Št. 80. ' V Goricii, v soboto dne 28. septembra 1907. Letnik IX. Izhaja rsak torek in soboto ob 4 uri popoludne. Ako pade ria ta dneva praznik izide dan prej ob 6. zveöer. Staue po pošti prejemaii ali v Gorici na dom poäiljan celoletno 10 K, polletno B K in öetrtletno 2#50K. Prodaja BevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekaliäöu po 8 vin. Uredniätvo in upravnidtvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vetturini h. at. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglaBe in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako tie tiskajo 1-kral po 14 vin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo ie po pogodbi. ¦—¦———--------------------------------------------------------------------------, • Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Kovi deželni in volivni red. Zakon veljaven za pokneženo grofo- vino Goriško - Gradiščansko, s katerim se premene nekatera določila deželnega reda in se izdaja nov deželni volilni red. Na predlog deželnega zbora Svoje poknežene grofovine Goriško-Gradiščanske ukazujem to-le: Gen I. Sedanje besedilo §§ 4., 6. in 13. deželnega reda z dne 26. februvarija 1861 drž. zak. Št. 20 se razveljavlja in na- domešča s sledečini: § 4. V pokneženi grofovini Goriško- Gradiščanski obstoji deželni zbor iz tride- setero členov, t. je: a) iz knezonadškofa goriškega; nadalje b) iz devetindvajsetero izvoljenih po- slancev, t. je: I. iz šestero poslancev veleposestva; II. iz sedmero poslancev mest, trgov in industrijskih krajev, navedenih v vo- lilnem redu, kakor tudi trgovske in obrtne zbornice; HI. iz desetero poslancev drugih občin poknežene grofovine Goriško - Gradiš- čanske; IV. iz šestero poslancev splošnega vo- lilnega razreda. § 6. Volilni red obsega posebna do- ločila gledc volilne pravice in izvoljivosti poslancev, glede razdelitve poslancev na volilne okraje, ki se imajo Listanoviti, kakor tudi gledč načina volilnega postopanja. § 13. Enega deželnega odbornika ime- nujejo poslanci, izvoljeni v volilnem razredu veleposestva (§ 4 I.) enega poslanci izvo- ljeni v volilnem razredu mest, trgov in in- dustrijskih krajev in trgovske in obrtne zbor- nice (§ 4., II.); enega poslanci izvoljeni v volilnem razredu kmetskih občin in v splos- nem volilnem razredu (§ 4., III. in IV.); enega vsa deželna zbornica izmed deželnega zbora. Vse te izvolitve se izvrše" z nadpo- lovično večino glasov. Ako bi se ne dosegla nadpolovična večina glasov pri prvem in drugem glasovanju, vrši se ožja volitev med tistima dveina osebama, ki sta prejeli pri drugem glasovanju največ glasov. Pri enakosti glasov odloei žreb, ki ga potegne deželni glavar. Qen II. Sedanji volilni red za deželni zbor poknežene grofovine Goriško-Gradiš- čanske, izdan s cesarskim patentom z dne 26. februvariia 1861 drž. zak. St. 20 in pre- : menjen z zakoni z dne 12. junija 1866 dež. , zak. št. 9, 26. januvarija 1867 dež. zak. j št. 5, se razveljavlja in se izdaja namesto 1 istega sledeči deželni volilni red. j f I. Volilni ok raj i in volišča. ; § 1. Za volitev poslancev iz razreda veleposestva tvori poknezena grofovina Go- riško-Gradiščanska dva volilna okraja, od katerih prvi obstoji iz mesta goriškega, iz političnega okraja Gorica-okolica, iz politič- nega okraja tolminskega in iz političnega okraja sezanskega, nadalje iz krajevnih občin Devin, Doberdob, Biljana, Medana in Kož- bana, ležečih v političnem okraju gradiš- čanskem; in drugi volilni okraj iz političnega okraja gradiščanskega, razvcn navedenih ' obcin Devin, Doberdob, Biljana, Medana in Kožbana. Volišče za prvi volilni okraj je mesto goriško, za drugi volilni okraj obcina gra- dišeanska. § 2. Volilci poslancev iz razreda ve- leposestva tvorijo v vsakem izmed dveh vo- lilnih okrajev eno volilno skupino in vsaka volilna skupina voli tri poslance. § 3. Za volitev poslancev mest, trgov in industrijskih krajev tvorijo: a) mesto goriško in krajevne občine Krmin, Gradišče, Červinjan, Tržič in Gradež en volilni okraj; b) krajevne občine Tolmin, Bovec, Ko- barid, Kanal, Ajdovščina, Sv. Križ pri Aj- dovščini, Sežana, Komen in Nabrežina skupno en volilni okraj. § 4. Vsaka izmed obcin, omenjenih v prejšnjem paragrafu je volišče ; občine, ki so pri določitvi volilnih okrajev prve navedene, so glavna volišča. § 5. V volilnem okraju, navedenem v § 3. lit. a) se volijo štirje poslanci, in v volilnem okraju, navedenem v § 3 lit. b) se voli en poslanec. Volilci vsakega volilnega okraja tvorijo volilno skupino. § 6. Trgovska in obrtna zbornica v Go- rici voli dva poslanca v deželni zbor. Vo- lišče je na sedežu zbornice in volilni okraj je dežela Gorisko-Gradiščanska. Člani tr- govske in obrtne zbornice, ki imajo v tej pravico sklepati, tvorijo volilno skupino. i § 7. Za volitev poslancev kmetskih občin tvorijo politieni okraji: a) Gorica-okolica; b) Gradišče; c) Tolmin; : d) Sežana, po en volilni okraj. § 8. V volilnih okrajih, omenjenih v § 7., je vsaka krajevna občina volišče; glavno volišče je pa za okraj Gorica-okolica v občini Šempeterski pri Gorici, za gradiš- čanski, tolminski in sežanski okraj pa v kraju, kjer ima dotično glavarstvo svoj sedež. § 9. Vsak v § 7. lit. a) in b) ome- njen volilni okraj voli tri poslance; vsak v § 7. lit. c) in č) omenjen volilni okraj voli dva poslanca. Volilci vseh v volilnem okraju ležečih občin tvorijo, izvzemši mesta, trge in in- dustrijske kraje, katere navaja § 3. volilno skupino. § 10. Za splošni volilni razred se ustanovita sledeča volilna okraja: 1) En volilni okraj je sestavljen iz ' mesta goriškega, iz krajevne občine Ločnik, ležeče v političnem okraju goriškem in iz politidiega okraja gradiščanskega izvzemši krajevne občine Medana, Biljana, Kožbana, Devin in Dobrdob. I 2. Drugi volilni okraj se ustanovi iz političnih okrajev Gorica-okolica, izvzemši krajevno občino Ločnik, in vštevši krajevne občine Medana, Biljana, Kožbana, Devin in ' Doberdob, Iežeče v političnem okraju gra- | diščanskem ; kakor tudi iz političnih okrajev Tolmin in Sežana. § 11. V volilnih okrajih, označenih v § 10. jc vsaka obcina volišče. '¦ Glavna volišča so: Gorica za volilni okraj, oznaeen pod točko 1). i Šempeter pri Gorici za volilni okraj, označen pod točko 2) prejšnjega paragrafa. § 12. Vsak v § 10. omenjen volilni okruj voli tri poslance. Volilci vseh občin, ležežih v posamez- nih tu navedenih volilnih okrajih, tvorijo vo- lilno skupino. J § 13. V velikih občinah, zlasti v me- . stu goriškem se more ustanoviti več volišč ; dotiČne odločbe izda neposredno predstojna oblast in, kedar se gre za mesto goriško, deželna politična oblast. Volilci se v tern slučaju primerno raz- vrste in odkažejo posameznim voliščem in se bode ukrenilo potrebno, v svrho konšta- tiranja celotnega izida volitve v smislu § 51. ; Dotične odločbe se pravočasno obja- vijo v občini z javnimi razglasi. (Dalje pride.) iiberalni poslanci in deželni volivni red. Edor je bral liberalno liste in nji- hove jeremijade o novem volivnem redn, taje vldolgih besed kratkem smisla lahko našel tadi slavo liberalnih poslancev, ki so se janaško postavili proti preteči „ne- varnosti'. Pisalo se je, kako se je Treo postavil v junaäko pozo in k-iko ao bili slednjič ob hndem boja Iiberalci pregla- sovani. Mi smo sicer asmiljenega srca; z dr. Treotom smo navadao imeli po- trpljenje ; ker pa „SočaM le ne neh& la- gati, naj nam dr. Troo ne zameri če to njegovo in njegovega pobratima Štreklja junaštvo primerno oavetljimo. Če bo kdo zadet, naj se zahvali „Soči". lnformirali smo se na