PoMnt orad M)!l Cotavot — Vertagtpootamt Ktagontur!	<zha)a v Cetovcu — Er*the[nungsort Ktagentort	Posamezni izvod l.K 4ii., mese4na naročnina 5 4i)ingov
P. b b.

Letnik XXiX.
Ceiovec, petek, 21. junij 1974
"""....
Štev. 25j1664)
Gibanje kmečkih
uporov
je od!oči!no vp!iva!o na ves proces obiikovanja in prebujanja siovenskega naroda
Z odkritjem spomenika kmečkim uporom na ijubijanskem gradu so se minuto soboto zakijučiie prosiave in prireditve, ki so se v zadnjih treh ietih zvrstite v poča;titev 500-ietnice začetka kmečkih uporov na Stovenskem. Zakijučne svečanosti so se udeteiiii vodiini predstavniki družbenopoiitičnega iivijenja Siovenije ter deiegacije iz ceie repubiike, prav tako pa tudi večje zastopstvo zamejskih Siovencev iz Koroške ter ttaiije.____________________________________________________________
V okviru izbranega kuiturno-umetniškega sporeda, ki so ga izvajaii zbor Siovenske fitharmonije, zbor opere SNG, zbor RTV Ljubijana in godba ijudske miiice ter recitatorji, je čian predsedstva SFRJ Edvard Kardeij po siavnostnem govoru odkrii spomenik, deio akad, kiparja Stoj a na Batiča. Spomenik sestavijajo v gručo stisnjene postave pun-tarjev, njihovo upornost simboiizira dvignjena roka enega izmed njih in reziia kos, v vznožju spomenika pa je vkiesano puntarsko gesio: Le vkup, ie vkup, uboga gmajna._____________________________________
Veteposianik V!ahov
je obiska! koroške Stovence
Jugosiovanski veteposianik v Avstriji dipi. inž. Gustav Via-hov je v sredo prispei na dvodnevni obisk na Koroško, kjer je med drugim obiskai deieinega giavarja Leopoida Wagnerja ter njegova namestnika Erwina Fruhbauerja in Herberta Bacherja.
V četrtek dopoidne je veteposianik Viahov v spremstvu ge-nerainega konzuia Bojana Lubeja obiskai sedeža obeh osrednjih siovenskih organizacij — Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev — kjer je bii seznanjen s poiožajem in probiematiko siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Pri tem je biio ztasti opozorjeno tudi na zaviočevanje izvajanja doiočii čtena 7 in državne pogodbe spioh ter na prizadevanja, da bi reševanje manjšinskih vprašanj pogojevati s posebnim ugotavijanjem manjšine.
Veteposianik Viahov je zagotovit, da Jugosiavija z vso prizadevnostjo spremijo poiožaj siovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji ter odiočno vztraja na tem, da Avstrija v ceioti izpoini svoje obveznosti iz državne pogodbe. Tukaj pa ne gre ie za vprašanje dvojezičnih napisov, marveč še posebej tudi za ustvaritev pogojev, ki bodo manjšini jamčiii njen obstoj in napredek. Zato Jugosiavija odkianja tudi kakršnokoii ugotavijanje, ker bi vsako preštevanje pomeniio nadaijnji pritisk na manjšino.
Mnenja so deljena
Slavnostni govornik Edvard Kardelj je poudaril, do so bili kmečki upori dolgotrajen razredni spopad in revolucionarni boj na slovenskih tleh, ki je sicer potekal pred mnogimi stoletji, vendar so njegove posledice in vplivi posegli daleč naprej v slovensko zgodovino, njegovo tradicija pa je vse do današnjega dne ostala eden neusahljivih virov slehernega ljudskega demokratičnega in revolucionarnega gibanja ter sleherne napredne misli in kulture na Slovenskem. „Tako po svoji doigotrajnosti kakor po siiah, ki so jih mobiiiziraii za boj in po revotucionarnem programu, ki so si ga postopno zgraditi, spadajo kmečki upori v siovenskih dežeiah
—	skupaj s tistimi v sosednih hrvaških in avstrijskih dežetah, s katerimi so se boi) ati manj povezovati
—	med največja tovrstna revoiucio-narna gibanja v fevdaini Evropi."
Prav poseben pomen — je naglasil Edvard Kardelj — pa ima to veličastno obdobje revolucionarnega boja za vso bodočo zgodovino slovenskega naroda. Kajti to široko, izvirno, trdovratno in dolgotrajno revolucionarno gibanje je odločilno vplivalo na ves proces oblikovanja in prebujanja slovenskega naroda v stoletjih, ki so sledila. To še posebej velja za največjo slovensko kmečko vstajo v letih 1514-1515. Ta vstaja je nastala deset tet pred veliko nemško kmečko vojno, kar še posebej dokazuje, da je resnično bila izviren izraz hotenj in stremljenj slovenske uboge gmajne in da ni bila odmev kakih tujih dogodkov. „Njen največji vptiv pa je bit v tem, da je prvič po mnogih stotetjih združita v skupnem boju skoraj vse siovenske dežeie, da je pritegnita v svoje vrste ogromno večino za boj sposobne stoven-ske gmajne in da je na največjem detu ozemija siovenskih dežet za več mesecev vzpostavita svojo ob-tast."
Pri tem je govornik spomnil, na tesno vzajemno odvisnost med uporniškim kmečkim in reformacijskim gibanjem ter ugotovil, da je iz te vzajemne odvisnosti nastala tudi prva slovenska tiskana knjiga. Slo-
venska uboga gmajna je s svojim uporniškim gibanjem postala politični faktor in je svoj jezik začela vsiljevati vsej družbi in še posebej tistim njenim slojem, ki so bili v večji ali manjši meri zainteresirani za spremembo fevdalnega sistema. Še več, uporniško gibanje slovenske uboge gmajne je prisililo tudi sovražnike tega gibanja in reformacije, da se je v boju z njima moral posluževati slovenskega jezika, slovenske knjige.
.Redko se je s tako jasnostjo kot v teh časih in dogodkih pokazaia tesna vzajemna odvisnost ustvarjai-ne sposobnosti in kuiture nekega ijudstva oziroma naroda po eni ter razredne zavesti in borbene akcijske sposobnosti ijudskih množic in še posebej njihovih najnaprednej-
ših idejnih in poiitičnih si) po drugi strani," je dejal Edvard Kardelj, .in prav tak njen zgodovinski pomen in take njene značiinosti povezujejo antifevdaino revoiucijo siovenske tiačanske gmajne z narodno-osvobodiino vojno in sociaiistično revoiucijo našega časa."
