dobili obširni izkaz darov, iz katerega je razvidno, da so vse župnije in vsi stanovi mariborskega okraja tekmovali med seboj glede nabiranja toplih oblačil in drugih za vojake potrebnih reči. Žal, da radi pomanjkanja prostora ne moremo vseh imen darovalcev iu nabirateljev objaviti, kar pa gotovo ne bo z-manjšalo darežljivosti v mariborskem okraju.
V Mariboru umrli vojaki. Dne 10. februarja je v mariborski vojaški bolnišnici umrl črnovojniški rezervist ,i akob Spöttling od črnovojniškega) maršbata-Ijona štev. 11, rojen leta 1872 v Flaitahu, okraj Spital na Koroškem. Spöttling se je nedavno vrnil z bojišča. — Dne JI. t. m. je umrl na srčni hibi v mariborski rezervni bolnišnici štev. 2 črnovojniški topničar Janez Danko iz Vukovskega dola pri jarenini, okraj Maribor, Pogreb se vrši v soboto popoldne ob
3.	uri, — Nadalje je umrl pešec 47. pešpolka Alojzij Scuz, doma iz Ogleja. Pogreb se vrši tudi v soboto, dne 13. februarja, popoldne ob 3. uri.
Mariboi*. Dne 10. februarja je umrla gospa M. Sanderman, rojena Witzman, soproga nadrevidenta južne železnice g. Jožefa Sanderman. Prepeljali so jo k Devici Mariji v Puščavi, kjer je bila dne 12. t. m. položena v družinsko grobnico.
Maribor. Vi cerkvi ČČ. šolskih sester je bila 10. t. m. poroka Margarete Ogriseg z g. Jurijem Mal-burg, posestnikom v Stanzu v MuriČini dolini. Poročal je stolni župnik g. Fr. Moravec.
*	Maribor. Svete duhovne vaje bodo za ude 3. reda sv. Frančiška v mariborski baziliki, ako le ne pride vmes kak nepričakovan zadržek, od pondeljka dne 1. marca, popoldne ob treh, do petka, dne 5. marca 1915, zjutraj. Udeležiti se jih sme vsak, četudi ni v tretjem redu sv. Frančiška.
Sv. Peter niže Maribora, V nedeljo, dne 31. januarja, je dobil tukajšnji oskrbnik veleposestva grofice Brandis, Mihael Kovačič, pri zborovanju mariborske podružnice kmetijske družbe bronasto kolajno s častno diplomo za- zasluge, ki si jih je pridobil pri vino- in sadjereji.
*	Sv. Rupert v Slov. gor. Umrl je dne 28. ja-
nuarja v bolnišnici v Ormožu vsled ran, dobljenih na severnem bojišču, mladenič Alojzij Brunčič, posestniški sin v Gočovi. Pogreb se je vršil dne 30. januarja v spremstvu dveh čč. gg. duhovnikov in lepega števila tamkajšnjih meščanov. Starišem in sorodnikom bodi vi tolažbo, da je blagi pokojnik svojo mlado kri prelil za cesarja in za domovino. Alojzij, počivaj v miru!	! I !	; i [ ' 1 Ì
*	Sv. Andraž v Slov. gor. Po dolgotrajni bolezni je dne 2. februarja umrla mladenka iz Marijine družbe Ipana Nedeljko. Sočlanice dekliške Marijine družbe so jo ob obilni udeležbi spremljale na pokopališče. N. v m. p. !
*	Ormož. Računski sklep Ormoške (poprej dr. Geršakove) posojilnice. Posojilnica šteje 781 zadružnikov z deleži v znesku 7534 K. Na novo je pristopilo 26 zadružnikov z deleži 640 K. Računski zaključek za leto 1914 izkaže pol milijona denarnega prometa, med tem 109.183 K danih in 117.464 K vrnjenih posojil. Ves izključno na kmetije posojen denar znaša 296.086 K, Vložilo se je 76.338 K in dvignilo pa 76.463 K. Stanje vlog koncem leta 1914 znaša 352.721 K. Inventar nepremični (tri hiše, gospodarsko poslopje in posestvo) je x 87.478 K, in nepremični pa za 3880 K v bilanci. Dohodki posestva znašajo 3491 K, in stroški posojilniške uprave 2752 K. Rezervni zaklad 25.000 K in čisti dobiček 710 K. V primeri z računskim zaključkom za leto 1911, ko je sedanji odbor upravo in poslovanje prevzel, so narasle hranil-ge vloge za 80.000 K, inventar znižal za 5000 K, dohodki posestva zvišali za 1400 K in stroški posojilniške uprave znižali za, 3000 K. Te številke govorijo dovolj jasno, da je jedro Posojilnice zdravo in trdno, ter prihodnjost zavodu zajamčena. Posojilnica je kmečki zavod v trdnih in spretnih rcMah poštenih kmečkih mož.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 4. svečana se je poročil vrl naš pristaš, zaveden Slovenec in sotrudnik naših listov, tržan in veleposestnik g. Jakob Paulič, po domače Sadonik, z vrlo mladenko Antonijo Viltužnik. Vrlemu slovenskemu paru želimo prav obilo sreče vsi zavedni šentlovrenški Slovenci.
