41. številka. Ljubljana, petek 20. februarja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. IxbHjH vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti pnjeman za avstro-ogers ke dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. ■M ***** ,eta 4 ff'"- Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 pld., za četrt leta 3 jrld. oO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljati jo na dom se računa 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliku ^eč) kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol'.h in ■a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. M) kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gold. — Za oz na n i la se plačuje od četinstopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., će se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredn i S t vo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ,gledališka stolba". Op ravni s t % o. na katero naj -e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Vlada in šolske postave. Minister Taafle je v državnem zboru dno 18. t. m. predstavil nove ministre, a precej potem prijatelje in protivnike iznenadil z odgovorom na Mengerjevo interpelacijo zavoljo znane vloge čeških škofov. Minister je namreč pri tej priliki obljubil reformo postave o ljudskem šolstvu. Rekel je, da v vlogi škofov nij nič druzega, kakor uže več let znano in iz cerkvenih krogov večkrat naglašano cerkveno stališče, katero so zdaj škofje spet poudarili čisto iz lastne inicijative. „Kar se tiče h koncu interpelacije stavljenega vprašanja, nij nobenega druzega pota za to, da se po« stava spoštuje, kakor izpolnjevati jo, do-klerje veljavna, ali se tudi ne od t e-zati skušnjam in opazovanjem glede primernosti posameznih določeb, ki se pri izpolnjevanji pokazujejo. Vlada je zbirala mej dvanajstletnim obstankom zdaiijih šolskih postav te izkušnje in smatra za svojo dolžnost, tam, kjer se jej poprave obstoječega na podlogi izkušenj potrebne zde, uvesti jih po administrativnem in legislativnem potu v veljavo." Ta mimsterska izjava je bila od desnice z odobravanjem sprejeta, na ustavovernej levici pak je vzbudila silen hrup, ugovor in strah, ali kakor „N. Fr. l'r.tt pravi: „die hbchste besttlrzung auf seite der verfassungs-partei." Nasledek te Taaffejeve izjave je bil, kakor se nam je uže včeraj z Dunaja telegra-firalo (za včerajšnji list nanije bil telegram prekasno uošel}, daje knez Liechtenstein svoj znani predlog, s katerim se je imela vlada pozvuti, naj šolske postave „v verskem m narodnem smislu4* reformira, — nazaj potegnil ali oporekel. S tem tedaj odpade vse ugibanje v nekaterih listih: ali je bil Liechtensteinov predlog nepolitičen in neprimeren, ali ne; ali bodo Čehi in Poljaki glasovali zanj ali ne, itd. Kesniea je, da je vlada precej po dopolnenji novega ministerstva stvar sama v roke vzela in naglasila, da pojde na začetem potu dalje in to je prav. Učiteljska pripravnišča in dr. Voš-njakova resolucija. Mnogo naših starejših učiteljev, ki so svojimi lastnimi očmi opazovali, kako se je pri nas v teku let šolstvo spreminjalo, recimo napredovalo, — vBaj moramo dandenes pri vsakej stvari ta izraz rabiti, — gledalo je ta napredek na šolskem polji sumnjivo a pazno. Ti stareji učitelji, odgojeni za svoj velevažen posel v onih starih preparandijah, v katerih se je na-glašala bolj blagost srea, gojila se ljubezen do mladeži, oskromnost v privatnem življenji, tolerantnost v občevanji s6 svojim bližnjim, ti stareji učitelji, obdarjeni s temi lastnostimi, so bili, kakor se denes v obče sodi, samo za silo olikani za s\oj posel, a vendar opazi vsakdo, kdor trezno gleda, da so iz njihovih šol prihajali varčni, pošteni gospodarji, dobri meščani in vrli učenjaki vsake stroke. A ne, da bi hoteli mi s tem popolnoma obsoditi de-našnje Šolstvo, denašnje preparandije in nazaj poželeti si one iz prejšnjih časov; vendar šolstvo prejšnjih Časov naglašamo iz posebnih uzrokov. Namen ljudskim šolam je, vzbuditi samo-svest v bodočem narodu; vsak posamezen naj bode mogel kasneje razločiti, kaj nam pomaga do blagostanja, kaj mu koristi, kaj mu škoduje, in treba mu je pred vsem oskromnosti, zadovoljnosti z majhenim. In ker so bile ljudske šole preje v svojem temelji tako osno- vane, vidimo, da je bilo preje tudi več imo-vitih gospodarjev, in za prosti ljud so ljudske šole. Tem podlaga pa so preparandije, Dandenes, ko je življenje v velikem stilu moderno, hoče vsakdo dobro in nad možnost dobro živeti, uravnano je tudi naše šolstvo, uravnane so tudi naše preparandije potem: tu se ne vadi oskromnosti! In