Govornik je menil, da je značilno in simbolično, da šele revolucija slovenskega proleforiato lahko odkriva prve spomenike kmečkim uporom, temu poleg narodnoosvobodilne vojne daleč največjemu in najbolj pomembnemu revolucionarnemu vzponu v zgodovini slovenskega nairoda. .Vendar pa to ni slučajno. Kajti te spomenike ne odkrivamo samo zaradi spomina na boje in žrtve revolucionarne gmajne tistih časov, ampak tudi predvsem zato, da bi s tem izrazili in potrdili svojo lastno zavest o tem, da so obstanek, napredek in kulturo slehernega naroda, ziasti pa še malega, kakršen je slovenski, odvisni predvsem od zavestne akcije širokih ljudskih množic oziroma množic najnaprednejših razredov in od jasnosti ciljev, ki so si jih zastavali pri svoji ustvarjalni družbeni, idejni politični in gospodarski aktivnosti."
Sklepna proslava ob 500-lefnici začetka kmečkih uporov na Slovenskem je bila povezana tudi z raznimi drugimi manifestacijami, kot so bite predvsem predmetne razstave ter izid publikacij — vse posvečeno temu edinstvenemu in pomembnemu dogodku v zgodovini slovenskega naroda.
V nedeljo je imel Narodni svet koroških Slovencev izreden občni zbor, na katerem so razpravljali o prihodnjih deželnozborskih volitvah. Predvsem je bil namen zbora, da zavzame dokončno stališče k svoječas-nemu sklepu predsedstva NSKS, ki je že prejšnji mesec odločilo, da bo Narodni svet .sooblikoval primerno platformo za samostojni nastop" in da bo tak nastop .z vsemi močmi podprl".
Nedeljski zbor pa je — kolikor je razvidno iz časopisnih poročil — razkril, da tako .sooblikovanje" tudi v Narodnem svetu ne uživa nedeljene podpore; nasprotno se je izkazalo, da tvorci in zagovorniki samostojnega nastopa ne morejo računati s podporo .vseh moči".
Viden izraz teh neenotnih pogledov je brez dvoma odstop dosedanjega podpredsednika Narodnega sveta dr. Reginalda Vospernika. V
svoji izjavi celovški Volkszeitung sicer pravi, da njegov odstop ne pomeni protesta proti samostojni kandidaturi koroških Slovencev; vendar pa kot glavni vzrok navaja nesoglasje glede vloge in pomena NSKS, češ da se mu ne zdi pravilno, če Narodni svet daljnosežne odločitve prepušča drugim gremijem, pri čemer izrecno navaja Klub slovenskih občinskih odbornikov, ki je — kakor znano — glavni pobudnik in nosilec gibanja za samostojni nastop.
Po jasnem in načelnem sklepu ZSO, da pri prihodnjih deželnozborskih volitvah .ne bo kandidirala ne samostojno z lastno listo in tudi ne skupaj s kakšno drugo volilno skupino na skupni listi", se zdaj torej kaže, da prizadevanja Kluba slovenskih občinskih odbornikov za samostojni nastop tudi v vrstah NSKS niso deležna vsestranskega odobravanja in podpore.
V nedeljo volilna obveznost
Volilni boj gre proti koncu in v nedeljo bo avstrijsko ljudstvo na voliščih odtočilo, kdo bo v prihodnjih letih zavzemal položaj najvišjega predstavnika naše države. Odločitev med obema kandidatoma bo padla že pri prvem glasovanju, tako da bo v nedeljo zvečer znano, kdo bo novi zvezni predsednik: ali kandidat SPO dr. Rudolf Kirchschlager ali pa kan-didaf OVP dr. Alois Lugger.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem v smislu svojega tozadevnega sklepa za predsedniške volitve ni objavita proglasa miti ni dajala priporočil za podporo enega ali drugega kandidata, marveč je volilni boj samo spremljala, zlasti v kolikor je v tem okviru bilo posebej govora o naši problematiki. K vprašanjem, ki so neposredno ali vsaj posredno povezana s položajem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, so v taborih obeh kandidatov večkrat zavzeli stališče in ne nazadnje tudi te 'izjave potrjujejo pravilnost odločitve ZSO, da se ne opredeli ne za enega ne za drugega kandidata.
V stališčih do manjšinske problematike se tudi v drugem polčasu volilnega boja ni kaj bistveno spremenilo. Socialistični kandidat dr. Kirchschlager je sicer še enkrat prišel na Koroško, toda čeprav je obiskal predvsem kraje na dvojezičnem ozemlju in čeprav so ga v Železni Kapli pozdravili v obeh jezikih, o manjšinskem vprašanju ni vedel povedati kaj nove-
ga. V bistvu je ponavljal že znana stališča, da je Avstrija sicer dolžna izpolniti državno pogodbo, da pa je manjšinska problematika preveč zamotana, da bi jo lahko rešili v kratkem času, predvsem pa zahteva tako reševanje psihološko pripravo in odpravljanje emocij. Očitno je celotno manjšinsko problematiko zožit na .spor" okoli dvojezičnih napisov, kajti sicer ne bi mogel govoritio tem, da je bilo za reševanje še premalo časa.
Še posebej pa velja to za GVP-jevskega kandidata dr. Luggerja, ki je izrecno poudarjal, da se manjšinska določila državne pogodbe ne smejo prehitro uresničiti, ker mora rešitev odgovarjati .socialni resničnosti". S tem je pri svojih vidno nekoliko nejasnih pojmih očitno skušat .razumeti" tisto .večino prebivalstva", k'i je leta 1972 v obliki naščuvanih nacionalističnih in neonacističnih vandalov poteptala v blato pravni red naše države. Poleg takih čudnih argumentacij pa se je dr. Lugger odzval tudi pozivu Heimatdiensta ter se je nedvoumno izrekel za ugotavljanje manjšine kot pogoja za izvajonje določil državne pogodbe.