kompetentnih mestih o dotičnem glasovanja in izvedeli čisto resnico. Dotična razprava in glaso- vanje se je vräilo tako le: * * Eo je prišla volivna reforma na dnevni red, sta bila poleg „Sloginih" po- slancev navzoča tudi liberalca dr. Treo in Alojzij Štrekelj. Liberalni poslanec slovenökib mest in trgov dr. Henrik Ta- rn a pa ni bil navzoč, ker je ravno takrat imel za svoje volivce drag prevažen po- sel: lezel je na Matajnr. Otvori se splošno razpravljanje. K besedi se ne oglasi nikdo, iz Cesar se da sklepati, da je podrobno razpravljanje dopnščeno. Pri podrobnem razpravljanju se so- ff lasiio sprejmejo : člen I.; §§ 4, 6, 13, in člen II.: §§ 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9. Pri 10. točki dobi besedo poslanec Gregorčič, ki stavi ta le predlog ; LISTEK. Iz življenja svelnikov. Poljski s[)isal Moloslav }>rus; j>rev<;l Vv. Vitaiit. (Dalje.) „Jaz sem preiBkovalni sodnik" je dejal moj tovariš. „Aaa! Koga boste pa tu sodili ?w je odvrnil redovnik, zmajaje z ramami. „Danes ponoči so vam akradli zvon..." „Tako, Martina so nkradli... Gotovo, ponoči. Ro sem šel dan zvonit in po* tegnil za vrv, Be že ni veö oglasil." „Komu pa zvonite dan?" „Roma? Vsem," je odgovoril in pokazal z roko okoli sebe. „Pa vas po8lašajo? je vprašal odnik in pokazal na vrsto ležečih. „Ooo! Včasih je opolnoöi taka gneča v cerkvi, da morem saroo priorje namestiti na njihova mesta, manjši očetje pa posedejo po klopeh v sredi.u „To je zanimivo. Toda kdo je pa vam zvon ukradel, in gotovo tadi odejo iz celice ?M „Vedno isti kradejo." „Toda kdo?... povejte nam. Nekaj jib. imamo na aumu in gre se nam za potrdilo". • Starec ju vtaknil roke v rokava in privzdignil rame. „To ni moja stvar." „Kako to, da ne?... Saj vendar ni mogoče trpeti zločincev, ki so vam celo odejo akradli." „Bog z njimi." „Toda oni delajo celi dražbi škodo. Prikrivati jib, znoči biti njih sodrug." Starec je hitro pogledal na mojega I tovariäa. „Vpraäali so me že danes to", je odvrnil. „Toda to ni moja stvar,.. ni moja stvar... Ljubite svoje sovražnike; storite dobro tem, ki vas sovražijo... To je moja stvar..." „Dobro je to, oproBtite prečastiti I gospod, za ovce, ki s svojim tolstim ' mesom zalagajo voika in mesarja. Toda ' človek ima razam, da pomaga zati- rati zlo." Starec se je oživil. „Vi govorite kot posveten gospod, jaz sem pa redovnik. Vaša dolžnoBt je braniti ljudske pravice; jaz moram pa skrbeti za božjeV „Božje pravo je za to, da bi ee Ijodem godilo dobro na sveta, da bi bili sami vedno boljSi. Božje pravo je čez vse modro, torej ne mora biti ne- praktično." „Kaj pa je to praktično?" je vpra- žal redovnik z nasmehom. Zaprl je vrata k grobovom in z drobnimi koraki odäel po hodnika, kjer Be je v niši nahajala klop. „Oproetite," je dejal, „da sedem, ker težko stojim. Vsedita se gospoda... Mlada ste še in posvetna, torej se vam to, kar sem povedal, morda zdi Čadno, ali celo neumno... Toda to je le na prvi pogled... Božje pravo je zelo prak- tično, in da svet ne pozabi nanje, je mora izpolnjevati celo tak, kakor sem jaz..." — Sodnik me je dregnil s kolenom in pomežikal, v znamenje, da spoznam ravno sedaj nenavadnega öloveka Star- ček je izvlekel izpod pazdahe tobačnico iz lubja z jermenčkom, jo odprl, po- njnbal z zadovoljstvom temno-zelenega praška in ponndil nama. Potem je iz- vlekel iz rokava robec z žoltimi in živo- rdečimi cveticami in ga položil pred se na klop. „Vedeti morate," se je oglaBil sodnik proti meni, „da je bil prečaBtiti gospod nekdaj slaven pridigar,.." „Ooo!..." je zaäepetal redovnik, „to je že zelo davno..." Zamislil se je. Njegov sahi obraz je še bolj ehajšal, golo čelo se je na- bralo v še grobejše in globočje gube, upadle oči so se vznemirile. Zdelo Be je, da gleda na nekaj vedno bolj začaden, toda, kaj je on videl nisvarwogla opaziti. „To je zelo Btara povest," je začel s krepkim glasom, kakoršnega ni imel pred bipom, „stara povest... Morda je dveBto, morda tristo let tema... Dogodila Be je v tistih časih, ko je uamiljeni Bog še umival krščanski svet s tarškimi po- vodnjimi. Bil je, kakor pravijo, nekje pod Meko, ali pod Carigradom, ognjen potok, ki je vsako pomlad poškropil kristjanske njive s krvjo in solzami, ne- katera leta pa tako poplavljal, da so to- nila v njem mesta, vasi, rodovitna polja, da celi narodi. To so bile straäne po- vodnji ; samo da so namesta peska pa- scale pepel, oglje in nepokopana trupla. V tistih časih je bil v goratem kraja na Sedmograškem bogat samostan Bene- diktincev, sezidan 8kalo. Imel je obzidje in dvanajst lastnih topov v obrambo proti paganski moči, v dolini pa — ve- liko število pristav. (Dalje pride.) „Namestu besedila § 10., predlaga- nega po deželnem odbora, sprejme se sledeče: § 10. Za sploäni volilni razred se asta- novi seat volilnih okrajev in sicar : 1. La volilni okraj je sestavljen iz mesta goriäkega ; 2. En volilni okraj je sestavljen iz sodnih okrajev Gradiače in Kormin ; 3. Eq volilni okraj je sestavljen iz sodnih okrajev Červinjan in Tržič ; 4. Eq volilni okraj je je sestavljen iz sodnega okraja Gorica-okolica. 5. En volilni okraj je sestavljen iz sodnih okrajev Ajdovačina, Komen in Se- žana ; 6. En volilni okraj je sestavljen iz sodnih okrajev Bovec, Tolmin, Kobarid, Cerkno in Kanal. Na to dobi besedo poslanec Bom- big, ki predlaga. „Namestn besedila § 10., predlaga- nega od dež. odbora, sprejme se sledeče : § 10. Za sploäni volilni razred se ustano- vita dva volilna okraja, to je: 1. En vulilni okraj je sestavljen iz mesta goriäkega, krajevne občine loč- niäke, ležeče v politiönem okraju Gorica- okolica, in iz političnega gradiščanskega. 2. Drng volilni okraj je sestavljen iz političnega okraja Gorica-okolica, iz- vzemši občina Ločnik in iz politiönih okrajev Tolmin in Sežana. Vsled tega predloga spremeni posl. Gregorčič svoj viäje navedeni predlog tako le: naj se pri 2 točki njegovega pred- loga dostavijo besede: „. . . izvzemäi krajevne občine Bi- Ijana, Medana in Kožbana". Pri 3. točki besede : „. .. izvzemši krajevni občini Devin Doberdob«. Pri 4. toöki besede: „. . . vsteväi krajevne občine Bilja- oa, Medana in Kožbanau. in pri b. točki besede: w. . . väteväi krajevni občini Devin in Doberdob". Za slačaj pa, da bi ta njegov pred- log padel, predlaga, naj se glasi § 10 tako le: „Za splošni volilni razred se nsta- novita dva volilna okraja, in sicer : 1. En volilni okraj je sestavljen iz mesta goriäkega in iz političnega okraja gradiačanskega, izvzemäi krajevne občine Biljana, Medana, Rožbana, Devin in Do- berdob. 2. Drng volilni okraj je sestavljen iz političnih okrajev Gorica-okolica, Tol- min in Sežana, vštevSi občine Biljana, Medana, Kožbana, Devin in Doberdob, ležečih v političnem okraja gradiačan- skem. Ker se nikdo več ne oglasi k be- sedi, podeli se zadnja beseda poročevalcu, ki vztraja pri odborem predloga, pridru- živši se predloga posl. Bombiga. Preide se k glasovanjn. Na glaso- vanje pride popravljen predlog poslanca Gregorčiča, ki obsega 6 volnih okrajev za sploäni volilni razred. Za predlog gla- sn je 9 od 20 poslancev, zatorej isti pade. Na glasovanje pride na to predlog po- slanca Bombiga, ki se je spremenil z Gre- goröicevim eventuelnim predlogom, t. j. predlog, ki se glasi: § 10. Za splošni volilni volilni razred se ustavila sledeča Tolilna okraja : 1. En volilni okraj je sestavljen iz mesta goriškega, krajevne občine ločni- ške, ležeče v političnem okraja Gorica- okolica, in iz političnega okraja gradi- ačanskega, izvzemši krajevne občine Bi- ljana, Medana, Kožbana, Devin in Do- berdob. 