iz teh učiteljskih izobraževališč dohajajoči učitelji, vajeni in v preparandiji razvajeni živeti kot ^gospodje", ti dajejo tudi svojim odgojencem po kmetih svoj izgled, novoerna izreja pa se rada prijemlje priprostega ljudstva, kajti pravila: „živi svojim razmeram primerno'* nikjer ne opazijo, da bi se po njem ravnalo. Prejšnji učitelji so bili samo za silo olikani, denašnji imajo samo za silo blagost srca, značajnost in ljubezen do mladeži, a višja je njih omika, višje pa tudi njih potrebe. Taka je organizacija naših preparandij, in prešlo se je iz jednega ekstrema v drugi. Denašnjih preparandij pa najslabša pridobitev in zelo nevarna posledica je nespoštova-nje značajnosti. Koliko značaja se je moglo od prejšnjega učiteljstva terjati in še več. toliko je je imelo. Tem višje je ceniti njihova značajnost, kjer se je bila prikazovala, kolikor manjšajo bila njih olika. Od vsacega, popolnem izobraženega Človeka se pa v prvej vrsti zahteva zn a č a j n o s t, zahteva nepogojno. Zdanji ustroj učiteljskih izobraževališč, te podloge ljudskih šol in narodovega naobraženja, pa je tak, ki odgovarja vsemu druzemu, samo gojitvi in utrjenju človeškega značaja ne. Ne samo to, nego značajnost je ostro prepovedana lastnost, in temu dosledno se daje tudi učiteljskim odgojencem tak uzor. Vse to je posledica nenaravnega zatiranja narodovega jezika pri nas. Nazori denašnjega sveta so se sčistili, vsakdo hoče svoje, kar mu gre po božjej in človeškej pravici. Ali ker so se nazori sčistili, absentiral kateri, pa je vendar bilo sitno, ker se je razgrozil clarissimus, da jih bo metal pri izpitu nemarne, ter da bodo ležali ko snopje in pa „kopitali" se bodo, je rekel, — a znali smo dobro, da je clarissimus strog in hud včasih, pa Če kateremu obeta, ka se bode „skopitalu pri izpitu, da se takemu potem slaba godi. Da bi ga zopet v dobro voljo spravili clarissimusa, smo se prav neumne delali, nadlegovali smo ga z raznovrstnimi interpelacijami, na katere nam je vestno odgovarjal in pa kregal nas je, da smo tako bedasti. Na to je rekel eden : „Znamo, clarissime, da smo mnogo bedastejši nego so oni!" Ta kompliment je preslišal clarissimus in je dalje tolmačil. Bil je govor o aintibijab. „Kaj je to amfibijaV" se oglasi jeden v zadujej klopi. Clarissimus. (Spisal C—v.) Clarissimus je bil naš profesor, a mi smo bili njegovi učenci; s statistiko avstrijskega cesarstva nas je zabaval vsak dan po eno uro in mi smo ga slušali. Kadar je nataknil očali ter videl preveč taaih, katerih nij bilo, je iz-vadil iz žepa katalog, pa je sezival vse po redu, kolikor nas je bilo zapisanih od B do Z. Pri vsakem imenu se je oglasil jedeu izmej nas, in ko je prišel clarissimus do zadnjega, še nij imelo nobeno ime nčrte", katera bi zua-jnenovala, da dotičuika nij v kolegiji. „Vi ste me vkauili!'* dejal je clarissimus, potem je pa začel zopet čitati naša imeua, počenši od B ter je pri vsakem imenu pogledal, da li se bo javil pravi vlastnik njegov. Sedaj nij šlo tako gladko; prva dva sta se javila, za tretjega se je sicer tudi javil jeden izmej nas; ali clarissimus ga nij hotel priznati za avtentičnega, ampak mu je rekel, naj se javi pozneje, kadar pride na njega red in ko bode čitano njegovo ime, mej tem pa je uže bil naplavil „črto" k imenu absentnega dijaka. Čital je dalje, javil se je zdaj tu zdaj tam jeden, pa zopet ne ta pravi in vsled tega je rekel clarissimus, naj se vzdigne vsak, katerega ime bo cital. Zove neko ime in čuje se: „ tukaj!' ali nihče ne vstane. „Kje je?" vpraša clarissimns, a eden izmej nas pravi „tu je tii! * — Ker ga le nij bilo, smo rekli: „skril se je pod klop!a Na to se je razsrdil clarissimus, pa je rekel, da bo vse one držal absentnimi, kateri se skrivajo pod klopmi, in tako jih je bil precej zabeležil v katalogu. Pregreška sicer nij bila velika, če se je doba ne zunanje, ampak notranje, to je življenje in duh, kateri v društvu kraljuje, daje pravo vrednost! Nij treba, da je društvo veliko in košato, ampak dobro je, če udje društvene namene dobro poznajo, taiste pospešujejo in in jim gladijo pot do zaželjenega cilja. — Naše učiteljsko okrajno društvo ima zdaj novo vodstvo. Na dan 12. febr. t. 1. je bila prva seja razpisana. Enega samega uda smo našli v zbornici! „Denes boste lepo sejo imeli!" je nekdo šaljivo izrazil se. „Kje pa je g. pred »ednik? povprašamo. „Gledat je šel v gostilne, znabiti najde tam gg. učitelje in jim pove, da je treba priti v zborovanje!" bil je odgovor. — Našel nij nobenega! Zapisnikarja je manjkalo in še dveh drugih odbornikov! Zbrali 80 se vendar v sobi 3, reci