Če vsemu temu dodamo še izjavo deželnega glavarja Wagnerja, ki je na Kirchschlager-jevem zborovanju v Železni Kapli dejal, da je brez vsega možno, da rešitve zahtevajo mnoga leto in celo desetletja, .vendar se ne bomo od nikogar pustili siliti, da napravimo nekaj, kar ne bi dobilo privolitve prebivalstva v tej de-
želi", potem je le treba vprašati: Ali visoki in najvišji predstavniki v naši deželi in državi res verjamejo, da bodo z izpolnitvijo mednarodnih obveznosti lahko odlašali v nedogled, ne da bi jih kdo prej ali slej nedvoumno opozoril na njihov dolg? Ali mar resno mislijo, da more biti izvajanje državne pogodbe odvisno od volje ali nevolje tistih krogov na Koroškem, ki s svojimi dejanji dokazujejo, da hočejo nacistično genocidno reševanje koroškega vprašanja danes nadaljevati z dinamitom, podiranjem uradnih napisov ter zastraševanjem in teroriziranjem demokratičnega prebivalstva obeh narodnosti v deželi?
Za volitve je tudi Klub slovenskih študentov na Dunaju objavil posebno sporočilo, v katerem med drugim pravi: .Oba kandidata za mesto državnega predsednika sta izdatno dokazala, da nimata demokratičnega odnosa do naših pravic in da se raje naslanjata na sile, ki so tako v splošno političnem smislu kot tudi v vprašanju člena 7 v protidemokratičnem in reakcionarnem taboru." Zato klub poziva slovenske volivce, da se pri predsedniških volitvah odtočijo proti Kirchschlagerju in Lugger-ju ter volijo neveljavno.
Posebej opozarjamo, da za predsedniške volitve velja volilna obveznost ter predvideva zakon za neutemeljen izostanek občutne denarne kazni.
Koroški „požig Reichstaga"?
Predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Stovencev so po nedavnem atentatu na ,Haus der Heimat" v Miklavčevem takoj in povsem jasno poudariti, da Slovenci odklanjamo dinamit kot sredstvo v boju za naše narodnostne pravice, tn še so povedati, da nam taki atentati niso potrebni, ker so naši argumenti sami dovolj tehtni.
Razvoj dogodkov okoli tega atentata tudi res vedno bolj kaže in potrjuje, da niso biti na delu neki .zločinski slovenski ekstremisti", kot se je drznil trditi vodja Heimatdiensta, marveč da je šlo za očitno provokacijo s strani nemških nacionalistov, ki so v zadnjih letih že z najrazličnejšimi akcijami podžigali narodnostno mržnjo in hujskali proti Slovencem.
Zato se niti ni čuditi, če je v tej zvezi slišati o koroškem primeru .požiga Reichstaga*. Ob prihodu na oblast v Nemčiji so nacisti sami zažgali poslopje parlamenta, krivdo pa naprtili komunistom, da so potem lahko začeli nebrzdano gonjo proti naprednim silam. V primeru Miklavčevega pa prav tako čedalje bolj prevladuje mnenje, da so atentat izvedli (ali vsaj naročili) pač tisti, katerim edinim kaj takega lahko koristi — nemški nacionalisti, da bi lahko .opravičeno" hujskali proti Slovencem.
Vsekakor je značilno, da se je v tem primeru tudi koroški nemški tisk, ki sicer gotovo nii izbirčen v protislovenski gonji, precej izogibal napadov in sumničenj na račun Slovencev in celo policija je svarila pred prenagljenimi zaključki. Le Kleine Zeitung je skušala z nekim skrivnostnim pismom speljati zanimanje (in seveda tudi ogorčenje) javnosti v določeno smer, pa še to so ji prekrižali varnostni organi, ki so ugotovili, da ne gre za .običajni slovenski slog", marveč po vsej verjetnosti za provokacijo.
Tako je ostal predsednik Heimatdiensta pravzaprav edini, ki je skušal krivdo za atentat v Miklavčevem naprtiti Slovencem. Isti predsednik Heimatdiiensta pa je dva dni pozneje na zborovanju v sosednji Dobrli vasi tudi besno rohnel proti .zločinskim slovenskim ekstremistom" in — ne da bi imel tudi le najmanjši dokaz krivde — ščuval na narodnostno mržnjo. Ali je med Miklavčevim in Dobrlo vasjo kakšna povezava — ali je vse skupaj le naključje? Dokončno veljaven odgovor na to vprašanje bo verjetno težko kdaj dobiti.
Na vsak način pa je premalo to, kar je v tej zadevi napravila koroška deželna vla-
da: ne zadostuje izreči nekaj besed obsodbe zaradi atentata v Miklavčevem, hkrati pa povsem molčati glede pojavov na zborovanju v Dobrli vas.i. V takem primeru namreč zgubijo na verodostojnosti pozivi k strpnosti in razsodnosti; zgubijo na veljavnosti in iskrenosti zagotovila o notranji pripravljenosti in medsebojnem zaupanju — zlasti če prireditvam z izrazitim protislovenskim značajem dajejo poudarek s svojo udeležbo visoki predstavniki vseh v deželnem zboru zastopanih strank. Neposredno v taki povezavi izrečen poziv k .večji pripravljenosti na pogajanja" pa izzveni naravnost kot zafrkavanje, kajti pod vtisom Miklavčevega in Do-brle vasi od Slovencev pač nihče ne bo resno pričakoval, da se bodo vsedli za skup-
no mizo s Heimatdienstom.
Koroški .požig Reichstaga* bi moral končno odpreti oči odgovornim dejavnikom v deželi in državi. Njihovo popuščanje nemško-nacionalističnim in neonacističnim silam je v zadnjem času rodilo že celo vrsto zlih sadov. Ali škoda, ki jo je zaradi tega utrpela Avstrija na svojem ugledu v mednarodni javnosti, še ni velika dovolj? Vsekakor pa so v zmoti tisti, ki mislijo, da bodo s sklicevanjem no take dogodke lahko utemeljevali .upravičenost* ali .potrebo" nekega ugotavljanja manjšine, kakor so povsem zgrešeni tudi računi onih, ki menijo, da se bodo pod .pritiskom" takšne .ljudske volje" lahko izognili obveznostim, ki jih nalaga državna pogodba.