*	Sv. Kimi gunđa na Pohorju. Tukaj je umrla Julijana Brčnik, izgledna, pridna Marijina hčerka. Mili Gospod Jezus daj ji večni mir!
*	Poljčane. Dne 28. januarja smo spremili k večnemu počitku priljubljenega moža Jerneja Senegačnik, Rajni je bil kovač, posestnik, prvi občinski svetovalec, ud posojilničnega načelstva itd. Bil je vrl naš pristaš in dolgoletni zvesti naročnik „Slovenskega Gospodarja.“ Svetila blagemu pokojniku večna luč!
*	Slaclkagora. Mnogo vrlih mož in fantov je morala dati Sladkagora na vojsko. Pa hvala Bogu se še večinoma vsi oglašajo iz tujega kraja. Nekateri so že prestali hude bo:e, pa so še zdravi. Drugi so pa že tudi ranjeni in se zdravijo v raznih bolnišnicah, Le Janez Fidler, edini sin posestnika v Polžanski vasi, se ne oglasi od nikoder. Ravno si je mislil njegov oče odpočiti in velike skrbi naložiti na sinove čvrste rame, pa Bog je obrnil drugače, in sin je moral oditi na vojsko. Sel je ob prvi mobilizaciji k svojemu polku v Celje. Nekaj časa je bil v Celju, potem je pa odšel na Teharje. Zadnje pismo je pisal 3. avgusta iz Peharjev, nato je pa odšel v Galicijo. Pismo se glasi: Dra-
Stran 6.
12.	februarja) 1915.
gi stariši! Lepo Vas pozdravim in Vam naznanim, da nisem več v Celju, Morali smo se prestaviti, ker manjka prostora, Dosedaj sem še zdrav, posihmal pa ne vem, kaj me čaka. Ljubi starisi! Tiežka je bila. ločitev od Vas, pa imejmo upanje, da se še enkrat vich-moi. Hude težave čakajo nas uboge vojake, moramo se iti bojevat za cesarja in ljubo domovino. Priporočam se Vam v molitev in hvaležen spomin. Se en srčen pozdrav od Vašega sina Janeza, — 'Odkar je odšel v Galicijo, ni nobenega pordčija več od njega. Ne da se popisati, kako žalujeta oče in mati za svojim edinim sinom.
Šmarje pri Jelšaih. Zdravnik g, dr. Josip Rar kež je slavil dne 31. januarja SOletnico. Dr. Rakež je rodom koroški Slovenec.
Celje. Celjski pešpolk štev. 87 je imel na Svečnico, dne 2, t. m. v cerkvi sv. Duha v Celju vojaško sv. mašo, pri kateri je sodeloval vojaški, pevski zbor istega polka pod vodstvom gosp. organista Stankota. Novaka iz Sv. Martina pri V ar bergli s pomočjo g. Mahorka. Petje je imelo poseben uspeh in se je pokazalo živahno navdušenje. Iz obrazov vseh navzočih se je bralo presenečenje. Od strani gosp. častil,kov se je izrekla gosp, Novaku in pevcem pohvala. Upamo, da bo še zbor večkrat z uspehom nastopil. Cast vsem, posebno g. Novaku.
Celje. Padla sta na bojišču rezervni poročnik dr. Rihard Smolej in narednik Karol GospodariČ, o-ba iz Celja.
Celje. Tukajšnji krojački mojster Alojzij Puk-meister je napovedal konkurz. Ziaj konkurznega komisarja je bil imenovan deželnosodni cvetnik dr. Josip Kotnik, za konkurznega upravitelja pa trgovec Leopold Wiambreehtsamer v Celju.
Celje. Tukajšnji poštni oficijant Friderik Hočevar, ki je prideljen k 22. divizijskemu brzojavnemu oddelku, je bil za svoje junaško vedenje pred sovražnikom odlikovan s srebrno kolajno II. razreda.
Sirje-Zidani most. Tu se pridno dela za vojake. Šolski otroci celi čas prav pridno pletejo toplo c-hleko za branitelje domovine, gospe pridno pobirajo za avstr. Rudeči križ, ki iz lastnega oskrbuje tukaj-šno zdravstveno postajo in sicer od začetka do sedaj. Gospa baronica Schmigoc je že odposlala nad 40,000 cigaret za vojake, kmetje dovažajo ih prinašajo po močeh razne potrebščine.
Sevnica ob Savi. Pogreb g. Mijo Štarkla se je vršil v četrtek, dne 4. februarja. Udeležilo se ga je ogromno število ljudstva, med drugimi kot zastopnik kozjanskega okrajnega zastopa načelnik dekan č. g. Tomažič, brežiški okrajni glavar, zastopniki raznih drugih oblasti in zastopov ter zavodov in društev iz brežiškega) in sevniškega. ter celjskega okraja. Rajni je bil poseben prijatelj šolske mladine, radi tega ga je na zadnji poti Spremljala- dolga vrsta šolske mladeži z učiteljstvom. Pokojnik je užival v Posavju velik ugled. Blag mu spomin !