2. Drngi volivni okraj je sestavljen iz političnega okraja Gorica-okolica, iz- vzemši krajevne občine Ločnik, vštevši občine Medana, Biljana, Rožbana, Devin in Doberdob, ležeče v političnem okraja gradiäcanskem in iz pplitiČnih okrajev Tolmin in Sežana. Ta predlog se sprejnie soglasno. Na to se sprejmejo § 11. do vätevno 54. Č1. II. brez ugovora in soglasno, kakor jih je predlagal dež. odbor. Istotsko se sprejmejo soglasno III. in IV. Člen in uvedba zakona, ki se vpiäe med naslovom zakona in členom prvim in se glasi tako-le: „Na predlog deželnega zbora Svoje poknežene groline ukaznjem tako-le:" S tern je sprejet zakon s premembo v § 10. in z naslovom in navedbo v pr- vem čitanjn. In se oglasi k besedi poslanec Treo, ki predlaga, naj se ne nadaljnje že da- nes z drngim in zadnjim čitanjem zakona, naj se marveö odstopi isti pravnema odseka. Poslanec Marani pa predlaga kot poročevalec, naj se sprejme zakon naj- nim potom takoj tadi v dragem in zad- njem čitanjn. Za nnjni predlog poslanca Maranija glaBnjejo vsi poslanci razvenposl. Treota in Štreklja in tako se sprejme zakon v dragem in zadnjem čitanju. * * Tako se je vršila ona razprava. Po- vzemimo na "kratko še enkrat glavne točke! Člen II. § 3 je bil sprejet soglasno. Kaj pravi § 3 člena II.? Ta § določa, da v kariji meat in trgov gori- škomestovoliskapaj z drugi- mi lurlanskimi trgi. Liberalci so trdili, da so to povzročili naäi poslanci proti prizadevanja libaralnih poslancev. Iz navedenega pa je razvidno, da sta oba libcralna poslanca g 1 a 8 o v a 1 a za to, da ks e Gorica prjklopi F a r 1 a n i j i. Nadalje se glasi v našem informa- ciJ8kem porčoila, da je bil § 10, ki go- vori o splošni kariji sprejet soglasno. Torej sta oba liberalca glaso- valatadizato, da imajo Lahi ravno toliko mandatov vsploš- ni kariji ko Slovene i. In liberalni listi vkljub temu piäejo, da so naäi po- slanci zakrivili to, dr. Treo da se je te- mu apiral. Iz navedenega je dalje tadi razvidno, da je ravno dr. Gregorčič glede sploäne kurije predlagal bolj pametno razdelitev mandatov. Ker je ta predlog propadel, je dosegel, da so se saj sloven- ske občine Devin, Doberdob, Medana, Kožbana in Biljana izločileiz farlanskega volivnega okraja. Le dr. Gregoröiön se je zahvaliti, da bodo te slovenske ob- čine volile v splošni kariji z dragimi Slovenci. Nadalje je razvidno iz naäega po- ročila, da je dr. Treo predlagal, ko je bilo prvo jbranje zaključeno, da bi se načrt izročil odseka. Za tak pred- log naäi poslanci niso mogli glasovati, ker po opravilnem redu po prvem Čitanju kaj takega sploh ni dopustno. Dr. Treo je s tem svojim predlogom dokazal, da ma j e opra- vilni red za deželni zbor ne- snana stoar. Slednjič konätatiramo, da se enema poslanca liberalne stranke sploh ni Iju- hilo k tako vahni raspravi, pač paima tisti mož drzno čclo kritikovati naäe poslance radi tega, ker so bolj ame- vali svoje poslanske dolžnosti do volivcev ko on, Za danes zadostuje to! Ze iz nave- donega vsakdo lahko razvidi, da so ravno liberalni poslanci pri tej razpravi igrali skrajno žalostno vlogo. In stranka s ta- kimi poslanci naj koma kaj očita ? Skrijte se, da vas še bolj ne OBvetlimo ! Novice. P. n. gospodom naročnikom. — Z danaänjo ätevilko smo dokončali III. öetrtletje. Ob tej priliki prosimo gg. na- ročnike, ki se niso še odzvali z naroč- nino za tekoče leto, in mogoče šeza prejänja leta, da to kmala store. Ob jednem prosimo tadi veleconjene somišlje- nike, da iirijo naä list, ter nam pridobe še novih naročnikov. Gorlški deželni volivni red — potrjen ! Danajska aradna „Wiener Zei- tangM aradno priobčaje potrjenje novega volivnega reda za deželni zbor goriäki. — S tem je izkljuöena možnost, da bi se dež. zbor še seäel pred volitvami. Priča- kovati je, da se deželni zbor v kratkem razpasti in razpiäejo nove volitve. Vo- 1 vci, pozor ! O novem volilaein redu za de- želui zbor piše „L' Ego del Litorale" z dne 27. t. m. : Italijanski liberalci niso mislili pri sestavljenja volivnega reda za dež. zbor niti na narodnost v bodočnosti. „Ko bo dala trgovska zbornica zanekaj let slovenskega po- slanca, potem je odklenkalo italijanski večini v deželnem zbor ua. Tako 8odijo Italijani o novem vo- livnem reda. Kaj praviti k tema „Soča" in „Edinost"? Ugodnosti novega volivnega re- da, kakor smo jih mi omenili, zba- dajo „Soöo" v oöi. Oiia ne more dragače nego priznati ugodnosti novega volivnega reda, ki po sploäni kariji razširi ljadstvu vol. pravico, ali — in ta se zateče „So- da" zopet k svojema nepoštenema sle- par8tvn — „kaj pomaga, ko tiöi v tej novi splošni kariji nova krivica, da do- bimo Slovenci v tej splošni kariji 3 po- slance, Lahi pa tadi 3P —Ta ga imata nepoboljšljivega lažnika! Mi smo ma že zatrobili na uäesa, da je za nas Slovence prav vse eno, v kateri kariji dobijo Lahi krivično število poslancev, dokler si ne moremo osvojiti abaolatne večine vseh poslancev. Dokler razmere Lahov do tega ne prisilijo, nam ni pač nič pomagano, ako dobimo v sploäni kariji tadi 2 po- slanca več, če pa se morata kot kom- penzacija dva poslanca več navreči La- hom v kaki drogi kariji, da pridejo zopet do iste krmčne večine enega glasn. Brez Lahov ni mogoč za zdaj noben novi vo- livni red. Ker je po novem volivnem reda večina enega glasu ostala nespremenjena, je pad menda agodnost, da se je ljad- stva volivna pravica razäirila, da se vpeljejo ; t a j n e' direktne volitve ne več po volivnih mo- žeh in da voli vsak kraj do ma. Vse te očitne agodnosti pa bi bile izo- stale, če bi bil ostal stari volivni red. To je pač jasno kot solnce na neba! No, pa tadi tega tajiti, ni sram sleparja v „Soči". Saj laže celo, „da bi prizadeti tržani (Ajdovci, Bovčani, itd.) rajši hodili äe naprej v Tolmin volit, nego da vidijo sankcijoniran tako krivičen volivni red I" — Prav kakor da bi bili Lshi priprav- Ijeni se odpovedati večini, če bi hoteli tržani äe dalje hoditi volit v Tolmin 1 ! Brezvestnež!! In potem ko je „napredne" ovčice prav nesramno nalagal, pričenja zopet že vse zgabljene litanije o „klerikalnem izdajstvu". Mi svetujemo „Soöi" naj da kar eel stavek črk teh „litanij" ulit, po- tem si njen lastnik, katerega diči čifut- sko podjelniätvo, ^prihrani vsakokratno stavljanje. Le na delo z» žep. Podtikanje, da dobi dr. Gregorčič „kako plaöilo" za novi volivni red, je preneamno od istega, ki meäetari med ljndstvom z narodnostjo, od katere se edino on redi in pase. Nedoslcdiiost očita Gabraček dra- gim. Ta je tadi lepa 1 Pomislite ljadje božji! Gabršček, ki se je äe le pred nekte- rimi leti valjal po tleh pred dahoväcino, ki je v „Sjči" napadal ačitelje ter se jim rogal iz farovžev ven, ki je hodil nadskol'a prosit, naj ga opozori, če bi bilo v „SočiM kaj zoper vero, ki je celo papežn poäiljal adanostne izjave ! Kdo bi naäel doslednejäega človeka !! Zna- čaji, značaji! Spiritual v duhovskem semenišžu. 