trije udje! Bog ve, kaj zadržuje dotične gospode, da se ne prebudijo l Se ve, oni nemaju gasla „naprej!" ampak le „biba leze, biba nij!" Uže prva seja se vrši tako sijajno. Lep začetek, pa tudi lep izgled drugim, kaj ne? Treba, da se ta reč kmalu obrne na boljšo stran. Naj temu zaspanemu življenju vendar enkrat odklenka! Ako bo naprej tako šlo, je boljše, da učit. društvo Ormužko neha, in da se damo vpisati v katero drugo (sosednje) kakor so nekateri učitelji uže storili! Domače stvari. — (Ljubljanske kazinske gospode), gg. Kalteneggerja, Pirkerja, Zhubra, Lasehana, in dr. uradniških udov „konsti-tucijonalnega društva" oficijalno proglašeni organ „Laibacher Tagblatt" je zlasti nad imenovanjem barona Kriegsaua nezadovoljen in se v listu vtorek večer roga, da more biti novi minister ali univerzalen genij, ali pa „ein ausserst bere itvvill iger beamter, der eben iiberall hingeht, vvohin er commandirt vfird. — Malo čudno je čitati v uradniškega društva organu zabavljanje na poslušne ali pokorne uradnike, zlasti ako se spomnimo, kake nazore o uradnikih (zlasti če so bili Slovenci) smo prej zmirom brali v „Tgbl.tt — (Dvoboj v Ljubljani.) „Laib. Tagblatt4* pripoveduje, da sta se pretečeni teden dva tukajšnja artilerijska oficirja s sabljami duelirala za trnovskim predmestjem. Jednemu je bil trebuh baje popolnem pre-paran. — (Nesreče.) Piše se nam iz Kranja: V soboto večer peljal je voznik Mokorel iz Bistrice pri TržiČi voglje. Mej Begunjami in mej Slatnim zdrsnil je voz s ceste navzdol, voznik pade iz voza in obleži mej drevjem, a konj se zavali nanj in ga stlači, da je bil takoj mrtev. Nesrečni je bil oženjen in oče dveh otrok. — Branjevec Miklavčič, hišni posestnik v Tržiču, pripeljal se je ponedeljek v Kranj na trg od mrtuda zadet. Mej potom opa žili so sopotniki, da Miklavčiču nij prav, a mislili so, da je zaspan in dremlje; ko so pa privozili na Staro pošto v Kranj, nij se več zavedel. Ob Vi^i uri zvečer je umrl. JPokoj-nega prepeljali so še tisto noč v Tržič. — (Iz Zagreba) se nam piše: „Kakor čujem, dal je ban Mažuranić na Dunaji svojo ostavko, ter je locum tenens Živkovie uže prevzel poslovanje. Dotična publikacija v uradnih listih se skoro pričakuje." — Podobne novice beremo tudi v druzih novinah, a ne vemo, eo li osnovane ali ne, kar smo v „Obzoru" čitali, da se zagrebški proroci „hrane kiselim zeh'em.u JLzdatelj in urednik Makso Armič. Razne vesti. * (O italijanskej kraljici)Margheriti poročajo novine, da je na duhu zbolela. Včasi kar pred se strmi, za nobeno reč se ne zanima, razmišljena je in se ne udeleži nobene veselice. Pravijo, da jej je to ostalo od tačas, ko je bil njen mož kralj Ilumbert napaden. * (Me d m o rje Panamsko) so uže pričeli prereza vati. Znani inženir Les s ep s je šel 10. januarja v družbi kolumbijskega posla nika, Panamskega škofa, predsednika Panamske države in z mnogo drugo gospodo na Cerro Culebra, kjer je bil napravljen prvi podkop. Lessepsa sedemletna hčerka je elek-triškim potom zažgala podkop, v katerem je bilo 3 kilograme streliva. Zagrmelo je, in silno skalovja se je odkrušilo. Cela družba se je zadovoljna s prvim uspehom vrnila v Panamo. * (Šolske otroke) smrti rešil je poštni sluga ltosenauer v Landshutu na Bavarskem. S6 snegom je metlo, otroci so uže pravi pot zgrešili, kar pride poštni sel, na vsako ramo si posadi jednega otroka, na hrbet tudi jednoga, krepak mož stopa naprej, drugi otroci za njim in tako jih pripelje v bližnjo vas. Dobil je nagrade 50 mark. Eksekutivne dražbe dne 21. februarja: Janez JJrezovar (2) iz Brezja (1848) v Ljubljani; Jože Počkar (2) iz Kazgorja (848) iz Vipave; Martin Javornik (2) iz Jerove vasi (4063) v Ljubljani; Fran Hočevar (2) iz Pijave gorice (120) v Ljubljani; Fran Dennaatja (3) v Ljubljani, Martin Hočevar (8) iz Stu-donca (1675) v Krškem; Janez Grbec (1*> s Hriba (40) v Ribnici; Jane* Bartol (1) s Hriba (1120) v Kibnici. Umrli so v Ijiiltljttnl: V deielnej bolnici 13. februarja: Eizabeta Prosenec, gestaška, 55 let, za slabostjo in starostjo. 14. februarja: Ignacij Kopač, delavec, 20 let, la oslabljenjein. Tujci. 