Stališče
K!uba stovenskih študentov k bombnemu atentatu v Miktavčevem
V	zvezi z nedavnim atentatom na .Ha us der Heimat" v Miklavčevem je Klub slovenskih študentov na Dunaju izdal posebno sporočilo, v katerem je rečeno:
Klub slovenskih študentov na Dunaju odločno protestira proti zlonamernim poskusom, spraviti atentat v Miklavčevem v vzročno zvezo s kakršnokoli strujo znotraj slovenskega gibanja. Nasprotno, vse okoliščine atentata kažejo na provokacijo Heimatdien-stu sorodnih krogov.
Prvič v povojnem času se je lani formirala široka solidarnostna fronta, ki združuje slovenske in nemške demokrate — od kristjanov, socialistov pa tja do komunistov — v boju za enakopravnost koroških Slovencev ter izpolnitev v členu 7 zajamčenih pravic. Uspešno delovanje tega komiteja je doseglo svoj prvi višek v masovni demonstracij) oktobra lanskega leta, ki je dokazala odločen odpor demokratičnih sil proti vsakršnemu ugotavljanju manjšine. Prav ta demonstracija je pokazala, da v Avstriji ne obstajajo le nemškonacionalne sile, ki se neovirano posvečajo protislovenski in protidemokratični gonji, ampak tudi sile, ki smatrajo bo) koroških Slovencev za narodno enakopravnost kot sestavni del vseavstrijskega demokratičnega in naprednega gibanja. Predvsem aktivna solidarnost nemških organizacij je osmešila eno glavnih propagandnih laži Heimatdiensta in njegovih pomagačev, češ da grozi slovenizacija Koroške. Marsikdo, ki je stal vsedotle) ob strani ali je celo nasedel nemškonacionalnim hujskačem, je prav v tem solidarnostnem gibanju spoznal, da tronta ne poteka med .nemškimi domovinskimi čuvarji" In slovenskimi .ekstremisti", ampak med silami prijateljstva In humanizma na eni ter silami nacionalizma in reakcije na drugi strani. Seveda tak razvoj ni mogel ostati brez posledic za Heimatdienst in njegove pomagače: od tega prvega skupnega nastopa koroških Slovencev In nemških demokratov naprej so se le tl znašli v občutni politični defenzivi.
V	te) situaciji je prišel atentat v Miklavčevem kot po naročilu. Omogoča namreč za-tiravcem igrati vlogo ogroženih In zatiranih In Iz te pozicije še bolj agresivno ščuvati proti pravicam koroških Slovencev. Kdor je dan navrh slišal fašistične govore hajmat-dienstovsklh voditeljev v Dobri) vasi, mora spoznati, da ni prišlo do atentata le kakor po naročilu, ampak je bil dejansko naročen.
Naj živi skupni boj vseh avstrijskih demokratov proti reakciji in neonacizmu, za prijateljstvo med narod) in narodno enakopravnost!
V avtlrijtkem tn predvsem v Rorožkem tisku te vedno spet poiavtjajo stru peni protisiovenski žiankt, katerih avtorji savestno pritpevajo k sastrupijanju odnotov med obema narodoma v deteti. Totiko bot) to sato rasveseijivi gta-tovt, ki skukajo potoia) in dogodke na Kortkem prikazati v tim boi) objek-tivn) iui).
Tako objavijo neodvitna avttrijtka revija .Protii" v zadnji tteviiki (!!/1!. S. tW4) obtežen pritpevek o manjtintki probiematiki na Koroikem. čianek v be-tedi in tiiki obravnava danatnjo korotko ..ttvarnott", hkrati pa potveti tudi v pretekiott in t tvojim pogiedom ..za kutise" pritpeva martikaj zanimivega k po-jatnitvi, zakaj to ttvari na Korotkem danet taktne kot to. Potamezna tteviika revije ..Proti)" ttano tS tiiingov.
iz omenjenega tianka pod natiovom ..Minderheit in Kdrnten: iRA hiiti" po-natitkujemo natiednji odiomek.
A/s J;f A7ow^rc6/e /n 5c6er6en /dg, /o/gte m T/JrMten Jer 7/r/eg Jcrn 7/r/ege. D/e e/nst/ge Wd//en-6r//Jersc6rt/f in Jes T/dZsers strmce WMrJe ZHr V7rr//en/e/nJsc6^/t KM-fer HfKfH 7A6nen.' Jer VersKc/? s/ZJs/<xwZsf6er TrHppeM, Jer 5pr^c6ewgrewze /nrier6d/6 T/Jm-rem J/e Sc/Jgg/rJHme e/ner 5'fggfs-grcnzf <ZM/zMr/c6teM, st/e/? <!%/ J/e er/uMerfe Gegenwe6r Jer KJrnf-Mfr. Fe:zt//c6 aMMc6/<rgge6enJ /Jr J/e FnfstrAeZJMng J^rc/? e/ne Vo/^M^st/mmrrng <z6er Jer 7?wZ/Zt<2rZsc6 ver/orene/ A6-we6r6<2?Mp/, sonjern e/ne /?e/r%-gHMg Jer 6etro//ewen Revo/^ernng Jgrc^ J/e amerZ^dmscFe A7//es-Aomw/ss/on.	J/e DentscF-
6Jrn:ner /6ren :/owen/sc6en DtnJs/eKten noc/? vor Jem T/rnen-ggwg g/s .Wer6 Jer 7./e6e" fer-sprdcFen, w/rJ Mgc/? Jew (ent-scFe/denJ von S/otpenen er/oc6-fenenJ St/fHms/eg /Zir J/e Repn6//6 Osterre/cZ? z Mn: Wer& Jer Verge/-
fMMg.'
Noe/? 6evor 77J/er /n DerJscA-/grtJ ZMr	6eg/nnt
jene Zwungse/n Jerrtsc6nng Jer S/owenen, J/e 6/s 6e«fe n/c6; 6e-enJet /st. Bgnnertrgger /m K<rrnp/ Jen Vormgrsc/r Jes Dentsc6-tnnts /st J/e KJrntner Z.e6rer-
sc/?g/t; zgm T/Z/rntner 7/renz stec^t s/e sc6on An/^ng Jer zwgw-z/ger /%6re Jgs 77^6en6renz nnJ grJnJet 7924 Jen ersten ngt/ong/-soz/g/Zst/scZren Fe6rervere/n Jes Re/cZtes.