1 — Izvedeli smo sledeče : Včeraj se je J predstavil preč. o. Antonin Zecchini d. J. vodstva osrednjega Bemeniača kot začasni spiritual tega zavoda. Tako je konec zadevni tajno&ti in se je deloma izpolnila govorica, ki je že krožila pred letom. Imenovanja. — Viäji okr. komisar in voditelj okr. glavarstva v Kopru Gyido Poll ay in namestniätveni tajnik gros Schmidt-Zabirow na Volovskem sta imenovana za okr. [glavarja na Pri- mor8kem. Za prodsednika „GoriŠke zveze" gospodarskili zadrug in društev je izvoljcn veleč. gosp. dr. Andrej Pavlica, za pod- predsednika pa g. prof. Ivan B e r b u č. Volitev županstva na Livku. — Dne 29. julija je bila na Livka volitev stareäinstva. Proti tej volitvi je bil vlo- žen ntok, kteri pa je bil pred kratkem vrnjen kot nentemeljen. V četrtek, dne 26. t. m. se je vräila volitev žapana in podžnpanov. Za žapana je bil izvoljen g. Anton Hrast at. 13 ; za podžapane pa so bili izvoljeni gg. Simon Hrast ät, 12, Jožes Dreäcek ät. 60, Anton Matelič ät. 91, Andrej Ilrast ät. 109. Posebna tečaja za krojenje in ši- vanje oblek in za ametno vezenje in belo äivanje za odrastle pričneta 30. septembra (ponedeljek). Tečaja trajata 9 meseeev. Učilo se bode v vsaki stroki po 4 are na teden, in sicer v prvi ob pondeljkih in četrtkih, dragi ob torkih in petkih od 10. do 12. are v „Šolskem Domu". Nad tolovajstvom v Ricmanjih se zgražajo nemäki listi, hrvaäki in vsi poäteni slovenski časopisi. S tem pa je obsojena obenem pisava „Ed.", „Slov. Nar." in „Soče" terpostopanje poal. M*n- diča, ki bi bil dogodek lahko preprečil, äe bi bil hotel. S takim ravnanjem se ne pospeäuje zdražitev Jagoslovanov. Vodstvo „Sloveuske Ljudske Stranke" je v ßetrtek sklenilo soglasno izreöi javno svoje ogoröenje nad neöa- venimi dogodki, ki so se vršili proälo nedeljo v Ricmanjih v sramoto vsemu sloven8kema naroda. Voditvo Slovenske Ljadske Stranke izreka svoje začaleaje nad obnaäanjem poslanca Matka Mandiöa, ki ni naäel nobene besede, da bi pre- prečil ali obsodil tolovajski napad svojih političnih somišljenikov na „Slovenöe- vega" poročevalca ter izjavlja, da vsled tega ne zanpa njegovim besedam, da bi resno hotel delati za zedinjene jagoslo- v?.nskih poslancev v državnem zbora. Italijansko vseučiliško vprašauje. Tirolski italijanski katoliäki dijaki so imeli shod v Tridentu. Na shoda je govoril tadi posl. C o n c i, ki je dejal, da za Ilalijane ni neobhodno potrebpo, da bi bilo vseočiliače v Trstu ; ampak bi se za sedaj lahko zadovoljili z italijansko pravno fakalteto v Tridenta. Tiskarski izdelki hc podraže 8 1. oktobrom in to VBled rastoče cene raznih tiskarskih potrebščin, kakor črk, črnila, papirja itd. Cane tiskarskim iz- delkom poskočijo z imenovanem dnem v celi Avstriji. — M«turo v jesenskem terminu so 25. t. m. na tuk. gimnaziji napravili sledeči maturantje: Ivan Braz iz Srpe- nice; Fran Pahor iz Novel; Ciril Pe- te rn el j iz Cerkna in Kajetan Culot iz Gorice. Eden ima ponavljavni izpit in en Nemec je padel za celo leto. — Nnöelnik <\ kr. liriHnrne po- sadk«' im L vku preblagorodni gospod grof Franc Karol Slrassoldo Villanova se je po sedemnajst mesečnem službo- vanju preselil v Višk v Furlaniji. Velika dobrega je storil dejanski kakor tudi z raznimi nasveti prebivalcem in strankam, ki so se obračale do njega. Radi svo- jega vzornega vodstva reda in vestnega delovanja je bil pri podrejenem moštvu kakor pri Livčanih zelo priljubljen. Žu- pansivo livško je o njegovem delovanju poslalo pismeno pohvalo njegovim pred- stojnikom. Vrleinu gospodu grofu vse dobro v novi s užbi! Po7abil je neki g. duhovnik v trafiki g. Howavskega via Corno 22 te dni zavoj tiskovin slovenskem jeziku. Zglasi naj se dotienik pri g. Howanskem via Corno žt. 22. — Ne§reča v trnovskem gozdu. — Dne 20. I. m. so ätirje Sempasci priäli z dvema vozovoma v trnovski gozd po drva. Eao aro za Krnico so posekali de- belo bakev. Möd tem ko je bukev pa- dala in so jo opazovali, pade močna veja mladeniča Antonu Dolžaka tako ne8rečno na glavo vrh temena, da se je hipoma nezavesten zgradil na tla. To- variäi so ga na bližnjem kala spiral! in apravili zopet k zavesti. Proti večera so ga pripeljali v bolnišnico asmiljenih bra- tov v Gorico. Zdravniki so ma dali po- trebno, pomoč, toda poooči je zopet izgabil zavest, trpel občntne bolečine in ob 11. dop. izdihnil svojo došo. V ponedeljek zvečer so ga pripeljali v rojstni kraj k zadnjema počitka. — Ves Ssmpas govori o tern slnčaja, češ da ni elačaj. Dogodba je ta : V letošnjem poletjn je pri neki priliki v večji dražbi isti mladenič vzel v roke utež 5. kil grozeö: „To vržem na žapnika, da mu pploščim črepinjo 1" A nenadno je bila njema samema splo- ščeaa črepinja. Nekako sličen slačaj je bil oni, v naših listih že omenjeni slačaj nesreče, z Antonom Murovee. Predno je odäel od doraa v Ljobljano zidat, je pahnil svojega očeta cez ceato v jarek. Ob tedna se mu je pripetila že objav- ljena nezgoda, da ga je železnica na Viču pri Ljabijani zgrabila, pa ne zma- stila kakor tovariäa, ampak čez cesto vrgla mrtvega v jarek. — llazpig natečaja. — Sprejem v zimske tečaje slovenskega oddelka de- želne kmetijske sole in podelitev podpor. Dež. odbor naznanja: Od danes naprej, do vštevši 20. oktobra tek. lete se vpi- BUjejo prosilci za sprejem v redne zimake ačne tečaje po sledečib določilih: 1. Sprejmejo se kmetski sinovi in sinovi posestnikov, ki dokažejo: a) da so do- segli normalno starost 16 let, ali pa, da so pred kratkim zadostili vojaškemu sla- žbovanjn; mladeaiči, ki so neposredno pred naborom, se ne sprejem«jo; b) da posedujejo v elementarnih predmetlh zadostno pripravljalno znanje, katero mo- rajo dokazati z vsprejemnim izpitom; c) da so bili vedno lepega nravnega ve- denja in da so krepke fizične konštita- cije, primerne za kmetijski poklic. 2. Pouk 8e razdeü na dve dobi po ö me- secev, in sicer od 4. novembra 1507 do 30. marcija 1908 na prvo leto (prvi tečaj) in od 4. novembra 1908 do 30. marcija 1909 na drugo leto (dragi teöaj). Koncem vsake učne dobe se bodo vräile javne preskušnje, in koncem druge ačne bobe se udajo gojencein, ki dovräe dragi ačni tečaj, odpustna spričevala. Predle- žeči nateöaj yelja za sprejem v prvi teöaj. 3) Gojenci se bodo poučevali v praktičnem kmetijstva, v govedoreji, sirarstva itd. Vadili se bodo y čitanja, pisanja, račanstva ter se bodo vadili v rabi kmetijskega orodja, v obrezovanja itd. 4. Značaj sole zahteva, da stanujejo gojenci v zavodu, kjer bodo prejemali brezplačno stanovanje brez perila. Za skapno hrano plaöajo gojenci mesecao prehranitnino, ki se izračuni na podlagi celotnega potroška za nakap jeatvin, in se razdell na število priaotnih gojencev. Pri doloöevanja meseöne prehranitnine se bode oziralo na premdženjske raz- mere manj premožnih gojencev. 5. D?aj- setim manj premožnim gojencem se po- dele mesečne podpore po 24 krön, torej, po 120 krön za 5 mesečno dobo zim- skega tečaja; kdor namerava prositi za te podpore, naj priloži prošnji nbožni list. 6. Postavni zastopniki gojencev imajo predložiti pismene in z dotiönimi ÜBtinami opremljene proänje (krstni list, zadnje šolsfco spričevalo, spricevalo do- brega nravnega vedenja, abožni list) de- želnemu odbora do 20. oktobra t. I. 7. S posebnim obvestilom se naznani dan vsprejemnih izpitov in otvoritev teöaja. Glavni namen teh tečajev je seznaniti kmetovalce, kolone in male posestnike z modernimi in racijonalnim načinom kme- tijskega obdelovanja v oböe. Za naäo de- želo je ustanovitev označenih tečajev velike važnosti, vsled česar se naprošajo gospodje žapani, posestniki in vsi tiati, ki jim je na izboljäanjn kmetijstva v naši deželi kaj ležeče, da svetajejo spo- sobnim mladeničern, naj prosijo za spre- jem v zimske tečaje. — Ravuateljevo mcstu deželne noriŠiiice razpisuje dež. odbor. Prosilci naj predložijo svoje pravilno opremljene prošnje z dokazilom. dn poseduiejo kva- lilikacije določeae po štatatu, daželnema odbora do 31. oktobra 1907. Zlasti imajo prosilci doKazati, da so doktorji vsega zdravilstva, da imajo po- trebne teoretične in praktične kvalisi- kacije v psihijatriji, kakor tadi, da pose- dnjejo potrebne apravne zmožnosti. Kvalifisacije se imajo dokazati z dotičnimi liatinami in z eventualnimi znanstvenimi deli, ki so jih prosilci objavili. Pogoji glede place so sledeči: Ravnatelj noriänice se nvrsti v VI. plačilni razred deželnih nradnikov z letno plačo 6400 kron s pravico do treb tri- jenijev letnih 800 kron; razven tega dobi favnatelj stanovanje in natara v zavoda. Deželni odbor je z deželnozborskim sklepom tadi pooblaščen, da dovoli rav- Datelja eventualno primerno osebno do- klado k zgoraj navedeni plaöi. Nadaljna pojasnila daje deželni odbor. — — Na Hlovciiöki kmetijski soli so razpisana sledeča ačna meata : 1, Za meato ravnatelia v IX. plaöilnem razredu (letna plača 3600 kron), kateri more preiti v VIII. plačilni razred deželnih uradnikov. 