17. februarja: Pri Slona i Zenkovich is Trsta. — Patek, Czak, Glock Kiohfer iz Dunaja. Pri !»l»llei: KjvžI iz Gradca. — Giiok, £ngl, Scbwarz, Kun/, ii Dunaja. — Uranio iz Reke. — Frank iz Gorice Pri bavarokeiu dvoru: Scbmid iz Trsta. — Lach iz Lož.i. - ILbanec iz Ptuja. Zahvala. Vsem prijateljem in znancem izrekam svojo najprisrčnišo in najiskre-nejšo zahvalo ztt globoko sočutje, katero se je izkazovalo inej boleznijo in ob smrti mojega nepozabljenega soproga, gospoda Mihaela Lenče-ta, posestnika na Lavrici. vsem mnogobrojnim udeležencem pri pogrebu, osobito pa se zahvaljujem eestitej duhovščini, slavnemu veteranskemu društvu ljubljanskemu, gg. pevcem ljubljanskim za ginljive žalost inke na^robnice, in vsem d ari le I j eni veliko in krasnih vencev, katere so ranjkemu položili na rakev, — vsem: prisrčna hvala. (57) V imenu rodovine Marija Lenče, roj. Na Lavrici, dne 17. febr. 1880. V „Narodnej tiskarni" v Ljubljani je izšlo in se dobiva: Trije javni govori. Govorili prof. Fr. Š u kije, Iv. Tavčar in prof. Fr. VVienthaler v Ljubljanski čitalnici. 8° 9 pol. Cona 30 kr Dunajska borza 18. februarja. (Izvirno te < tri . ti.'no poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . . 71 gld. 30 kr. Enotni dri. uvlg v srebru ... 72 „ 15 „ Zlita rema.........85 „ 10 „ 1460 dri. posojilo......1 "J n — „ Akcije narodne banke . . . . WU „ — n Kreditne akcije....... 304 „ 40 m. London..........117 „ — „ Srebro..........— „ — n M»pol..........9 n 34'/, „ C. kr. cekini........5 n 53 „ Državno marke.......57 „ 65 „ Išče se gostilničar M jako dobro obiskano Krstilnico tik velike ceste. Natančneje bo izve iz prijaznosti v administraciji »Slovenskega Naroda". (56—1) Nij sleparstvo! Iz g. k. zastavnice dunajske rešene žepne ure izjemno v ceno, namreč 70 odstotkov pod kupno ceno. Kazim komisijske zalogo tir, oci največjih švajcnr-• kili tovuren, ae je v o. kr. zastavnici zastavilo, a na re. lilo, tedaj so z.tpadle po javnej dražbi prišle po xxat-Trcrjctiio aa.Lz3ce] ceni nam v last. Mi moremo tedaj ure od zlata, srebra in niklja, najboljši ivajoarski izdelek, vae s 5 letnim poroštvom, samo da dobimo svoj denar, prodajati Jih 70 odstotkov pod fabriiko ceno, ure so skoraj &vbjF za« i«» ii j. "^sj Vsak človek, nuj al je bogat ali ubog, potrebuje vendar uro, ki jo često najzvestejša prijateljica in spremljevalka akosi celo življenje; tako priliko, prijetno in nigdar vračajoco ao, ima zdaj vitagdo, da si moro proskr-beti skoraj zastonj solidno, fino, garantirano in na minuta regulirano uro, koi ]• našo foLtcrlšlco oao"bJa» "=.o i3.ro as« 3e3.exa.lr.raLt res"u.llxsL2.o. Vaaka ura ima ivajcarsko fabriško znamenje- Poroštvo Je tako zagotovljeno, da se s tem Javno zavežemo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novoe povrniti. Kdor liDin izT-rotno, no-"oi]otnc osno, n.av 6 lot zaj trn.con o. a.a"bio lćt©4© uro akoia] fJSV SEO-StoraJ ~VU imeti, naj si jo takoj naroči, kor more VBUguo umuti, da uro nečuveno hitro kupujejo. Zapisnik žepnih ur. 3- ixrcv nev valjar od teikega srebrnega niklja, fino na treuotek regulirana, gravirana in gvlloširana, a H rubinov, a ploščatim steklom, emuiliruuo urno ploščo in poBehnim krovom zoper prah , in fina zlata fm.oii-uriia verižica, ki je atula preje gld. 12, velja zdaj aamo gld. 6.50. — lota rlxa,c pozlačena, lcxo.cixa.av, xa.0L0Lox2Q.eot-va.3o -<7-oa.lco zlavto uxo, ■ctrra.o eria.. e.so. 1. žepiaa, ura na sleJLi©, o 1 <• gld. 30, zdaj sumo gld. 7. — •ledna najboljših ur. — X»to. težke tt og-rajl po-zlačena, lcxo.axa.aL IzpolJ «LT7-a, y opolnem. nadomeotujo zla.tc Mic,oa.mo|fld. B.BO. X iere.on.tolr ura, iz iiajtiuujšoga double-zlutu, brez ključka za navijati na kozici, pod poroitvom ohrani si zmirom zlato barvo, izvrstuo uu minuto regulirana, z dvojnim krovom, dokorovana eitiail urno pioičo in priviliglruuo dolo, obdurovuua izvrstna uru /. vurižtco od talmi-zlata, projo gld. -1, zdaj mino gld. 8.60. — Teh ur jo malo. 1 crotina icmcntolr ura, od pravega 13 lotnega arebra, potrjena od c. kr. kovnega urada, navija »o na kozici brez ključka, z nasprotnim zoporom in ka-zulno pripravo, fino h privilegijem, na minuto ropusiranu, a ploščatim steklom, omuil urno ploščo in kuzuloiu za ao-kumlo, v notranjem a kristulnim krovom in kolesci od niklja, ta vsucegu transpurentna, najboljša, najcenejša in najclogautupjša uru sveta, projo gl«l. 30, zduj sumo gld, 14. 1 ciocina. -uro. 11a -i-lio, od pravega 13 lutnoga toškega srebru, potrjenega od c. kr. kovnega urada, a lfi rubinov, na sekundo repusirunu, s ploščatim steklom, cm.iil urno ploiičo in kazalom za eekundn, pozlačena elcktro-galvuniškim potom, tuku, tla bi jo ne mogel noben zlatar svuta od pruvo zluto in za drug denar kupljeno razločiti; prejo nepuzlučeuu gld, 34, Edaj puzlučoua samo gld. 12.M). 1 orelrma -u.rcv no. -vaLl]c».x, cul pravoga 13 lotnogu srebra, potrjonega od c. kr. kovnega uradu, z H rubinov, na minuto repasirana, pozlučcna clektro-gal-vaniškim potom, tako, da se jo od prave zlato ne more razločiti; prejo gld. 15, zdaj uuiuo gld. (1.50. 