2923 tcZJie/?t s/cZ? e/n
„DegtseZrer ^c/tn/fere/n" m/t Jem Vere/n ,5JJmgr^" znsgmmen nnJ gew/nnt Jgm/t zrrr scZ^n/ZscZren ggcZr e/n IVer^zeng w/rtsc/?g/t//-eZrer VerJeatscAang. 77gnJ /n 77gnJ m/t Jem Jgmg/Zgen .Rgrnt-ner Ne/mgt/rrrnJ" sfgrtet Jer .DegtscZte 5cZn</fere:n 5//Jmgr^" J/e sogengnnte	„ Res/c J/gngs-
g^t/on". So w/e J/e 7tg//ener /n S/z///en ^r/^e/ter gnwgrZren, nm Jgs Bevo/^ernngsverZrg/tn/s /n StiJtZro/ zn vergnJern, prgsent/er-te Jer TZe/mgtZmnJ .Rgrnten g/s Je%tscZ?es S/eJ/nngs/gnJ" (7*/te/ e/ner Ne/mgt-V/erZ^eZ^roscZn/rej. /VorJJentscZren „ JentscZten Rggern" tonrJen n/cZ^t nnr Rgrntner 77o/e, sonJern gncZr g/e/cZ7 s/owen/scZ<e Rn//s gngepr/esen, J/e .ger/nge
zln/orJergngen Znns/cZrt//cZi 77nter-^gn/t" ste//ten nnJ mongt/JZ) nm 40 6/s 70 ScZ)///Zng (T^rggen J/e 77g//te) m/nJere T^e/Jgr^e/t /e/-steten.
Der 7(gmp/ gegen J/e Spgren Jes S/owenentMms /n 7/grnfen wrtrJe Jgmg/s w/e 6egte ggc6 von Jer wert/re/en W/ssensc6g/t ge-/J6rt. Der Jentse6ngt/ong/e 77/-stor/6er, 7gnJesgrcZr/vJ/re6tor gnJ 77e/mgt6gnJ-066err A/grt/n Wntte er/gnJ 2927 J/e „ WinJZ-scZren"-7'6eor/e, J/e w/e 6gnm e/ne gnJere Jes Zrg/ten Tfgrntner 77r/e-ges gee/gnet wgr, J/e s/owen/scZ?e Vo/6sgrg^rpe gg/zgspg/ten. Wnttes RerntAese.* Dng66gng/g fon Jen e/gent/ZcZien S/otoenen ge6e es e/ne
Vo/^sgrg^pe Jer W/nJ/scZren, J/e e/ne e/gene, Jem S/owen/sc6en 6/o/? verwgnJte SprgcZc sprec6e. .7?ewe/s".' D/e SprgcZte J/eser „1V/nJ/scZren" we/se vor g//em /m tec6no/og/sc6en Rere/c6 zg6/re/c6e JegtscAe Beze/eZtngngen gnJ y46-strg^tg gg/.
O6wo6/ J/e TAeor/e m/tt/er-we//e von 6e/nem Sprge6w/ssen-sc6g/t/er Jer We/t meZrr ernst6g/t vertreten w/rJ — Jgs .W2nJZ-scZre" /st e/nJegt/g e/n m/t Jegtsc6en 7e6nwortern gngereZ-cZterter s/owen/sc6er D/g/e6t —, ze/tZgte Wgttes DnterscZre/Jgng /Ztre po//t/scZren Fo/gen.' s/e te//te 77/Zrn ten s S/owenen /n e/ne gss/m/-/gt/onsw////ge — .To/nJ/seZie" — gnJ e/ne gg/ /Ztre ngt/ong/e F/gen-
grt pocZrenJe — .s/otoen/scFe" — Fef6/6ergng. Wo/?e/ J/e JegtscFe 06erscZ)/c6t .gss/m//gt/onsTo////g" Z?g/J m/t „ggt" gnJ „gss/m//g-t/ons/e/nJ//c6" 6g/J m/t „6ose" gZe/c6setzte.
NgcZ? 77/t/ers Dm6rgc6 Fonnten J/e eZremg/s 7/Zegg/en /m JegtscF-ngt/ong/en ,,7/grntner 77e/mgt-6gnJ" /7/77B) gg/ 6Ze/nZ/cZre 7?gc6s/c6ten vergessen; Gese6g/ts-/gZ<rer Afg/er-Zsg/ZntscZ? sg^ /n Jer negen LgnJesreg/ergng gnJ sprgeZr g/s C6e/ Jes .Ggggrenz/gnJ-gmtes" von Jer .F/^g/J/ergng Jes /n me/nen zlggen cZ?ggvZnZstZscZ?en SZoioenentgms".
D/e DnterJrge^gng — VerZtg/-tgngen, Zg//osgng s/owen/se6cr Vere/n/ggngen, 7/Z gnJ se6Z/e^-Z/cZr S/owenen-y4gss/eJ/gngen — mgnJete /n Jen GegenJrgcF Jer 77nterJrgc6ten.*
D/e Fr/nnergng gn Jen Fgrt/sg-nenFgmp/ /ost nocZr Z?egte 6e/ v/e-/en Rgrntnern trggmgt/seAe 2?e-wg^tse/nszgstgnJe ggs. Denn Z/grntens „77e/mgttrege", J/e s/cZr Jgmg/s Jer FnJ/osgng Jer S/owe-nen/rgge ngZre wg6nten, sg6en Jgrc6 Jen 77/t/er-Rr/eg .J/e FrgcFt Jes 7/grntner Fre/6e/ts-7gmp/es /gr g//e Zg6gn/t gest-c6ert" (7/grnten-77/stor/6er A/gr-t/n Wgtte/. S/e wrwec6se/n 77r-sgc6e gnJ V7/r6gng gnJ werten Jen Pgrt/sgnenFgmp/ ggsscZr/Ze^-/Zc6 g/s Verrgt gn 7/grnten. Dg6e/ sp/e/te e6en J/eser W/JerstgnJ — g6r/gens Jer e/nzige mZ/itZiriscZ) orggn/s/erte /m Re/cZ?sge6/et — /n Jen spgteren Stggtsvertrggsver-Z"gnJ/gngen e/ne n/c6t gnwesent-/Ze6e Ro//e 6e/ Jer W/eJer6erste/-/gng e/nes /re/en gnJ gng6Zrg'ng/-gen Osterre/cZ?...