2. Z* mesto aöiteljti-pristava v X. plačilnem razreda (letna plača 2860 kron), kateri more preiti v IX. pla- čilni razred. Kdor namerava prositi za označeni mesti, predloži naj svojo pra- vilno opremljeno prošnjo deželnema od- boru do 20. oktobra t. I.; prosilci mo- rajo s 8pričevali o vsposobljenosti za kmetijsko poačevanje djkazati, da so znanstveno in strokovno primerno iz- obraženi. Nadaljna pojasnila se dajejo v aradih deželnega odbora. — Letošnji vojaški novinci so poklicani v slnžbo za 15. oktobra, iz- vzemši mornarje in enoletne prostovoljce, ki morajo priti v vojake 1. oktobra. — Mf'stnc mitnice v Gorici se odpravijo. Žapan Marani je v zadnji seji mestnega sveta povedal, da je proračan za 1. 1908 tako ugoden, da bode vsled tega mogoöo opmtiti mestna mitaicg. Čas je že bil ! — Zgradba topničarske vojaš- nice se je opustila, kakor je bilo na- znanjeno v obö. svetn. Mesto dobi zato od države 32.000 K odškodnine. Pač pa je obč. 8vet potrdil nakap sveta za se- danjo topničarsko vojaänico. Na tem pro- 8tora se zgradi konjeniška vojašnica. Prostora je 6100 m-, — Nemška zmaga. — V Tržiča na KranJ8kem so pri oböinskih volitvah v II. in 1. razreda zmagali Nemci. V III. razreda so zmagali Slovenci. — Za dekana v Kastvu je ime- novan tamoinji žapnik g. Fran RySIavy. — Velik požar. — V sredo po- poladne je v Crnemkala popolnoma po- gorela biša g. Karola Siškoviča, v kateri je bila njegova trgovina, poštni urad in orožniška postaja. Škode je 80.000 kron, a gosp. Siškorič je bil zavaroran le za ' 45.000 kron. — Razpisana je služba deželnega veterinarja v htri. Ker se ni prijavil I noben konkurent, je to mesto že v dra- \ gič razpisano. ! — P. Hartman pi. Auderlan, j slavni skladatelj, je v New-Yorka ne- varno obolel. Glede nabave sena. »Ktnecka zveza« za goriško oko- lico v sporazutnu z »Goriško zvezo« naznanja vsem, ki so njej poslali za scdaj še neobvezne poizvedovalne pole za skupni nakap sena, da je prevzel tozadevno akcijo deželni odbor goriški. Državni poslanec g. Fon je iz- posloval pri nainestnišLvu v Trstu in pri osrednji vladi na Dunaju, da vlada izroči v to svrho vse podpore deželnemu odboru in nakloni tudi druge olajšave. Ker bo ludi deželni odbor iz razpoložljivih sredstev vse preskrbel, da se nabavi za naše kmetovalce dovolj sena poceni, zato je priča- kovati, da bodo kmeiovalci dobili do najugodnejših cenah seno po po- sredovanju dež. odbora. Poizvedovalne pole, ki so jih županstva poslala »Kmečki zvezi«, snio izročili dež. odbora. Vsi nadaljni podatki in konečna obvezna naročila, naj se po župan- stvih pošiljajo dež. odboru. V Zupan flndrej Lutman, predsednik. Nadučitelj Leopold Pavlin, tajnik. Dnixba sv. IHohorja. Družba sv. Mohorja šteje letos 79.146 udov, t. j. 2833 manj od prejšnjega leta. Na- zadovali snio torej, a vendar se je skupno žtevilo Mohorjanov še vedno ohranilo na častni višini. Razmerje udov po posameznili škofijah, oziroina krajih nani kaže ta-le pre- gled: 1. Horiška nadäkofija . . . 9095 (— 120) udov 2. Krška školija.....6243 (več 60) 3. Uvantinska školijn . . 23732 (—1292) 4. Ljubljanska školija . . 31007 (— 1633) 5. Tržaško-kopersk.i škofija 4371 (— 21) 6. Sekovskii školija . . . i-52 (— 39) 7. SombolHjska in dr. ojjr. šk. 218 {— 47) 8. Zagrobška nadškolija . . 494 (vcč 15) 9. .Sonjska in dalm. školije 307 (— 39) 10. 1'oroška škofija .... 108 (vcč 1) 1 1. Djakovska škulija . . . 83 (več 5) Kroiaška zadniga P. n. Dovoljujem si uazuauiti, da sino bili prisiljcni zelo povečati svojo bogato zalogo modnega blaga, vsled velikega popraše- vauja po blagu v preteklem letu, in vsled že letos izredno visokega prometa. V ta nameii smo prevzeli obširne prostore na- sproti naši prodajalnici v Gosposkik ulieah štev. 6. Vsled povečauja in primorne preuredbe prodajalniSkih prostorov naiii je sedaj mogoce, omisliti si posebno veliko zalogo blaga, tako da bo letos izbera innogo veoja in bogatejsa ko druga leta. Poleg tega pa se pridružuje še praktična korist, da se vsled velike prodaje cene cudovito znižajo. Vabim torej najspostljivejše naše p. n. odjemalce, da si ogledajo nase modno in drugo blago, ki je pravkar doslo od raznih strani Letošnja sezona prinasa v vsakem oziru in v vseh področjih mode raznolike in krasne novosti. Zbirke vzorcev so vedno na razpolago in pripravljen sem jih zastonj in franko razposlati kamorkoli. Ker se pri nas blago razposilja po najrnodernejšem nacinu razposiljanja, zato nam ta okolnost omogoča, celo največja narocila, izvršiti najhitreje in z obratno posto. Naš sloves glede na okiis in izbero je pac nedosegliv in popolnoma smo pre- pricani, da nas nemore prekositi nobena trgovina naše stroke. Predvsem povdarjajoc solidnost naše tvrdke ter zagotavljajoč najcenc^jso po- strežbo, prosiin, da si ogledate naso zalogo, da se vsak sam labko prepriča o res- nicnosti nasih besed. Teodor Hribar. (Dalje na 6. strani.) 12. Bosniško škofijfi .... 213 ( — ) udov 13. Videmska lmdškosija . . 240 (veö 6) » 14. Ra/.ni kiaji...... 353 (— 11) » 1.5. Amerika....... 2028 (veC 257) > 16. Air ka in Azija .... 232 (več 15) » Vkup 79146 (— 2833) udov. j Številka v družbenih „zlatih bukvah", v katere se vpisujejo na novo vstopivši udje, je narastla od 267.194 na 273.535, torej je vpisanili 6341 novih udov. 474.Ö76 ITlohorjevih knjig bode torej letos romalo med Slovence! Če dodamo to število onenui prejšnjih let, pridemo do šte- vila 11,275.810 knjig, reci enajst milijonov, dvestopetinsedemdeset tisoč, osem sto in de- set knjig, katere je družba samo kot letna | darila svojim udorn razdelila od svojega ob- ; stanka sem. Pri tern pa niso všteta mnoga ' poznejša naročila, ponatisi itd. Dne 15. septembra smo začeli razpo- , šiljati letošnje družbene knjige in prizadevali si bodeino, da častiti udje dobijo knjige naj- | prej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje j s knjigami po tej-le vrsti: 1. Amerika in j Afrika, 2. Krška škofija, 3. Razni kraji, 4. ' Tržaška škofija, 5. Lavantinska Škofija, 6. Ljubljanska škofija, 7. Goriška škofija. Cenjene gospode p o v e r j e n i k e, ka- terim se knjige pošiljajo, n u j n o prosimo, naj t a k o j, ko dobijo „avizo"^ pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da nc bode sitnili reklamacij, ki povzročujcjo samo zamudo in nepotrebne stroške. — Stroške, katere so imeli gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posa- niezni udje povrniti. One gg. poverjuiike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, pro- simo, naj č i m p r e j e pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega pro- stora. Odbor. ^^^^^r ^^^^^r ^^^H^r ^^^^^^ ^^^^B* ^^^^^F ^^^^^^ ^^^^^r ^^^^^r ^^^^^F I ^^^^^» Fani Drašcek, zaloga švalnih strojev. Gorica, Stolna ulica hi. št. 2. i Prodaj a ; Ftroje tudi • na lcderi- \ ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih \ tovarn ter j najboljše j kakovosti ] Priporoča | se slav. j ____ ____.