1 ■va.io. za gospo, od pravoga 14 karat, zl.it.1. potrjcuegu oil c. kr. kovnegu uruiiu, vrlo lina, elegantna ura z nujnnoJHo bonctčutisko fu<,un - verižico za okolo vratu v ilnem buržunustein etui.il; preje gold. 30, zdaj sumo gld. 19.60, Tuccgu šo nij bilo. 3. flua 3lcxta. iom.on.toii u.xa. 13 karat., po gld. 40, 50, nujUnejso suvonetto-ure, preje po gld. 100. 4 Naslov: Uhren-Ausverkauf -A.. FraisG, Rothen thurmstr asso 9, par ter r o, gogeniibor dem orzbiscnbflicliou Palais, WIEN. (597—4) Lastnina m usk „Narodne tiskarne". Dopisi. ■ / Matičine 16. febr. [Izv. dop.] Od mnozih krajev naSe domovine se bere o veselicah v korist revnih Istranov. Tudi pri nas nehčcmo zaostati. Znana dobrotnica šolske mladeži, podpornica revežev, posebno našega ^raja, plemenita gospa Helena Fodransberg, veTika posestnica na Hudem, tudi ne pozabi na naše brate revne Istrane pri nekej vese-~Kci. Fovabila je pl. gospa vso inteligencijo iz Zatičine, Višnjegore in St. Vida dne 9. februarja zvečer na predpustno veselico, pri ka-terej so se deloma vse udeležili. Začetek je bil ob 6. uri s tombolo za stradajoče Istrane. Prijazen govor plemenite gospe Fodransberg, v katerem razlaga namen te veselice, omehči srca povabljenih gostov. Z veseljem sežejo po tablice, ter se potem igra pričre. Dobitke je sama pl. gospa darovala, kakor tudi vse stroške tega večera. Zares se je čutil domačega vsak izmej gostov v lepih sobah pl. gospe. Družba nij bila tako velika, kakor v večjih krajih, vendar se je nabralo 27 goldinarjev. Precej lepa vsota za malo pa veselo družbo. Po dokončanej tomboli se lepo zahvali dobra gospa gostom za udeležitev in lepo podporo revnih Istranov. Še tisti večer se je odposlal nabrani denar na si. c. k. deželno vlado v Ljubljano. Po blagem delu je človek vesel, to se; je tudi tukaj uresničilo. Veselje je bilo gle-i dati, kako so se zale gospodične z mladimi gospodi sukali, nobeden nij hotel predpustui dolžan ostati. Dokaz veselega večera je, ako povem, da je ples trajal do G. ure zjutraj. — Zelo težavna je bila ločitev vesele družbe. Posebno so se odlikovale ta večer lepe elegantne maškare iz Zatičine, katere so bile zelo v okusnem oblačilu. Plemenita gospa je ta večer dokazala, da se tudi na deželi v tihoti lehko človek veseli, ako je le družba edina. — Pri tej veselici je h\\ blagi namen in veseli večer. Želeti bi bilo več enacib blagih duš in turih večerov, potem bi bilo zares prijetno živeti. — Pripravno se mi zdi, ako se v imenu vseh povabljenih gostov plemenitej gospcj Fodransberg očitno zahvalim za blagi namen tega večera in za njeno prijaznost in gostoljubnost. Uog jo ohrani še mnogaja leta v korist revežev nam pa v veselje ! —č. ■z Mozirja 16. febr. |Izv. dop.] IlaČuri in bilanca naše gorne-savinjske posojilnice v Mozirji, vknjiženega društva z neomejenim poroštvom za leto 1878, to je peto leto svojega obstanka, sta taka le: 1. Račun. Dohodki: 1. Ostanek v gotovini od leta 1878 .... 2729 2. Plačani deleži ... 45 3. Povrjena posojila . . 126714 4. Obresti in pristojbine od posojil .... 5541 5. Hranilne vloge . . 14676 6. Najeta posojila . 30000 Skup gld. 55 kr. 59 49 Če se stroški od&ejejo z Ostrne koncem 1. 1879 gotovine v blr gaj niči . 179706 178673 gld. (J 3 kr. 53 « 1033 gld Stroški: Na obresti od deležev Fovrjene vloge . . Plačane obresti od vlog 880 Itazposojila . . . . 140767 Povrjena posojila . 29000 Plačane posojilne obresti a) davki in priklade b) oskrbni troški . . e) plača v kreditno društvo občinske posojilnice v Gradcu na račun zavarovalnega fonda Skup . 140 gld. 6403 „ 700 127 529 10 kr. 40 kr. 40 „ 1L - G 2 72 40 125 50 178673 gld. 53 kr. 1033 gld. 10 kr. 2. Bilanca. Društveno premoženje: 1. Ostanek v gotovini koncem 1879 . . . 2. Kavcija v gotovem denarji pri kreditnem društvu občinske posojilnice v Gradci 3. Aktivne terjatve kou cem leta 1879 . 4. Naprej plačane obresti 5. Pohištvo . . . 6. Terjatve na obrestih 7. Vpisnina . . . Skup Če se od premoženj dolgovi s . . . odštejejo, ostane končen 1879 svota .... 2349 gld. ki se k reservnemu fondu prišteje. 262 41582 163 20 86 2 50 33 15 43149 gld. 8 kr. 40800 2 kr. Društvena pasiva: 1. Deleži društvenikov . 2. Neizplačane obresti . 3. Hranilne vloge . . 4. Propadle obresti . . 5. Najeta posojila . . 6. Naprej plačane obresti od teh posojil . . . 7. Koncem 1. 1878 ostali reservni fond . . . Skup T 1890 gld. - kr. 75 » 60 n 23374 n 99 n 819 n 51 n 10000 M — 948 r> 65 ■ 8691 n 31 rt 408UO gld. (i kr. Društveno premoženje koncem leta 1879. Koncem 1. 1878 bilo je premoženje v re-servnem fondu in pohištvu ..... K temu letošnji ostanek 8..... 