*	Dve potrebni knjigi za sedanji čas. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru ima za sedanji resen čas v zalogi dve važni knjigi. Prva je molitvenik „M arija Žalostna mat i“, posvečena češčenju Matere božje sedem žalosti. Molitvenik je kot nalašč za sv. postni čas, M se približuje. Knjižica stane z zlato obrezo 2 K, z rudečo obrezo 1.50 K. Po pošti 10 vinarjev več. Druga knjižica, katero toplo priporočamo, je : „Sv. Križev pot za vojni Čas in druge primerne molitve.“ To je jako primerna knjižica za sedanje resne čase, ko Bog tepe in skuša ljudstva s strahovito šibo svetovne vojske. V novi knjižici najdeš na 22 straneh krasne molitvice. Na prvem mestu je sv. Križev pot za vojni čas. Na to sledijo razne primerne molitve, n. pr. za cesarja, za domovino, za vojskovodje, za stanovitnost, za zaupanje v božjo pomoč, k sv. Mihaelu, za vojake na bojišču, za ranjene in umirajoče, za sina v vojski, za ljubega očeta na bojišču, molitve v prid vojakom, ki so obdarjene z odpustki, molitev za mir itd. Knjižica se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stane pa 100 komadov skupaj s poštnino vred 7.50 K; 50 komadov skupaj s poštnino vred 4 K; 25 komadov 2 K; 10 komadov s poštnino vred 90 vinarjev. Manj kakor po 10 komadov se po pošti sploh ne bo poslalo, ker so stroški preveliki. Ker je svota malenkostna in se ■ ne izplača pisati računov in denarjev posebej pošiljati, zato se naj denar pošlje naprej in sicer v poštnih znamkah v pismu.
*	Sv. Križ na Murskem poliu. Veliko trpinov vzdihuje po raznih bolnišnicah, ki so več ali manj prizadeti od sovražnih krogel in mraza. Ne obotavljajmo se pomagati tem revežem. Mogoče med njimi vzdihuje brat, mož ali oče. iPosebno delavne bi incorale biti Marijine družbe in mladinska izobraževalna društva. Dekleta, ne držimo križem rok, ampak lajšajmo ubogim revežem njihovo gorje, saj se oni žrtvujejo) tudi ,za nas!) Naša dekliška Marijina družba je nabrala velik zaboj raznega perila, samo rjuh je bilo 16, in 63 K denarju, in vse skupaj se je poslalo avstrijskemu Rudečemu križu. Naša Dekliška Zveza je priredila dne 6. jtenuarja krasno božičnico „BJagor usmiljenim“ in1 čisjti dobiček • 100 K se je izročil ljutomerskemu c', kr. okrajnemu glavarstvu za avstrijski Ruđeči križ. Mladina, le pogumno na delo, da so čim več pomaga našim trpečim bratom, ki vsak treno-tek gledajo smrti v oči!
*	Stara Novavas pri Ljutomeru. Tombola v korist avstrijskemu Budečemu križu se vrši v nedeljo, dne 14. februarja v gostilni g. Matija Prelog v Stari Novivasi. V ta blagi namen k udeležbi uljudno vabi — občinsko predstojništvo v Stari Novivasi,
*	Laporje. Slovensko katoliško izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 14. februarja, popoldne ob 3. uri, v mežnariji občni zbor.
*	Oplotnica. Kmečka posojilnica v Oplotnici bo imela v nedeljo, dne 21. svečana, popoldne po litanijah, občni zbor po sledečem vsporedu: 1. Poročilo odbora o prometu v letu 1914. 2. Volitev odbora. 3. Zvišanje obrestne mere. Pri nezadostnem številu društvenikov se vrši eno uro pozneje zborovanje pri vsakem številu. — Odbor.
*	Št. Jurij ob jnž. žel. Podružnica avstrijskega Rudečega križa priredi na pustno nedeljo veliko veselico v prostorih Katoliškega doma. Na vsporedu je petje, gledališka igra v štirih dejanjih „Zloba in zvestoba.“ Po igri v gostilniških prostorih petje, šaljiva pošta, konfeti in druge zanimivosti. Ves čisti dobiček se nakloni domoljubnim namenom v pomoč za domovino krvavečim vojakom. Domoljubna misel Mice slavno občinstvo k prav mnogobrojni udeležbi; človekoljubje naj izkaže tudi velika preplačila.
*	Slovenjgradec. Voditelj okrajnega glavarstva nam je kot predsednik podružnice deželnega in gospejnega društva Rudečega križa za Štajersko poslal III. izkaz darov za Rud e Ji križ, ki izkazuje 4988 K. Ta znesek se je zbral po občinah, župnijs-
_______________„S TBAŽ A.“____________________
Mh uradih, denarnih zavodih in zasebnikih v slovenjgraškem o-kraju.