Minderheit in Karnten
P0S)R0K€Q)SVenj
BEOGRAD. — Na seji zvezne konference SZDL Jugoslavije so prejšnji teden potrdili izvolitev novega vodstva te najbolj množične vseljudske organizacije. Za predsednika zvezne konference je bil potrjen Dušan Petrovič, za podpredsednika Marjan Cetinič in za sekretarja Marjan Rožič. Predsedstvo zvezne konference šteje skupaj 51 članov, in sicer ga sestavljajo po štirje predstavniki republiških organizacij in po dva predstavnika pokrajinskih organizacij ter nadalje po trije predstavniki družbenopolitičnih organizacij in predstavnik vojske. Predsednik republike Tito pa je bil izvoljen za častnega predsednika SZDL J.
ORADOUR. — V francoskem kraju Ora-dour-sur-Glane je bila pred nedavnim spominska svečanost, na kateri so se zbrali udeleženci iz vseh predelov Francije, da se spomnijo svojih rojakov, ki so jib pred 30 leti v tem kraju pobili nacistični zločinci. Dne 10. junija 1944 so — kakor znano — nemški nacisti pomorili celotno prebivalstvo tega kraja, 642 oseb, med njimi 247 žensk in 205 otrok. Kakor so na primer Lidice simbol češkoslovaškega upora proti nemškemu okupatorju, tako velja Oradour za simbol odporniške Francije.
SALZBURG. — Na poti na Bližnji vzhod se je ameriški predsednik Nixon prejšnji teden ustavil na gradu KleSheim pri Salzburgu, kjer je imel tudi pogovore s kanclerjem Kreiskym in zunanjim ministrom Kirchschlagerjem. Ob tej priložnosti je povabil kanclerja Kreiskega na obisk v Ameriko, kamor bo le-ta po vsej verjetnosti potoval letos jeseni. Kot prava senzacija pa je šla iz Salzburga v širni svet vest, da je ameriški zunanji mnister Kissinger na tiskovni konferenci zagrozil z odstopom, če mu ne bodo nehali očitati krivdo za namestitev prisluškovalnih naprav v uradih visokih političnih funkcionarjev. Menda gre za tako imenovane .varnostne ukrepe", ki so zajeli tudi najvišje politične funkcionarje, in to v času, ko je bil Kissinger še Nixo-nov posebni svetovalec za vprašanja varnosti.
SOFIJA. — Po podatkih bolgarskega odbora za tisk je naklada dnevnikov in drugih periodičnih publikacij v Bolgariji zdaj dvakrat večja kot leta 1965. Danes izhaja v Bolgariji 693 časnikov v skupni nakladi 380 milijonov izvodov ter 895 revij in biltenov v skupni letni nakladi čez 50 milijonov izvodov.
MOSKVA. — Minulo nedeljo so v Sovjetski zvezi izvolili okoli 1500 poslancev v oba doma vrhovnega sovjeta, to je najvišjega predstavniškega telesa Sovjetske zveze. Med izvoljenimi poslanci so tudi vsi najvišji državni in partijski voditelji. Volitve so potekale pod geslom „Vse za blagor ljudi", kajti med nalogami, ki čakajo novi vrhovni sovjet, je predvsem tudi priprava načrta za razvoj države do leta 1990. To bo prvi načrt dolgoročnega razvoja, saj so doslej v Sovjetski zvezi poznali le petletne načrte. V novem načrtu bodo dali poudarek vsestranskemu razvoju proizvodnih sil, pospešku znanstveno-tehnič-nega napredka ter odpiranju velikih gospodarskih kompleksov, kot so npr. vzhodna Sibirija, Kama, Zabajkal, Daljni vzhod in drugi.
KAIRO. — Obisk ameriškega predsednika Nixona v vrsti arabskih držav in v Izraelu je potekal v znamenju novega zbli-žanja med Arabci in Američani, med katerimi so se odnosi zaradi odkrite podpore Izraelcem med arabsko-izraelsko vojno v zadnjih letih močno ohladili. Med Spektakularne .viške" tega obiska pa nedvomno sodi zagotovilo Nixona, da bo Amerika tako Egiptu kot tudi Izraelu dobavila jedrsko gorivo in reaktorsko tehnologijo. Ob podpisu tozadevnih sporazumov so sicer zagotavljali, da gre za .miroljubni atom", vendar pa nihče ne izključuje možnosti, da se tako v Kairu kot v Tel Avivu igrajo tudi z mislijo na atomsko bombo.
CANBERRA. — Avstralska vlada si prizadeva pri skupini zahodnih in drugih držav v OZN, aa bi podprle njenega zunanjega ministra senatorja Archibalda Wille-seeja kot kandidata za predsednika glavne skupščine Združenih narodov za leto 1975.
RIM. — Kakor smo poročali že v zadnji številki, se je Italija znašla spet v vladni krizi. Predsednik republike Leone je najprej sprejel ostavko Rumorjeve vlade, vendar si je potem premislil in dosedanjo vlado po treh dneh spet .poslal na delo" z utemeljitvijo: v izredno težkem političnem in gospodarskem trenutku, ki terja takojšnje odločitve, naj se vladna koalicija skuša sporazumeti in prebroditi nasprotja, ki jo rušijo. Medtem so bile zadnjo nedeljo volitve na Sardiniji, kjer so napredne sile zabeležile prepričljivo zmago, kar bo brez dvoma vplivalo tudi na nadaljnji politični razvoj v državi.
OD 25. JUN!JA DO 8. JULUA V OHR!DU:
Mednarodni seminar OZN
o pravicah in zaščiti manjšin
V zadnji iteviiki našega tista smo obširno poročati o pripravah in o načrtovanem deiu mednarodne konterence o manjšinah, ki bo v času od 10. do 14. juiija v Trstu. Še pred to konferenco pa bo manjšinska probiematika predmet razprav na mednarodnem seminarju Združenih narodov v Ohridu, kjer bodo strokovnjaki iz mnogih držav obravnavati vprašanja „izboijšanja in zaščite čiovekovih pravic nacionainih, etničnih in drugih manjšin". Ta seminar se bo začei že prihodnji teden — 1$. junija — ter bo traja) do 8. juiija.