3691 gld. 31 kr. 2349 sv. Peter vprašal Kristusa, zakaj Bog kazni poleg hudobnih tudi dobre, je priletel mimo Čebelni roj, in Kristus je dejal sv. Petru, naj vzdigne kvišku roko. Ko je sv. Peter to storil, so se čebele vsedle na roko njegovo. Ko prideta do nekega potoka, vpiči jedna čebela bv. Petra, a on brž bo!je porine roko s čebelami v vodo. Ko je Kristus to videl, je vprašal sv. Petra, zakaj je porinil vse čebele v vodo, a ne samo one, katera ga je vpičila? Ker tedaj doktor clarissimus nij znal niti je seznati mogel, kedo je brundal, si je mislil: „vse bom pometal, razen onih v prvej klopi sedečih, pa gotovo zadenem pravega". Ko je prišel na koncu leta sodni dan za nas, je clarissimus vrgel prvega, ki se mu je postavil, in ko je drugi prišel na red, je rekel gospod doktor sani pri sebi precej na glas: „8edaj bom pa tega le!" — Ko smo mi to čuli, Kino lepo vsi jeden za drugim naredili „smic aus", a ko je clarissimus z drugim bil gotov, je prišel do spoznanja, da ležita samo dva, a ostalih da nij nikjer več videti. Sledeči dan smo začeli snovati kompromis; rekli smo clnrissimusu, da se ne damo metati kar tako „ab invisis" in v en dan, ampak da se hočemo subducirati vsi. Clarissimus je uvidel, da ne bi bila pravično, ako bi nas vse brez razlike pometal, pa nam je predložil, ka nam bo dal satno „eonformes moreš", iz predmeta pa „primam". Mi smo iz oportunstva ta predlog sprejeli in postavili smo se k izpitu, katerega smo tudi naredili vsi iz statistike razen dveh, katera sta bila prišla u/:e prvi dan pod clarissi-niov nož. Dalmatince je zakrivil, da smo se prijeli oportunstva, katerega še ta Čas nij bilo niti v dunajskem državnem zboru niti v hrvatskem saboru, a naš dragi clarissimus se je nazadnje j smejal, ka nas je s tako lepim načinom spokoril. Tedaj znese celo premoženje društveno koncem leta 1879 . . (»040 gld. 33 kr. V Mozirji, koncem decembra 1879. Joža L i po Id m. p., prvomestuik. Iv. Tribuč m. p., Ant. Goričar m. p.f zapisnikar, blagajnik. H llrvatnkcfr,« 11. febr. [Izv. dop.] (Starčevičijanska pasmina.) Na postni vtorek je bilo zares živo po ulicah. Vse se je trlo radovednih gledalcev, a zraven je vdarjal veseli smeh vseh maškar moškega in ženskega spola. Velik Hegmatik bi bil, za katerega bi bilo vse to pustno veselje mrtvo. Vrenje po mestu je postalo vse bolj živo in živo, — prikipelo je do vrha, ter je ravno tako hitro pojemalo, ljudij je ponestalo iz ulic, vse redje in redje se je razlegalo vpitje pustnih norcev na čast svojemu patronu, svetemu Kurentu. A na pepeluično sredo pometali bo norci svoje krinke od sebe, potresli so svojo grešno glavo s pepelom, a predpustne norčije so pozabljene. Prav tako ali vsaj podobno kakor pustne šeme, je pisarjenje „Slobode" *), hrvatskega lista starčevičijanske stranke, ki izhaja tam nekje pri „inagjarskem" morji. Ona napolnjuje svoje novinarske predale edino s psovanjem na Srbe in Slovence, in sploh na vse nehrvatsko pa tudi na vse hrvatsko, kar se ne navdušuje za proroka Starčeviča, čegar pogubonosno in bedasto politiko je „Obzor" ravno zadnje dni izvrstno in resničuo narisal. A svojo veliko politiko raznaša mej svet v tako zanesenih oblikah in tako neizmerno neumnih hiperbolah, da jo moramo primerjati le s pravim pustnim norcem. Da „Sloboda" s svojim kričanjem le škoduje svojemu narodu, izpoznali so, in bodo še bolje Hrvatje vsi, ki so pametni. Pač bi Starčeviču in njegovim idealistom reete norcem in cinikom svetovali, da si kar sedaj s pepelom potresejo svoje velikolirvatske glave, sicer jim bo za njihove grehe zmanjkalo pepela, ter si ga bodo morali naročiti gori pri svojih zaveznikih v Pešti. V 17. štev. zadrla se je starčevičevska „Sloboda" na „Slovenski Narod" — najbolj menda zato, ker je nekaj rekel, da judje preveč mah dobivajo v Hrvatskoj. „Sloboda" vaš *) Mi teg« lista no čitamo, ker gt\ niti ne dobivamo, l'ać jo nain nekdo piani prošnjo za „za-ineno". Mi smo svoj list vsled tega pošiljali jim, a stu.rcevifev.ska gospoda Srbovragi in Slovcnoždcri nain svojega Ijubesnjivt-ga organa nij so poslali. Ooi no poznajo celega roku ,,i!o nt des" nogo samo drugo polovico. Ker odslej od njih so menj prićakujomo, ustavili smo jim tudi mi svoj liat. Itodo imeli menj priliko zabavljati .na naa narod. Ur. za to je tem silnejši boj slabšega za svoje pravice proti močnejšemu. Nam se pa je zmirom le dopovedovalo, da mi krivo Činimo, če se poganjamo za narodovo svetinjo, za svoj jezik, kajti — reklo se nam je — vam je potreben „državni" jezik, nemški jezik. Zato so se naše šole vse potujčile, ponemčile, in, kar je zoper človeški n»zum, ponemčili