* Laško. Izobraževalno društvo v Laškem ima v nedeljo, dne 21. februarja 1915, po rani službi božji v prostorih Izobraževalnega društva svoj redni občni zbor z navadnim dnevnim redom.
Zadnja poročila, d^šla v petek, 12. ffebr.
Ruski napadi v Karpatih odbiti.
Dunaj, 11. februarja.
Avstrijski generalni štab uradno poroča :
Na Rusko-Poljskem in v Zahodni Galiciji raz-ven artilerijskih bojev nobenih dogodkov.
Na bojni črti v Karpatih in 'sicer v ozemlju zahodno od prelaza U s z o k) so bili ruski napadi in posamezni delni sunki Rusov odbiti, pri čemur so imeli Rusi velike izgube.
V	gozdnatih Karpatih in v Bukovini so dosegle naše čete novih uspehov. Ujetih je bilo več sto Rusov in zaplenjenih veliko število strojnih pušk.
Naša artilerija v Karpatih
nedosegljiva,
Budimpešta, 11. februarja.
Budimpeštanski list „'Magyar Birliap“ poroča: Dogodki bojev v Karpatih so še tudi danes v ospredju splošnega zanimanja. Vreme, ki je še vedno neugodno, slabe ceste in pota ovirajo naglo prodiranje avstrijskih čet. V ozemlju prelaza Utukla, katerega Rus' najbolj stražijo, ni nobene spremembe. Ni a, š a artilerija opravlja v e 1 i) k a- n si k o; del o. Posrečilo se je že skoraj na vseh krajih spraviti naše baterije na primerne postojanke, tako da povzroča o-genj naših topov Rusom velikanske izgube. V Bukovi ni prodirajo naše čete nebi-estano. V gozdnatih Karpatih smo pridobili veliko ozemlja.
Avstrijci zasedli mesto in dolino Sereth.
'Budimpešta, 11. februar,a.
List „Az Est“ poroča: Naše zmagonosne čete v Bukovini so zasedle danes mesto Sereth (leži 50 km južno od mesta Cernovice) in dolino reke Sereth. Naše čete so zopet ujele veliko število Rusov,
Uradno nemško poročilo.
Izhodno bojišče.
Berolin, 11. februarja.
Iz velikega vojnega stanja» se poroča:
Nemške čete so tudi včeraj z .zelo razveseljivim uspehom nadaljevale boje ob izhodno-prusid meji, v-kljub temu, da je oviral visok sneg njihovo celo gibanje.
Uspehi spopadov s sovražnikom se še za sedaj ne morejo pregledati.
Na poljskem bojišču so napadle nemške čete desno od reke iVisle v kraju severno-zahodno od mesta Sierpc (leži severno-zahodno od Vajrjšave) Ruse in jih porinile nazaj, pri čemur so ujele tudi nek/aj sto Rusov.
Na levi strani reke Visle ni bilo nobenih posebnih dogodkov.
Zahodno bojišče.
Napad nemških čet na Francoze v, gorovju Ar-gonnen je prinesel Nemcem pridobitev' ozemlja. Ujetih je bilo 6 francoskih častnikovi in 307 mož, zaplenjenih 6 manjših topov in 2 jjtrojni puški.
Zborovanje prostozidarjev iredentistov.
Milan, 12. februarja.
V	Padovi se je pričelo zborovanje intervencijo-nistiških zvez Italije, kjer so bili posebno prostozidarji in iredentistične skupine močno zastopane. Zanimivo je, da so zborovalci sprejeli predlog, ki očitno grozi z. revolucijo, če ne bi vlada napovedala vojske. Vojska in revolucija sta tedaj edini dobroti, ki jih i-majo ti ljudje pripravljeni za italijansko ljudstvo, katerega. dobri elementi bodo brez dvoma znali prav presoditi tako cinično blaznost.
Ranjeni, padli in ujeti«
Pešpolk štev, 47:
Schreiber Oton, nadporočnik, v ruskem ujetništvu v Dži-saku; Springer Rajmund, stotnik, v ruskem ujetništvu v More-šu; Tarps Jožef, kadet, v ruskem ujetništvu v Džisaku; Jožef Undesser, praporščak, v ruskeim ujetništvu v Džisaku; Vidic Ignacij, v ruskem ujetništvu v Džisaku,
Pešpolk štev. 87:
Ujeti-Častnik:
Jožef Pautsch, poročnik.
Ujeto moštvo:
Vfzintin Peter, pešec, -w ruskem ujetništvu v Elabugi, o-krožje Kazan.
Padlo moštvo:
Berg Janez 14; Brajda Janez 14, iz Primorskega; Golo-granc Jožef iz okraja Slovenjgradec; Stanjko Janez 13Večko Anton 13, iz okolice Konjjc; Zavec Jakob 14, iz Gradišča pri Ptuju.