Seminar v Ohridu, ki ga smatra- ni. V tem okviru bodo obravnavati
jo za nekakšno nadaljevanje podobne prireditve, ki je bila pred leti prav tako pod pokroviteljstvom Združenih narodov v Ljubljani, bo imel izrazito delovno obeležje. Na njem se bodo zvrstili številni referati, ki jih pripravljajo mednarodne skupline znanstvenikov iz vsega sveta.
Že svoječasno dogovorjeni dnevni red predvideva ločitev tematike na dve glavni področji:
^ Prvo področje bo obsegalo ukrepe, da se manjšinam zagotove človekove pravice na notranji rav-
vprašanja pravnega položaja manjšin, uživanja državljanskih in političnih pravic ter uživanja gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic.
# Drugo področje bo posvečeno meddržavnemu in svetovnemu sodelovanju s ciljem izboljšanja zaščite manjšin. Tukaj bo šlo za problematiko izboljšanja zaščite manjšin s pomočjo dvostranskih in večstranskih sporazumov, s pomočjo preučevanj in študij, pa tudi s pomočjo kulturnih in drugih konvencij med skupinami, ki jih vežejo nacio-
Vestnik koroških partizanov
je stopil že v osmo leto izhajanja \
Odbor koroških partizanov v Ljubljani izdaja kot svoje glasilo „ Vestnik", ki je stopil že v osmo leto izhajanja. Vendar pa pri ^Vestniku", nikakor ne gre le za organizacijsko glasilo v ožjem pomenu, marveč je daleč prerasel prvotno zasnovo in namen članskega obveščevalca ter postal — to lahko ugotovimo brez vsakega pretiravanja — glavni informator široke slovenske javnosti o koroški problematiki.
To važno nalogo opravlja „Vest-nik" že vsa leta, ko v vsaki številki prinaša vrsto zanimivih spisov tako o prispevku koroških Slovencev v skupnem narodnoosvobodilnem boju vsega slovenskega naroda, kakor tudi iz današnje ..koroške stvarnosti", ko živo spremlja in moralno podpira boj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem za dosego narodnih pravic in vsestranske enakopravnosti, hkrati pa opozarja na pojave in dogodke, ki se vrstijo v okviru eskalacije nemškega nacionalizma.
Najnovejsi načrti izdajateljev in sodelavcev ..Vestnika" pa gredo še dalje: glasilo Odbora koroških partizanov v Ljubljani naj bi preraslo v slovensko revijo, ki bo na svojih straneh obravnavala vso zamejsko problematiko, še naprej pa seveda s posebnim poudarkom na problema-
tiki koroških Slovencev. „Želimo, da bi dobil na straneh Vestnika vsakdo, ki spremlja življenje Slovencev na Koroškem, ne le sprotne informacije, ampak tudi gradivo za poglobljeno spremljanje in proučevanje boja koroških Slovencev za njihove narodnostne, gospodarske in kulturne pravice," tozadevno pravi uredniški odbor v prvi številki novega letnika.
Vestnik koroških partizanov lahko naročite v knjigarni „Naš knjiga" ali pri Zvezi koroških partizanov v Celovcu, Gasometergasse 10.
nalne, efnične ali druge vezi. V fej zvezi bodo posebej obdelali tudi vlogo manjšin pri krepifvi ozračja razumevanja in sodelovanja med državami.
Na seminarju bodo navzoči uradni predstavniki naslednjih držav: Avstralije, Avstrije, Brazilije, Bolgarije, Cipra, Čada, Egipta, Ekvadorja, Etiopije, Francije, Gane, Gvajane, Indije, Iraka, Italije, Jugoslavije, Kitajske, Kolumbije, Kube, Madžarske, Nigerije, Peruja, Poljske, Sovjetske zveze, Sri Lanke, Sudana, Švedske, Tajske, Turčije, Velike Britanije, Zaire, Zambije in Združenih držav Amerike. Poleg tega pa se bodo seminarja udeležili tudi predstavniki raznih mednarodnih organizacij.
Posebno dobro so se na seminar pripravili jugoslovanski strokovnjaki, ki bodo sodelovali v obeh skupinah s temeljitimi deli, saj je znano, da ima Jugoslavija marsikaj pokazati In da je lahko za marsikoga zgled pri reševanju nacionalnih vprašanj. V okviru seminarja bodo priredili razstavo o položaju narodov in narodnosti v Jugoslaviji, izšla pa bo tudi posebna knjiga.
Glavnii namen seminarja izhaja iz dnevnega reda, ki je zelo obširen in dopušča poglobljeno razpravo. Sicer pa bo seminar brez dvoma velika priložnost, da se pomaga dejavnosti OZN in drugim mednarodnim organizacijam ter ustanovam, ki se ukvarjajo s pravno zaščito manjšin in da se to argumentira z rešitvami, ki so bile že dosežene na državnih ravneh.
Župančičeve nagrade
ob Ž5-7efnjcj pesnikove smrd
Dne 11. junija je miniio 2$ iel od smrti veiikega siovenskega pesnika Otona Zupančiča. Pred desetimi ieti so v počastitev tega veiikana siovenske besede ustanoviti posebne Zupančičeve nagrade, ki jih zdaj vsako telo podeiijo za umetniške in kuiturne stvaritve, ki imajo poseben pomen za Ljubijano oziroma za odraz njenega kuiturnega živijenja.
Ob ietošnji 2$-tetnici pesnikove smrti so že desetič podeiiii tradi-cionaine Župančičeve nagrade, ki so jih tokrat prejeti: pesnik Gregor STRMtŠA za pesniško zbirko „Oko"; igralec Poide BiBIČ za obiikovanje monodrame Pavta Lužana .Živeto živijenje Luke D."; skiadateii Pavei StVIC za opero „Cortesova vrnitev"; iikovni umetnik Dušan TRŠAR za razstavo piastike; arhitekt Janez LAJOVIC za hote) .Kanin" v Bovcu.
V rojstnem kraju pesnika pa so obietnico njegove smrti počastiti s tem, da so na osnovni šoti v Vinici podetiii Zupančičeve braine značke.