so nam celo one zavode, iz katerih prihajajo odgojevalei naše, narodove mladine. Ali ne tiči tu notri zvita doslednost? Vi, kar vas se izobražuje, pridobiti morate si to izobraženost v nemškem jeziku; ker pa te svoje olike ne boste mogli razširjati v svojem jeziku, učite narod jedino zveličavnega nemškega jezika! Kaj ne, to nij germanizacija? Toži se o slabem napredku v narodnih šolah. Nij se čuditi; predpogoji so taki, vsled katerih drugače nij mogoče. Ko je naš narodni poslanec dr. V oš n jak v budgctnem odseku predlagal znano resolucijo za učiteljska izobra-ževališča, in tožil, da bo ona čisto nemški uravnana, odgovoril mu je bivši naučni minister Stremayr, da na mariborskem učiteljišči „nij slovenskih otrok," in zastopnik dozdanje vlade je dejal, „da tam se „nekaj" predmetov uči v slovenskem jeziku, v Ljubljani pa »e već." Res škoda, da gospod vladni svetovalec nij tudi naštel onih predmetov, ki se na Ijub-Ijanskej preparandiji uče slovenski. Po naših informacijah sta to dva predmeta: slovenščina in veronauk; o prvem se to samo ob sebi ume, drugi predmet je pa jeden istih, katerega učitelj kasneje ne rabi pri otrocih, a se ga vrhu tega slovenski uče samo Slo Venci, nemški pa neslovenski preparandi Trditev, „da se uči na ljubljanskem učiteljišči več predmetov slovenski", je najmenj rečeno neutemeljena. Če pa učitelj, ki se je na preparandiji vadil prav za prav vseh predmetov samo v nemščini, stopi potem mej slovensko deco na kmetih, ali se je čuditi, če potem tudi ne zna ni naprej ni nazaj, če mu manjka terminologije, ne zna slovenski misliti in ne doseže pri otrocih nikakega napredka ali pa površnega? Bog je ustvaril svet iz ni-Česa, a Bog je vsemogočen, nikakor pa ne more učitelj učiti ono, Česar se sam nigdar nij učil! Od leta 1871. pa do denes, t. j. več čas ustavovernega vladanja, odkar je odstopil Hohenvvart od ministerstva, teptalo se je na našem ljubljanskem učiteljišči naš slovenski jezik barbarično z nogami. Iz sloven venskih narodnih dijakov rezal se je kos za cosom narodni Čut, značajnost, proskr fbi ran' je bil slovenski jezfk. Zato pa vidimo dandenes mej učiteljstvom silno demoralizacijo, katera bi se polagano prijelo naroda samega, da ne bi se uže enkrat rokodelstvo posamnih nemško-agitatorskih vodij, katerim je nemško vreme zadnjih osem let posebno godilo, ustavilo. Naš narod je pošten, on tega ne zasluži; marljiv je in značajen, to se mu ne sme vtopiti v zdanjej spridenosti; prvi korak je dr. VošnJakova resolucija, ki globoko globoko sega v narodovo individualnost, ki ima večjo važnost in bode več koristila, ako praktično veljavo dobi, nego v tem hipu ra-čuniti moremo. Prvi korak, da dobi slovenski jezik v našem šolstvu veljavo, je storjen, treba ho pa še druzega, pa se narodno šolstvo tudi ozdravi. Jezikovno vprašanje se je pričelo na Dunaji nam ugodno motriti, kajti dr. V o š-njakova resolucija bode, kakor se nam poroča, dobila v državnem zboru menda vendar gotovo tudi pomoč Čehov in Poljakov; a to še nij dosti, na vrsto mora priti tudi enkrat še reševanje osobnega vprašanja. In, Ako Bog da in pravica, tudi to se bode še zgodilo ! ? Politični razgled. PotrtiIIJ<> dežel«*. V Ljubljani 19. februarja. Novoimenovana mlnlafra Kriegsau in C o n r a d sta vtorek dopoludne v navzočnosti cesarja, grofa Taaffeja in druzih ortličnja-kov' prisegla. Po prisegi je Šel finančni minister baron Kriegsau takoj v svoj bureau; uradniškemu osobju se nij nič predstavil nego je samo dozdanjemu vodju finančnega ministerstva Cherteku naznanil, da prevzame zdaj 6n sam vrhovno vodstvo financ. O novih ministrih ustavaki sodijo, da nij-sta nič druzega nego uradnika, ker nijsta uda državnega zbora. Ker so pa ostali Stremayr, Korb in Horst v ministerstva, dokazali so bvojo zvezo (!) z desnico, in za to tudi nijso nič druzega nego uradniki, — kalkulirajo ustavaki, ki se pravičnosti uradnikov zdaj na hip boje ter jo perhorescirajo. Ce&kl „Pokrok" pričakuje od novo do-polnenega ministerstva večje ustrežljivosti češkim terjatvam, da si ravno se tudi on izpodtika nad tem, da je gospod Stremavr še zmirom v ministerstvu ostal. llrva<«U| „Obzor" v zadnjem listu potrjuje dve za Hrvate in vse južno Slovanstvo važne novice. Prvič, da general Filipovič, upravitelj vojne krajine, vsem ljudem pripoveduje, da ima nalog izročiti krajino hrvatskej upravi, torej — združenje krajine s Hrvatsko! Drugič, da je ban Mažurani čeva ostavka ali demisija od cesarja sprejeta, torej da bode nov ban upravljal z združeno Hrvatsko. Teško da bode narodni j i od MažuraniČa, čegar odstop nij prav