____ i Razglas. V nedeljo dne 6. oktobra t. l. prodajalo se bode v Biljani več parcel zemljišca in eno hisno poslofije. Natančneje pove Ant. Prin- š, g ostilfticir v Bilji\ni. prazdroj« iz slovoöe češke »Mcsöansk« c<1 t vovarne«, in domačega ¦ ( ateklenicah, kojega pristnosi &e jamc. ( Zaloga ledu kateroga se oddaja le na j debelo po 50 kg naproj l Vino dostavlja na doni in razpošilja , po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrsko ' države v sodih od 66 1 naproj. i Cene zmerne. Postrežba poš- : ten a in točna. m m m m m m ; Ant. OUiflič čevljar j v Semeniški ulici 1 ' nriporoČa se \ za raznovrstna naročila po meri ' za gospc in gospoilo. Naročila se izvršuje hitro. Ivan Kravos priporoča svojo , sediarsko deiavmco r v (jrorici na Kornju št. II. Kožuhovne ovrafnike (boa) v ttajvečji iaberi pO 1'eS Čiulovito llizkill cenah. Raznovrsfne plerenine za zimo. Jaegerperilo naj si v lastno korist ogleda vsakpred naknpom v trgovini I. ZORNIK, Gorica, gosposka ulica 10. Cvnc brex Solidna Kakovost blaga Cette konkurence. posfreaba. res najboljsa. sfa/ne. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Šol. Doma"! Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka lilicašt. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- Jon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalinatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Vcč vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob V2 kila in od onega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- masnn-oveg v Ajdovščini. Vse blago nrve vrste. Čuite! Čuite! FPBJ 18 K sedoi 7 K Krasoa remontoir-Gloria srebrna ura 3 niočniini pokrovi. bogato okrašona. dobro idoca, 3 leta »arancija, pošilja proti pov/.etju za samo 7 kron. I Henrik Weiss — Dunaj XIV.3. ( Sechshau serstr. 5./G. Slovenski tapetnik Andrej Cufer v Gorici, ulica Orsoni štev» 40, priporoča se slav. občinstva v mestu in na deželi za izdelovanje in popravo po- steljske oprave, kot šošte, žimnice, pol- trone itd. in zagotavlja točno in pošteno poBtrežbo. Dala dorna in tndi ,po privat- nih hišah po najnižjih cenah. Naročila se točno izdelnjejo. Za novo šolsko lelo! priporoča knjitjarna I. Pallich v Gorici na Travniku št. 6 vse šolske knjige, kakor tudi šolske potrebsčine. Pro- daja razne časopise in spre- jema naročila na iste. Yi lii raii veSeli, Mo se jaz iitaini. prehlajenja? Na najnjivadnojši način ! Jaz ra- bim več ko 2Ü lot Fay-ove sodeno pa- stiljc, ali no samo kadar so počutini slaboga, ampak kadar sem popolnoma zdrav. Malo hripavosti, malo katarja po kajonju se voilno dobi, in tu so Fay- ovu pastiljo neobhodno potrebne. Po- skusiti! sanio onkrat in uycrili se bo- dcte, da govorim rosnico. Škatljica staue samo 1 K 25. Varujte se pred ponare- janjem in zalitevajte le vedno pristne _^_ Fayove sodeno pastiljo. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko W. Th. Guntzert Dunaj II. Belghoslerstraswe 6. Snežno-belo pere ^_ ¦¦¦*"* milo, Pristno je le o anamko „Jelen" in 8 imcnom „Schicht". Kaj ne smatrate ^B^, za liajbol.išt1? Ceresova mastni \ ^5^^ le najlimVisa, ainpvli tudi najiz- ' datnejsa, kar nein jiü d« sedaj kupila! si'.r' Lz poskusite enkrat s to mastjo, in gotovo se ne boste kesali. flinshi sotli na prodaj. Podpisaiii imn na prodaj veojo iiiiiožjino viuskih sodov od 6—7 liektolitrov in od 14—30 hektolitrov. Ona ]>o dogovoni. Egid Jeglič, Priloga „Gorici" St. 80 z dne Z8. scpfcmbra 1907. „EdinosK"! „Edinost" je hudo spekla naša paralela mej našimi in nje okoliškimi poslanci v go- riškem in tržaškem deželnem zboru. Rekli smo: „Naši poslanci delajo v našem dežel- nein zboru prav to in nič drugega, kar de- jajo okoliški slovenski poslanci v tržaškem t. j. oni računajo z dejanskimi razmerami, katerih premeniti sami ne morejo, in temu primerno urejtijejo svoje postopanje." — Menimo, da ne more noben trezen človek najti v teh besedah kaj žaljivega za tržaške poslance. Ne tako „Edinost"! Pri njej je treznost že davno izpuhtela, odnesla jo je kraška burja, kakor nje predolgo hlinjeno „nadstrankarstvo", — v morje. Če ji kdo nje letošnji „salto mortale" postavi pred oči, če ji kdo namigne, da so tudi nje okoliški poslanci pod kožo krvavi, takrat ji zavre kri, nasičena domišljavega samoljubja, pozabi na svojo prisiljeno mirnost v pisavi, pograbi po orožju bab iz starrga mesta tržaškega, s čimer upa nadomeščati, česar ji na stvar- nih dokazih nedostaje. Mi si seveda ne bomo mazali peresa z duševnimi proizvodi tržaških bab, ampak se obrnemo kar narav- nost k pičlim pseudo-dokazom, s katerimi bi hotela kazati „Edinost" svojo — recimo kar ven, saj ni na „Edinosti" že davno nič več naravnega — prisiljeno ogorčenost. „Edinost" primerja najprej oba deželna zbora (goriškega in tržaškega) glede laške večine in slovenske manjšine (v Trstu 48 Lahov in 6 Slovencev, v Gorici 11 proti 10, dalje v dežel. odboru tržaškem vsi Lahi, v goriškem 3 Lahi, 2 Slovenca). „Edinost" hoče s to primero reči, da bi bili slovenski goriški poslanci volivno reformo lahko pre- prečili, tržaški pa ne. Prav res! tega ni tudi nikdo tajil. Ali ona pove le, kar ji kaže; o drugem pa zvito molči. S kazanjem na ve- liko manjšino slovensko v Gorici nasproti tržaši, hoče odvrniti pozornost od drugega važnega faktorja glasovanja ; od objekta gla- sovanja od volivne reforme same. Menda ne bo hotela „Edinost" trditi, da ste volivni reformi (goriška in tržaška) za Slovence ena- kega pomena! Naša volivna reforma ne po- slabša slovenskega narodnega stanja — to smo menda dokazali — niti za pičico, zato so naši poslanci zanjo glasovali, in zato „niso — to „Edinost" sama prizna — 1 i- beralci niti be se dice izpregovo- rili zoper", pač pa do drugega branja glasovali z našimi poslanci; tržaška volivna reforma bi pa bila zadrgnila tržaškim Slo- vencem vrv okoli vratu, tern se je šlo res „za biti in ne biti", zato so tržaški poslanci zasnovali v zbornici protestno akcijo, ki je odgovarjala preteči narodni katastrofi. Zdaj vprašamo „Edinost", kaj je pa to različno ravnanje goriških in tržaških poslancev na- sproti različnima volivnima reformama dru- gega, nego „računanje z dejanskimi razme- rami", kar smo trdili, in zaradi cesar je „E- dinost" toli ogorčena na nas? Še precejšnja doza domišljavosti pa tiči v debelo tiskanem opisu, kaj so vse uprizorili tržaški poslanci zoper volivno re- formo tržaško. Kakor mora vsak rodoljub pohvaliti tržaške poslance za njih tozadevno akcijo, tako mora vsak razmere poznavajoč mislec pomilovati domišljavost „Edinosti", katera bi hotela svoje čitatelje uveriti, kakor da bi bila edino slovenska protestna akcija oplašila vlado, da ni predložila tržaške vo- livne reforme v sankcijo. Mi pa menimo, da je to akcijo sprejela vlada bolj za potrdilo lastnih nazorov o volivni reformi, ne pa za vzrok, ki bi jo naj bil odvrnil od morebitnih nasprotnih nazorov glede volivne reforme. Najbolji dokaz za to naže mnenje, najde „Edinost" v našem novem še nepotrjenem občinskem redu in v naši volivni reformi. Da je bil prvi sprejet, so omogočili naši li- beralci za drugo so glasovali „Slogini" po- slanci. Zunaj zbornice sta pa obe stranki zoper oba zakonska načrta enako protesti- rali. In vendar drugega je vlada predložila v sankcijo, prvega, ki je mnogo starejši, pa ne. Zakaj to? In zakaj naj bi se bila vlada oplašila deželne slov. m a n j š i n e v Trstu, dež. slov. v e č i n e na Goriškem pa ne ? i Tu je mogoč le en odgovor: Vlada je ' imela na volivni reformi goriški svoj interes, (kakoršen smo v zadnjem članku povedali), ! na volivni reformi tržaški pa nel Dalje naj nam „Edinost" pove, zakaj tržaški poslanci ne nadaljujejo v zbornici s slovenskimi govori, s katerimi so pričeli boj proti volivni reformi, saj naši r; -iški poslanci vendar le slovensko govorijo ? Menimo, zato, ker tako za sedaj bolje koristijo svo- jim volivcem. Dobro! Kaj je pa tako po- stopanje drugega, uego „računjanje z de- janskimi razmerami". Kaj se torcj „Edinost" zoper nas tako repenči! ? Naši poslanci morajo računiti pa tudi z dejstvom, da je slovenska manjšina raz- deljena v dva kluba, s čimer so jim roke še bolj vezane. To nesrečo v deželo nam je pripeljal liberalizem (dr. Tuma et comp. in „Edinost"). S tern je slov. manjšina v dež. zbornici izdatno oslabljena. Ako bi začeli naši poslanci s postopanjem nasilja, z ob- strukcijo, hitro buto izkoristili njih liberalni tovariši s kazanjem na gospodarsko škodo, katero mora vsled tega trpeti ljudstvo, in pričela bi se zopet protestna komedija kakor proti volivni reformi. Šli so že enkrat dr. Tumi na led, v drugič pa še osel ne gre. „Edinosti smo menda dovolj pojasnili, da je upoštevanje razmer moč, kateri se morajo pokoriti naši in tržaški poslanci, in da je naša dotična primera povsem ute- meljena. Ako so gospodje pri „Edinosti" toli okupirani, da nimajo časa dnevnili vpra- šanj temeljiteje preštudirati, ako si morajo namestu tega pomagati s pulilimi frazami, katere se dajo obešati na vsak predmet, potem nismo mi tega krivi, in gospodje naj bi ne bili vsaj tako brezohrazni, da bi ne metali drugim, ki se ne morejo ponašati s tako površnostjo — brezobraznost v obraz! Dopisi. Iz Gorice. — „Soča" je objavila v št. 109. z dne 26. t. m. dolg. dopis iz Gorice proti ribemberškemu žapana Pav- lici in rih. starešinstvu, češ da so trdo ravnali z neko ubogo gospo udovo s äti- rimi nedoraslimi otroci ki so pristojni y Rihemberk. Žapan da ji je dajal svoto 10 K na mesec do Velike noči ^preteklega leta ; kar hipoma pa da jo je potem usta- vil. Uboga gospa adova se je konečno obrnila pisraeno na občino, naj bi jej koj pomagali, a je dobila od starešinstva rihemberškega odgovor, katerega konec se je glasil: „Starešinstvo je tega mnenja, dn ni dolžno vzdrževati otrok v višjih (gimnazijskih) šolah". Župan Pavlica da ji je tudi rekel ob neki priliki te-le be- sede: „Pridite če gor (v Rihemberk), sej Vam najdemo anga Taljana, ki jih imamo zdaj pahno tam gor". Tako „Soča". Podpisan je neki pri- jatejlj prizadete dražine. Ne vemo kaj bo odgovorilo rihemberško županstvo in starešinstvo, a asojamo si že naprej podati par opazk, ker smo trdnega pre- pricanja, da se gre tn za neko ubogo gospo adovo, katera je [znana v mesta. Tisti prijatelj prizadete družine naj bi se bil podpisal in spoznali bi morda v njem ne prijatelja družine, ampak prijatelja uboge gospe udove. Saj je sploh znano, da je ta nboga gospa adova ži- vela celo z nekim poročenim Taljanom, da je imela z njim nezakonskega otroka itd. Znano je tudi, da je varuh nedora- slih otrok prav radi materinega življenja odstopil. Čadimo se '„Soči", kako more lake reči pisati o rihemberški občini, ki je do grla obložena z bolniäkimi stroäki. Iz Črnič. — Neko človeče se v „SočiM hadaje in kliče tukajšnje ljudstvo, naj bi protest ralo proti morebitnnem ime- novanja g. Likarja nadučiteljem pri nas! Drzne se cžlo trditi, da ga tuk. Ijudstvo ne mara 1 Ali si pa že dopisanče poza- bilo, kako je zašumelo po Črničah proti imenovaaju g. Mermolja za začasnega vo- ditelja v Črničah?! Celo tema mogoč- nema liberalnema moža je srce apalo, da se je odpovedal tej službi. Takajšnje ljndstyo pa je verno in krščanskega pre- pričanja ter zahteva, da je prihodnji nad- učitelj enakega mtšljenja. Od kompetentne šolake oblasti pa zahtevamo, da upošteva te naSe želje ! Občinarji! Iz Dol. Trebnše. — Ni äe minnlo leto, kar je streljanje topičev naznanjalo, da dobiroo v našo zapnščeno Trebošo novega dušnega pastirja in že nas je za- pustil cast, gospod Josip Milanič ter bo podal na svoje novo mesto v Mar. Gelje nad Kanalom. Pričakovali smo ob njegovem prihodu, da se z njegovim na- stopom povrnejo v našo duhovnijo mir- nejši časi in niBmo se motili, pač pa je č. g. Milanič za mnogo prekosil naše pri- čakovanje. Prej razburjeno Ijadstvo Be je pomirilo, medsebojno sovraštvo je po- nehalo in kmalo se je Trebuša tako iz- premenila, da ni bila več podobna prej- šnji. Ni nam namen hvaliti Č. g. Milaniča, saj dobro delo se samo hvali, rečemo pa lahko, da je njegovo delovanje najlepši dokaz, koliko dobrega premore marljiv dahovnik in v koliki meri je dober glas duhovnije odvisen od skrbnega duhov- nika. Zato pa naj bo gospod Milanič pre- pričan, da v vsej občini ni nikogar, ki bi bil nasproten, da ma na tern mesta izrekamo najsrčnejao zahvalo za vso nje- go^o ljubezen in požrtvovalnost ter ma želimo, da bi tadi na dragem mesta sebi in drugim v zadovoljnost nadaljeval delo v Go8podovem vinogradu. Ob njegovem odboda iz Trebuše niso plapolale zastave, a spremljaio ga je stotine najsrčnejših želj, da ga Bog ohrani mnogo let sreč- nega in zadovoljnega, ni se ma priredilo nobenega spremstva, a neštete solze pre- lite iz žalosti radi njegovega odhoda naj ma bodo porok, da ga bodo vai dqhov- njani ohranili v najboljšem spominu. Spostovanje in ljubezen, katero smo go- jili do njega, naj ma bo v nadomestilo, ako v naši revni Trebaši ni imel tolikih ugodnosti, kolikor jih je « svojim delo- vanjem zaslažil. Njegovim sedanjim ov- čicam pa priporočamo, naj nikdar ne pozabijo, da so dobili v svojo sredo pra- vega moža in dahovnika, katerega naj ljubijo in spošlujejo kakor trebuški dahovnjani. Polilični pregled. Bülyarsko ministerstvo odstopi. „N. W. Tagblatt" poroča iz Sofije: Vladni listi poroča iz Sofije: Vladni listi po- ročajo, da v kratkem odstopi ministerstvo Guden. NaCelnik Stambulove stranke, minister za trgovino Nikolaj Guradijev, je to vest potrdil. Rumunski kralj na Dunaju. Rumunski kralj Karol je imel v četrtek poldrugourno avdijenco konferenco z mi- nistrom za unanje stvari baronom Aehreu- taloni. Včeraj zjutraj je s kraljico, ki je malo prej dospela na Dunaj odpotoval v Bukarest. Amerika pomnoži vojno brodovje. Newyorski „American Journal" poroča, da je admiraliteta sklenila zgraditi veliko floto. Da se nadomesti vojne ladije, ki odi- dejo v kratkem v tihi ocean, namerava se zgraditi žtiri vojne ladije, ki nadkrilijo tip „Dreadnought". Kakor se zdi, nameravajo Zdruzene drzave imeti v Tihem Oceanu stalno brodovje. Darovi. Za „Solski Dom": Našema apravništvu je doälo: Gosp. I. V. v Lj. 40 v; Vesela družba v Pod- gori je darovala ob priložnosti novo kerščenca pri Ivana Jericijo 5 K 44 v. Predsedništva so plačali: Štefa Kinderčev v Gorici 20 K; dr. Ant. Gre- gorčič 20 K; dr. Hilarij Z3rn, proldsor verstva 40 K. Srčna hvala ! Za Gregorčičev spomenik: Uprava „Slovenca" (nabral gosp. Tom8ič v Polhovem gradcu) 5 K ; Sivec Franc, vadniäki ačitelj v Gorici, 40 K; Matej Ahačič, kaplan v Hrenovicah 268 K; dr. AI. Brenčič, odvetoik v Gelju 5 K; dr. Hilarji Zorn, profeaor verstva na realki v Gorici 20 K. Drušlva. Ant. Nedved: „Pozdrav", poje meäan zbor draätva „Napredek". 3. M. pl. Far- kaš: „Intermezzo" iz opere „Cavalleria rusticana", adarja tambnraäki zbor „Slov, Čitalnice" iz Dol. Vrtojbe. 4. Slavnostni govor. 5. II. Volarič: „Gospodov dan", poje mešan zbor draštva „Napredekw iz Gor. Vrtojbe. 6. „Eno uro dobtor", burka igrajo diletanje druätva „Napredek" iz Gor. Vrtojbe. 