Ranjeno moštvo:
Andrenšek Martin 15; Arnold Franc 16; Bizjak Janez 16; Brodnjak Alojzij 16; Dobravc Jožef 14; Furlan Dominik 14, iz Tržiča na Goriškem; Hribšek Mihael 14, iz Dola; Hrup Oton 14, iz Gornjegagrada; Janežič Janez 16; Kotnik Aleksander 15, iz Topolšice; Plesec Franc 14, iz celjskega okraja; Postružnik Jožef 16, iz ptujskega okraja; Seme Franc 16; Videmšek Jož. 13; Vodopivec Janez 16; Vonga Jožef 13; Zuran Andrej 14.
Altin Martin, nadomestni rezervist;
Barbo Anton, nadomestni rezervist; Basko Ermenegild, korporal; Bassi Alojzij, korporal; Blečiči Viktor, frajtar; Boico Janez, pešec; Bonaza Tomaž, nadomestni rezervist; Bori Alojz, pešec ;
Cadenaro Pij, nadomestni reizervist; Cepak Karol, pešec; Cerkvenik Anton, nadomestni rezervist; Cerkvenik Janez, nadomestni rezervist; Colombin Franc, nadomestni rezervist;
Destradi Peter, nadomestni rezervist;, Dopisin Jurij, nadomestni rezervist;
Erblich Franc, pešec; Erhart Franc, pešec;
Furlan Kristijan, korporal;
Gaslič Anton, pešec; Germek Avgust, korporal; Graberg Just, pešec; Grašelj Jožef, pešec; Gregorič Janez, pešec; Gri-zon Jožef, nadomestni rezervist;
Hervatič Anton, pešec; Holzer Jožef, pešec; Horvat Jožef, hornist ;
Jlančič Franc, pešec; Jazbec Martin, nadomestni rezervist; Jelinek Janez, pešec; Jelovica Franc, pešec; Jerman Avgust, pešec; Jus Anton, frajtar;
Kosec Janez, pešec; Kovačec Alojzij, pešec; Krumpak F., pešec ;
Lenardič Vinko, pešec;
Majcen Janez, pešec; Mejak Jožef, nadomestni rezervist; Mihelič Franc, nadomestni rezervist; Milotič Karol, pešec; Ma-joranc Konrad, pešec; Mesareč Jožef, frajtar;
Nekam Anton, pešec;
Obrovnik Franc, pešec;
Parletič Matevž, nadomestni rezervist; Paušin Anton, pešec; Pilepič S., pešec; Pontini Jordan, pešec; Poropat Anton, nadomestni rezervist; Požar Janez, nadomestni rezervist; Pren-divoj Štefan, nadomestni rezervist; Pouh Janez, pešec;
Radojkovič Jožeif, nadomestni rezervist;:	Ribarič Anton,
četovodja; Ružička Vilibald, pešec; Ritonja Tomaž, pešec;
Seme Franc, pešec; Sardonia Karol, korporal; Sbrojeva-ka Rudolf, nadomestni rezervist; Semič Jernej, narednik; Fr. Škrinjar, pešec; Špek Antony pešec; Spiglitz Jožef, frajtar; Spoza Janez, pešec; Štafeta Janez, frajtar; Staudinger Anton,, pešec; Štefančič Jernej, nadomestni rezervist; Stinč Lenart, pešec;
Trampuž A., pešec; Trošt Jožef, nadomestni rezervist; Turek Karof, pešec; Tampef Janez, pešec;
Ukušič Janez, pešec; Uržan Anton, nadomestni rezervist;
Valentin Anton, nadomestni rezervist; Vascoto Janez, nadomestni rezervist; Vascoto Franc,,! pešec; Vento Janez, pešec; Viđali Rudolf, pešec; Večko Anton, pešec; Vizjak Alojz, pešec;
Waichseibaum Ignacij, pešec;
Zanfaro Ma,tevž, nadomestni rezervist; Zlatic Jožef,) pešec; Zlatic Marko, nadomestni rezervist.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Ö a stniki:
Stotnik Karol Kreutzer, ujet v Rusiji, v seznamu izgub je bil pomotoma označen za ranjenega in pogrešanega; Baret Iv., praporščak, r; Bigo Ivan, poročnik, r; Urepder Rudolf,- poročnik, r; Lokay Emanuel, praporščak, r; May Oskar, praporščak, r; Salier Edmund, praporščak, r.
Padlo moštvo:
Fiala Ignacij, pešec; Omerzu Franc, pešec; Rataj Jožef,, frajtar; Sommer Janez, pešec.