razumljiv. Bojimo Be, da bote Magjari jednega bolj svojih na banski stol spraviti. Zadnji članek ^Pester Llovda" zoper Hrvate in bana Mižuraniča je jako nesramen in aroganten. Tu naj bi se Sušački junaci „Slobode" ogledali in branili dom pred vzajemnim vragom, a ne da brate neumno napadajo. Vilillll«' il rž»ve. Spet nesramen poskus na Življenje blažega ruakofra carja! Uže včeraj smo po telegramu z Dunaja poročali, da so nihilistični lopovi spustili z raz strelom en del zimske palače v Peterburgu, kjer car "prebiva, v zrak. Obširnejši telegrami denes poročajo, da je bila strelna „mina" položena v kleti pod stražno sobo. Od straže je vsled strelnega razleta bilo 35 vojakov ranjenih, mej temi jih je pet uže umrlo. V dno carjeve jedilne sobe, kjer carska familija pO sreči ny bila Se zbrana, prodrl je razstrel deset črevljev dolgo, Sest Črevljev široko luknjo. Da carska družina nij bila še zbrana, kriv je le slučaj, da je car šel prin-cesinji Hesenškej nasproti. -— V kleti so našli tri delavce, jeden je 'uSel. Diplomatom zastopniki so carju na rešitvi čestitali, Peterburg je z zastavami okinčan. Pač se mora reči, da je sam Bog varoval dozdaj carja osvoboditelja, da se vsi napadi nanj lupežnikom nijso posrečili. Naj ga varuje i dalje. Francoski radikalci zdaj na čuden način agitirajo proti zdanjemu ministerstvu. Vefc radikalnih časopisov je pričelo objavljati zgodovino komune pod naslovom: spomini iz krvavega tedna. S tem hočejo ti brezumneži francosko ljudstvo „pripravljati" na splošno pomi-loščenje! Itallfaiiakl parlament je bil dne 17. t. m. otvorjen. Prestolni govor svetuje, naj se skrbno pazi na armado in pomorstvo, a zraven naj se Ščedi. Glede vnanjih razmer pravi prestolni govor, da je italijanska vlada v prijateljstvu z vsemi druzimi vlastimi in da je nepristranost in lojaliteta vlad najboljše sredstvo za složnost mej narodi. Italija da želi in potrebuje miru, da se hoče držati berlinskega dogovora in da hoče svetu dano obljubo izpolniti, da, kadar bode Italija zjedinjena, hoče samo skrbeti za slogo in napredek. Nemško vojno ministerstvo je baje sklenilo, da se mesto Rorlln utrdi z 20 tvrdnja-vicami, kakeršne branijo Pariz. „Vidite ga, zopet pokazuje, da se nij ničesar naučil v gimnaziji ! Amfibije so životinje, koje morejo živeti v vodi kakor na kopnem!" „Aha! zdaj znam, to so goske in race!" „Kakove goske in race! i vi se boste kopitali na izpitu poleg vašega znanja, to vam rečem." Ko nam je povedal clarissimus, za koliko je Amerika večja od Evrope, smo se vsi budili na glas. „Kaj se čudite temu? tako je!" „To nij mogoče reče jeden, jaz sem videl Ameriko čisto malo, a Evropo veliko, veliko!" Jedva smo držali grohot, ko je clarissimus prav ozbiljno počel tolmačiti „mstasstab" po kojem se merijo zemljevidi, no, ko je bil gotov, smo spustili smeh in še clarissimus se je smijal z nami vred nad bedastočo našega tovariša z malo Ameriko in veliko Evropo. „Quid modo flaterant, postea tacebuut sicut pisces!" je rekel enkrat clarissimus, ko | so nekateri preglasno šepetali mej soboj. „Tacebunt sicut piscedes!" se oglasi jeden. „Kdo vam je to povedal, da se tako veli?" „Tako smo se urili v gimnaziji," — je odgovoril, in mi smo mu pritrdili vsi. Sedaj je doktor clarissimus segel nad siromašne filologe ginm.izijske, ter jih je nemilo obiral, a mi smo mu pritrjevali, ker smo videli, da se mu to dobro zdi. Ko nam je nabrojal clarissimus broj go vede v Avstriji, je zopet jeden vprašal, kaj je to goveda? „1 toga ne znate!" — se je čudil — „to je rogata murva!" „Vidiš, kako si neumen," se oglasi en kolega, še tega ne veš, kaj še nijsi videl nigdar kozla ali pa koštruna?" To je clarissimusu vendar le uže preveč bilo, zdaj je še profesora natoroznantva prijel in na zadnje nas je vse v en žakelj skrpal, ter nam je zopet obetal, da se bomo vsi povprek kopitali pri izpitu. Take grožnje nas nijso nagnale v kozji rog, niti nam nijso zvezale jezikov, ker smo držali, da nas ne bo zarad neznanja metal clarissimus. Ampak nekaj druzega je bilo, kar nam je škodilo. Imeli smo namreč mej soboj nekega Dalmatinca, kateri si je pribil v klop nekoliko čavljev, a na te je napenjal strune; mej predavanjem se je čulo tedaj pa tedaj brundanje po strunah čisto „pinno", a kadar smo se smejali, je postalo brundanje „fortis-simo". O talcej priliki je znal reci naš clarissimus: „brundaj ti, brundaj, buš ti već brundal!" (pri izpitu namreč). Kateri brunda, tega nij mogel zvedeti cla-rissinius, in zato je sklenil storiti z nami, kakor je bil svoje dni napravil sv. Peter s čebelami. Ko je namreč po glasu dotične legende