7. M. pl. Fdrkaä: „Kje dom j« moj", udarja tambaraäki zbor „S.ov. Citalnice" iz Dol. Vrtojbe. 8. Döklamacija. 9. Ant. Foerdter: „Naäe gore", poje rae- San zbor društva „Napredek" iz Gar. Vrtojbf. 10. M. pl. Farkaš: „Za jedan časak radosti", adarja tamburaški zbor druätva Napredek" iz Gor. Vrtojbe. 11. „Kmet Herod", burka v dveh dejanjih s petjem igrajo diletantje „Slov. Citalnice" iz Dol. Vrtojbe. 12. Šiljiva pošta in 9re- čolov. 13. Prosta zabava. — Veselica se vräi v Gor. Vrtojbi in sicer na dvo- rišču gosp. Iv. Batističa. Začetek točno ob 3.y2 uri popoladne. — Vstopnina 50 vin., sedeži I. vrste 1 K, II. in III. vrBte 60 vin, ostali 40 vin. — Ker je vspored jako zanimiv in namen veselice blag, nadejamo se od strani slovenskega občinsUa obile udeležbe. — NB. V slu- čaju slabfga vremena se veselica vräi naslednjo nedeljo 6. oklobra. Odbor. dr Goriška „Sloveuska Mladiua" začne s svojimi piesnimi vajami v dvo~ rani „Goriäke Citalnice" v nedeljo dne 29. t. m. (popoldne ob 3. uri). Avtoriziran plesni učitelj bode podučeval različne plese, n. pr.: Grnogorka, Beseda, Kolo, četvorka, pas d' E >pagne, pas des Pati- nears, ligaralni valčefe itd. itd. Vabila se glase sicer na ime. Vendar je mogoče, da v naäe največje obžalovanje pri raz- poäiljanju vabil koga prezremo. Rdor torej ni dobil do nedelje vabila in bi se vaj udeložil, naj se blagovoli oglasiti dne 29. t. m. pop. ob V/2 uri v dvorani ali pa dobi vabilo pri vstopu. K obilni udeležbi dne 29. t. m. in zanaprej vabi uljudno odbor. dr V Goriskl „Čitaluici" prične danes ob 7. uri zvečer plesni tečaj za mladino. dr V Vrtojbi priredi, kakor že omenjeno, „Podrržnica diužbe sv. Girila in Metoda" veliko veselico v prid na- šema slovenskemu šolstva. Obširni vspo- red te veBelice je sledeč: 1. M. pl. Far- kaš : „Hej Slovani", adarja tamb, zbor druätva „Napredek" iz Gor. Vrtojbe. 2. Gospodarske vesfi. g Trgatev v Urdih ae prične v pondeljek. g Vinska letina. — Iz Dornberga nam poročajo: Grozdje kaže dobro; a želeti je, da bi nam Bog poslal dež. Grozeje se je namreč vsled vetra zopet začelo sušiti, Če bo v kratkem dež, se bo popravilo in je potem pričakovati samo v Dornbergu, Dad 1000 hektov več kakor če ne bo dežjs. Kakih 1000 hektov ga je kupil Bolafijo iz Ljubljane po zelo nizki ceni. Stareäinstvo je sklenilo, da se prične trgatev še le 7. oktobra vsled tega, ker je pričakovati, da bo morebitni dež letino izboljšal. Vinski kupci priditel Ob začeiku šolskega leta jo golovo zelo v;wno i/.nov;i opo/.;uj;iti n;i Lo, da olrokoin, itiik ne niiilokdaj pruoblezoiiim ¦/. dušcvnim na- poroni, no k;iz,(; v torn c;isu dajuii ludi še pijiič, ki dražijo živce in s torn škoilujejo zdravju. Somkaj spada p<^l<-g alkoliola /.lasti zniata kava, ki bi se po izreku sloveČo^a zdravnika s])loli ne smela dajati otrokom v šolskili Ictili. 'J'eya tudi nikakor ni treba. Kathruinerjova Kneippova sladka kava je tako imcniten nedoincslek zrnate kave! l'oscbno napravljanje za deco provzroča tako malo truda, ki so yrliulega bogato poplača s tern, da vidno nspovajo naši ljubijenci. Katli- roinerjeva Kneippova kava jo lahko probavna, krvotvorna in kropilna ter ima sprico posebnega načina svojega proi/.vajanja prijotno mil okus po kavi, ki se pa lahko navadi vuakdo. Sevoda je zaradi nuiogih niaiij vrednih ixisnoinkov treba opre/.nosti pri nakupovanju. /ahlevjijte vsolej izrečno Kalhreinerjevo kavo in jomljite le zaprte izvrne zavoje s tem imonom kakor tudi z inie- noiii in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znainko. Skrivnost vspcha. I'ranje niodernega jx'iila je postajalo od due do dne težavnejše. I'osehno v mestili, kjer se nahaja vso polno piahu in diina iz raznih tovarniških dimnikov,. jc bilo treba inoderno volneno perilo večkrat prati. Pri pranju jia so se rabile razne kemične snovi in navadno lojeno milo, s čimur se jc pe- rilo kinalu pokvarilo popolnoma. V tern pogledu jo bilo o praveni času i/.na deno Schichtovo milo, ki je nedosegljivo, kar se tiče pranja in s kate- liiu se perilo prav nič ne dokvari, ker ni treba, da se je s torn miloiu preveč drgtie. Zato pa se je zaČelo Schichtovo milo povsod v taki muožini rabiti. da že po kratkem času tovarne, v kalerih se izdeluje to milo, so postale najboljše te vrste. Rojaki! hupujte narodni ftolek „ŠolshEga Dornn". nuJaKLpriliki M§olskcga doma". Izvrstno pecivo priporoča spošlovnuim meščanom iu okoličanom pekovski niojslor JÖHOB BRUTUS v Gorici Šolska ulica St. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrsto Majdičevega nilina. Ivan Bednafik priporofta svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. Ignacij Suligoj, pri Su. Luciji ob Sou, urar in frgovec s šivalnimi sfroji, priporoča iiajinodcriiejše švicar- sko ure po najui/ji dnevni ceni. V aalogi ima najboljše šivalne tm strojc oil 4$ K naprej. Garancija I od 5 do 10 let. Si value strojc ¦ sprejema v popravo, P Ysaka poprava se uvrši takoj in po nizki eeni, Zaloia svetovDO znaneia najbolj-1 šeia mazila za NOXIN N O X I Peter Cotič čevljarski mojster Gorica Rastelj 22 Velika zaloga vsako- vrstuili eevljov vsoh vrst za otroke iji odrasJo. Naročila in poprave iz inestii ali de/ele izvršuje v najkraisom easu in po ziMcriiili eenah. ) Ustanovljena tvrdka leta 1866. > I. DRUFOVKA - siORKA. I Glavna zaloga Gosposka ulica št. 3, filialka | Raštelj St. 3. Strojarna v Črničah. Trgovina s ko- I nopcem Gosposka ulica št. 1 ) Zaloga usnja, podplatov ter vsch potrcbscin \ za cevljarje. Usnje za sedlarje, knjigoveze itd. Glavna za- J loga ličila v korist Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Odlikovana tvornica nadplatov. Delav- ) nica jermenov za stroje, bičev, itd. L franc Podbersic avtorizovan kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška cesfa ŠL 17. priporočfi slavnemu občinstvu za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogalo zalogo uaqFobnih spomenikov bodisi priprostih, ali finih iz kraš- kega kamna najboljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima razne kamenite plošče, žlebe. umivalnike za kuhinje itd. itd. Sprejema in izvršujc vsakovrsina v kamno- seško stroko spadajoča dela po prav zinernili cenah. JOSIP BON ANN I I naslednik T. Slabanja k srebrar in pozlatar u Gorici ulica Morelli 1Z odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vseni čč. cerkvenim oskrbnistvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dorn. k A^L, A^k. AA, JkJL. flttCCi ^ ¦*¦ ^L^Jk. AA ,A_Jk. -^ ^- .A^k -A^L. J±*. jB^k Jesenske novosti razliSncga blaga za oblckc so ravnokar dosle v yelikan- ski izberi po najnoveji modi in izvanredno nizkili cenah. Ker zaradi premalega prostora po- večam svojo trgovino, se najuljudneje priporočam slavnemu občinslva za obi- len obisk in zagotavljam najcenejšo in solidno postrežbo. Ant. Bohinski, Corso G. Verdi 35. ' Kerševani & Öuk GORICA - Stolni Trg 9 (piazza Duomo) - G0HIC9 priporoöava svojo zalogo si vainih strojev raznih sistemov l\ za umclno vezenje (rekamiranje), kalere pro- M dajava tudi na mesečne obroke. — .Zaloga §1 dvokolen. — Meliaiiicna delavniea If konec Raštela št. 4 sprejema vsako popravo ši- r valnih strojev dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5 do 10 let. ,CeRtraIna posojikiea' registrovana čadruga v Qoriei, uliea Yetturini St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečnn odplačila v pefih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 na menice po G°|OI na vknjizho po 512fl0 . Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/2 °d sto.