Ranjeno mioštvo:
Arzenšek Jernej, pešec;
Baiaz Janez, pešec; Bolte Valentin, pešec;
Cvetko Franc, pešec ;
Doležal Leopold, pešec;
Fauland Janez, pešec; Ferlan Franc, pešec; Frühwirth J., pešec;
Gobec Franc, pešec; Grobelnik Martin, frajtar;
Hrašan Jernej, pešec;
Jelen Martin, pešec;
Kajnih Janez, frajtar; Karner Jožef, pešec; Klepej Jernej, nadomestni rezervist; Kolarič Alojzij, četovodja; Kosi Al., pešec; Kurnik Jožef, nadomestni reizervist;
Lesjak Matija, pešec; Letnik Janez, četovodja;, Lušnik Franc, frajtar ;
Matajka Jožef, pešec;
Pek Franc, pešec; Pliberšek) Jurij, (pešec; Posluža Friderik, pešec;
Resnidol Alojzij, pešec; Rupreht Janez, pešec;
Sagoršek Marko, korporal; Scharfe:; Jožef, pešec; Sever Ignacij, narednik; Schimmer Franc, pešec; Širše Valentin, četovodja; Škof Tomaž, četovodja; Stupan Mihael, pešec; Sušeč Franc, pešec ;
Vasle Franc, pešec; Vogl «Robert, frajtar; Vojtišek Matija, pešec; Vrbnjak Matija, pešec; [Vengust Anton, pešec;
Znidarko Anton, pešec; Žunko Jožef, korporal.
Razni:
Topničar Cimerman Anton, četovodja Gruber Jožef, nad-topničar Pirk Franc, topničar S averta! Alfred, topničar Silly Andrej, korporal Zupančič Viktor, vsi mrtvi; topničar Babnik Matija, nadtopniöar Gärtner Ernest, topničar Hollas Herman, topničar Omovšek Peter, četovodja Rautriik Andrej, topničar Senkir Jožef, vsi ranjeni; vsi od 22. poljskega topničarskega polka. — Fabiani Rudolf, nadporočnik,, r; Lah Mihael, frajtar, iz Črešnjevc pri Mariboru, r ; Kaltenegfger Marko, ujet v Elabugi, Rusija.
Razglas!
Po umrlem gosp. Peter :	Mejač-u krojaču :
se prodajo narejene obleke po jako ugodnih cenah.
Posameznim kupcem se nudi prilika za celokupno prevzetje.
Priporoča se MARIJA MEJAÒ Maribor, Stolna ul. 4.
k k
STRAŽA
Ira
se prodaja v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
¥ Maribor«:
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št. 5.
Papirna p-odajalna g. Pristernik, Tegett-bofova utica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivao).
Trafika v Grajski ulici.
»	» Tegetthofovi ulici (g, Žifko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-daleouki cerkvi).
V Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze Piči.
Ptuj :
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Celie :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Sv. Jurij ob Jul. žel. :
Trgovina g. Janko Artmana.
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g.)Frid. Zinauer.
Sv Trojica v Slov. gor. :
Trgovina g. Terezije Čauš.
Slov. Gradec :
Trgovina g. Bastjančič.
Sv. Vid ori Ptuju :
Mostninar g. Anton Kmetec.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Brežice *
Trgovina g. Antona Umek.
Šoštanj
Trgovina g. Ane Topoloik.
Luče v Sav. dol. «
Posestnik g. Franc Dežman.
Vojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Celovec :
Trgovina g. J. Vaj aceri, Veliko vška cesta 5.
GuŠtanj (Koroško):
Trgovina g. Vinko Brundala.
Op®8f!tliS S Će kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni, sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežni popust.

P)
U

za moške ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne in galošne najboljše kakovosti prodaja doma in razpošilja po najnižjih cenah veletrgovina
i.StormeckivCeljušl.300
Pišite po cenik,
POZOR !
POZOR!
Kupujem
Pet inpp
stane dopisn:ca, s katero ishko naročite moj glavni ef n k z 4000 podobami. Obsega bogato izber koristnih, potrebnih in za da: ila primernih predmetov. Cenik se vsakemu pošlje zastonj ,n franko. I. tovarna ur, Hans Konrad, c. kr. dvorni dobavitelj v Mostu (Brüx) št. 801 (češko). Prave niklaste žepne ure K 4‘20, 5 K, srebrne K810,9'60, ni k! as ta budilka K 2dX>, ure s kukavico 8'40 K, pendel-ure 9 K. Pošilja se proti povzetju. Noben ris.ko. Zame®j ava dovoljena sli de-
nar nazaj.
11-85

«gOt. .
Oobra kuharic«
ki razume tudi vsa druga gospodarska dela, išče tdužbe na Spodnjem Štajerskem. Naslov: Štor, Urbanigasse 28, Maribor.
Sutotf les
se knpi kakor krclje, bukove gozde za posekati, ki dajo les za žago, pa tudi za lastno uporabo, blizu železniške postaje in blizu žage. — Ponudba pod A. 6. na upiavništvo.
MM zaloga DP, dpagocs-
nosti, srebrnine in optičnih reči po ssahi ceni.
Tudi na obroke. - llustr. cenik zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Niklasta remont.-ura K 9‘50 Pristna srebrna nra K 7' Original omega ura K 24 Kuhinjska ura	K	10
Budilka niklasta K 3 Poročni prštati	K	2
Srebrne verižice K 2 Večletno jamstvo.
Masi. Dietinger
IM. Fehrenbach
urar in očalar
IMilin, Gosposka ul. Z6
Kupujem zlatnino in srebro.
u
T
rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki : Celje, Narodni dom.
Franc Kolenc
Kupim suhe gobe, vinski kamen in vse deželne pridelke po naj višjih dnevnih cenah. Vedno-sveže špecerijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omiji v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič Maribor,
Gosposka Ulica S, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo zastonj.
Ure! Ure! ^
V veliki izbiri in p© nizkih cenah.
Srebrne are za fante od 7 K Srebrne ure damske od rt K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3~60 Zlate damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske ure, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
in drugo enako blago priporoča čč. du hovnjkom in cerkvenim predstojništvom ter 12 samostanom kakor tudi drugemu občinstvu staroaaaua domača krščanska tvrdka
Franj® Duchek,
(popral JtDufek) svelar in meditar
MARIBOR, Viktringhofova ulica.
P»"io Bures Maribor
urar, zlatomer in očalar,
Tegetthofova cesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora.
seno, slamo, fižol, češplje in sploh vse poljske
pridelke p© najviijih cenah
Ant. Birkmaier
Maribor, Meljska cista 29 (Meiiingerstr.)
Znan© le, da se kupi
pri staroznani domači zanesljivi trgovini n9 samo po oeni ampak tudi prav dobrot
Sukneno blago (štofi za moške in dečke.)
Novomodnö volno za ženske in dekleta,
Najnovejše periled blago za obleke in bluze,
Platno belo In pisano za srajce in Bpodnje hlače,
BiagO za postelje In rjuhe, brez šiva in matrace,
Srajee Izgotovljene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov velika Izbir, za prati in iz črnega atlasa,
Zmlraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrgt blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
Mr ZASTONJ -mi
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev ’na razpolago.
K. Worsche Maribor
Gosposke ul. D. (Herrang. Dl
Edino zastopstvo in glavna zaloga za itostro-Ogrsfeu od originalnih
armadnih in želEzničarsfeilt Büste iirSK.
Po 14 dnevni poskušnji
se lahko vsaka ura proti popolni svoti zopet zamenja, torej ni nobene rizike, ampak se lahko vsak sam prepriča o teli izbornih urah. Prednosti teh ur: Prava železničarska Ro skop f-ura se je, ne dolgo tega, nalašč za železnične in štrapacne službe z novo konštrukcijo zbo(j-šala, dobila precizijski tek, posebej močno osi, kolesje se vso vrti v kamenih. Ura teče 32 ur in ide točno na pol minute, če tudi ura leži, visi ali se nosi v žepu. Ura je zavarovana proti preveliki napetosti peresa, ob-ločje je iz čistega nikla ter je zavarovano še z enim plaščem za varstvo zoper prah ter še vsi pokrovi strogo in natančno zapirajo. Po dobri preizkušnji so se te ure radi nizke cene in vendar dobrega teka uradno upeljale pri armadi in različnih železnicah. Prosim Vas torej, da te ure ne zamenjate z drugimi sličnimi urami, ki se dobijo v trgovinah. — Vsak si naj brez nevarnosti, da bi trpel kako škodo, naroči mojo ceno uro. - Velik cenik popolnoma zastonj.
JL KIFFMANN, Maribor ob Bravi št, 4,
največja tovarniška zaloga «r, razpošilja v vse dežele. — Sp
srebrnine in zlatnine, pedalisi za boljše ure.
SlROLINnRodie
Se debi v vseh lekarnah à k. o-.—
Prsne bolezni, oslovski kašelj, nadulia^po influenci.
Kdo noj jemlje Sirolin ?
3.	Vadušljivi .kaferim Sirolin znatno olehča naduho.
4.	Skrofuzni of roci, pri katerih uči nkuje Sirolin z ugodnim vspehom na splošni počutek.
L VsBk, ki trpi na trajnem kašlju.
lažje je obvarovati se bolezni.nego jo zdraviti. .2. Osebe s kroničnim katarom bronkijev, ki s Sirolinom ozdrave.
Vozni red na progah južne železnice za Maribor.
Veljaven od 1. januarja 1915 do preklica»
2’50f I 3-16|j 2-44 |
Odhod Maribor—Dunaj
Brzovlaki j
Osebni vlaki
5-23|
9-47 1*02 4-14 8-061
Dohod v Gradec
3'50| I 4'24| I 3 51 I I 7-09 I ll*3ll 2 49 | 5 64 IlO -
Dohod na Dunaj
8.25 j 9-10 8-1511	1-55 7’05||
5-36|
Odhod Dunaj—Maribor
8-25||9-8(||8-46|||lO'30|| — | — | »*— | 1*10
Dohod t Gradec
12'82|| 1'44| j 104 J |5-22| | 7-27 | 857 | 415 | 800
Dohod y Maribor
1-861| 2-63|j 2-20 | j 7'89 | 9'56 | 12 30| 7 06|[ll-0©|
Odhod Maribor—Trst
Brzovlaki
Osebni vlaki
3*03| I 2-28 I I 5"40|j 8'13 | 7‘80|| 12-0|
Dohod y Celje
j 4-19| j 3-50 j I 7-35 |l0'14 |l0T4|| 2 11|
Dohod y Ljubljano
I 5'55| j 5 46 j |l0ll|lŽ45 |l2"B5|[ 448||
Ljubljana—Maribor
12*1 l|j 11'26 J |l2'18|| 4'34| j 3-11 | 6 22| |
Dohod t Celje
1*63| I 1-14 I I 3-031 j 7 08 | 5 40 | 8'45||
Dohod v Maribor
I 3 07| j 2 36 J I 4-59| j 9'09| j 7'41| |l0-38|j
Odhod Maribor—Celoyec
Brzovlaki | [ Osebni vlaki
l-50j| I j 8-25|| 10-14 I 7-651
Dohod y Sp. Dravograd
3-081 j j I 4'53|| 12'—I 9 39| |
Dohod y Celovec
|'.4-24|| j j 6-26 j 1-61 |U-19||
Celovec—Maribor
12-211	1110-05| 2-40 7-551
Dohod v Sp. Dravograd
I 1'35| j |U-56 I 4-46 9’43| |
Dohod v Maribor
I 2‘42J J H 1-28 | 6-21||ll-18||
Maribor—I		iudimpešta		
Brzovlaki	Osebni vlaki			
j 3 03| 1	7.45	8T3	1-15 7-301	
Dohod na Pragersk				0
13-1911 H -		8-43	— j 8 30 j	
Dóhod v Ptuj				
13-6911 H 8-41		9-53 j 2-30 19'Olj |		
Ptuj	—Maribor			
|ll-56|| 1 15 41|		735	11 07 j 5-34	
Dohod na		Pragersk		0
|l2"15|| 11 6-12		8-02 j — j 6-01		1
Dohod v Maribor				
1 1-201 I] 6-57		9-09	12-10 j 7-41| 1	
* Številke: pri katerih je črta, pomenijo nočni čas.
r. z. z n. z.
v ■ ; !

HfÜtlilnO vitino 86 sPrejemaj° vsakega in sp obrestujejo: navadno po 4Vj°/o, proti trimesečni odpovedi po 43/«®/o- Obresti se pripisujejo h kapitala Xir dnifflB V lUy v l, januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
PACtllilü SO Hüfüin 1® članom in sicer: ha vknjižbo proti papilarni varnosti po 5'/*%, na vknjižbo sploh po S'/tYo, na vknjižbo in poroštvo po * "«vjlld ov UdJClJU 53/«Vo in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
s s	so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. nre dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema
«JI«.Ulite Ulte in izplačuje denar.
PniüSIlit}) SO	in prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
*	l&S - Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. -^pi
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Tiskarna sv
v Mariboru
Opreznije»« ■	šetraji, « ItaeSnlm električni«» •bratov«, ra*q|»»v«J filmi Saribwml In èeOstlmi	sprejeme» na v sa»fcaw».
sko širok« »gmdm^oém	kakor • čsasnifco,	fcsrafinam, «*®a»sfe* Im droge kmledlsurje.
Za «15. župtrilske «rade spovedne in misijonsk« Ustk« s črn im, rdečim ali modrim tiskom, la kritaajs i»	«sesti«: jedilnike, vabila na plese, ljudske veseSm teaktSe iti.,
uradne zavitke z natisom glave ter nase oznanil»« napise, la slavne efečissske, istek® k plesne rede, vstopate«, r**Kčae napise itd. Za posameznike: vizitk», nastondoa, pcsmčaiea, druge »rada: uradne zavitke, oznanila, napisa, razglasa, plačike predpise, pwjemna pete- parto in idbotink« v aajlepši opravi. — Diplome aa častne oda društev in teks «Muh t dite itd. Za obrtnike In trgovce : pisma, zavitke, okroäaies, račune, opomine, zacnjšoe, «®-	rasliferih ofemririU ia s modernijai okvirji po jako niških eonah.
nika, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drocobasrnim tiskom. Zs pesojjSate«,	__	„	.	.
zadrug« In društva: pravila, zapisnike, pristopnic» in sprejemnice, letna poročila, ratiaswfe» 00098	¥$& BftTOClik 86 135VFŠ||0 C6B0 IQ tOCSS©.	96000
»ahljačke, društvene znake, vabila k privsditvam in	dneva* spored« in «tenga.
Pozor kmetovalci !
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mautkner, ki se dobivajo pri J2 domači tvrdki
I. RAVNIKAR CELJE
Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda.
MT* Solidna in točna postrežba. mi
Edina šlalerska steklarska narodna trgovin
Na debelo!	Na drobno!
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
priporoča po najnižjih Qcnah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za nodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Nafsolidnefša in tožna postrežba.
Izdajatelj in založnik: Konsorcii „Straža.1
Odgovorni urednik- Franto ßebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.