Prejudicirana
obtožba
NetoJo atfn7atov, Ar; A; ategMlJ! poleg gfMOZne iAoJf terjati taJl neJolŽMe člofetAe žrtve, so te Jnl ohtoJll! vs! AorolA! JejavnlAl. Zato je taJl eAsp/oz:jd v NlAlavčevern, Ajer je sicer aearaJn; seJež KarMtner Ne!watJlewsta AorošAlh .brambovcev", Izginila taJl v svojih oJ-mevlh s prvih strani AorosAlh JnevnlAov. MorJa je tema Arlva vest, <7% po/tctjsA; organ! ves primer pospešeno r^ztsAnjejo In Ja Joslej še niso agotov!!! nobenega sle Ja za storilcem (ali stor:7c:j, mor<7<2 ta J! JoAaj JaAonsAft, toJa jasna Izjava, (1% n! mogoče nlAogar SKTnltt, pa taJl nlAogar IzAljačltl.
/n prav v taAem ozračja je značilno, Ja je preJseJnlA /7e!n?at-Jlensta Jr. FeiJncr, zvest svojim protlmanjšlnsAlm In protljagoslovan-sAlm težnjam, na zborovanja brambovcev v Dobr/1 vasi pripisal Arlv-Jo za atentat „zločlnsAlm slovensAlm šovinistom". Še več. V pogovora s soJelavcem Narntner Fageszeltang, objavljenem v toreA, je svoje Izjave še „poJArepll" s prlstavAom, Ja prihajajo atentatorji Iz .sArajno levo asmerjenlb Arogov", Al Ja bi raJl .zavestno zastrap!!! ozračje".
Za organizacijo, Al je te Jnl protestirala zaraJl .JlsArlmlnaclje Nemcev In vlnJlšarjev" na KorošAem In menJa prav zato v Dobri! vas! zahtevala znova obvezno agotavljanje manjšine, A! Ja žel! .slove-nlzlrat!" /ažno KorosAo, je torej zločinec že znan, s tem pa seveJa taJl objeAt, Al ga smejo — po lastnih merilih — napajat! In žalit! ter ma poJtlAat! AarAoll.
Fo je meto Ja, s Aatero v resnici aspešno zastrapljajo ozračje In netijo že taAo Jovolj razvneta vellAonemšAa častva Joločenlh Arogov na KorošAem. Na resnico, Ja je Karntner NelmatJlenst s Aampanjo letaAov, na Aaterlh je poJplsan njen preJseJnlA, prav zaJnje čase namerno razpihovala protlmanjšlnsAo Ihto z navajanjem citatov Iz manjšlnsAega tlsAa, oziroma manjšlnsAlh protestov zvezni vlaJl, In na-poveJovala več aAclj .nasprotnlAov", na 7?eneJ!At!nsAem trga 70, Ajer H Aajejo taJl provoAatlvna Jejanja, pozabljajo.
zlil b! bilo potemtaAem pretirano trJltl, Ja je eAsplozljo v Jo-movlnsAem Joma sproži! oJ helmatJlenstovsAe organizacije najeti atentator ali sAaplna atentatorjevi* zli! n! vmes majhen .požig relchstaga", je bilo slišat! te Jn! na NorošAem, A! b! Jaja! NelmatJlensta neAaAšno moralno opravičilo preJ AorošAo, še bolj pa prej širšo avstrljsAo In svetovno javnostjo, če bi svojo gonjo proti manjšin! In soseJn! Jržav! oAreplll*
Fo seveJa postavljamo Aot možnost In ne prejaJlclramo ničesar. Zato pa je to stori! Jr. FeUner In pozab!!, Ja je bilo na NorošAem še več atentatov proti partlzansAlm spomenlAom, pa je večina ostala še Jo Janes nepojasnjena — razen primera Robeža — četaJ! voJljo nit! teh Jejanj očitno v eno sreJlšče. Namigovanja na to, Ja je AJo oJ manjšine AJaj opozori! na primer /ažne FlrolsAe In na .Jlnamltarje", se potemtaAem lahAo vračajo Aot bamerang na tistega, A! jih je !z-reAel. NeAJo Ima namreč že v AorošA! resničnosti bogato praAso .. .
KorošAa Ježelna vlaJa je v svojem poziva javnost! najostreje ob-soJlla .vsaAo nasilje", obenem pa pozvala .vse zaveJne Avstrijce, naj se ne JaJo Izzvati oJ sArajnežev". .V narav! stvari je, Ja obstajajo nasprotajoča s! mnenja In Ja boJo obstajala," je rečeno meJ Jraglm. .Zato pa je naloga vseh, Ja soJelajejo, Ja b! premostili razllAe na mlroljaben način, ne pa z grobo silo." Obrača se taJl na štaJljsAo Aomlsljo s pozivom, naj člmprej Aonča Jelo.
Z nobeno beseJo pa poziv ne obsoja protlmanjšlnsAlh IzpaJov na JobrlsAem zborovanja Narntner NelmatJlensta, čeprav so bile tam Izrečene, Aot agotavlja glasilo K7L4 VolAsiollle In v Intervjaja s FelJnerjem ta J! socialistični Karntner Fageszeltang, bese Je, prežete s sovraštvom Jo slovensAe naroJne sAapnostl, po mnenja prvega vzete celo Iz nacističnega beseJnjaAa.
Srečko Panič
(Večer, Maribor, 14. &. 1974)
*******++*********** ****.**+*++..***++++^^
TONE SVETINA	233
TRETJA KNJIGA
.Naj bodo čigar hočejo. Za vas imamo že priprav-ijerto novo opravilo. Nekaj takega bo, o čemer je zdravo molčati, izvolite, Hartvvick, cigaro. Nekaj mrtvih več ali manj ... Zdaj boste varovali obrežje reke na vzhodu, na zahodu pa železnico. Poglavitno je, da ne bodo vdirali v bazo."
V uradu ga je čaka) šoter.
.Kako, Riegel?" ga je prijazno ogovoril in mu ponudiil cigaro. Odkar ga je zapletel v zveze z vosovci, mu je vsak etan posvečal skrb in ugotavljal temperaturo njegovega razpoloženja. Načelo, da človeka spoznaš šele takrat, ko mu daš priložnost, v tem primeru ni bilo odveč. Šofer je bil dobrodušnež. Nekolikanj mlačen patriot, sicer pa sit vojne. Ker je bil nagnjen k temeljitemu izrabljanju pooblasti), za katere ni smel vedeti nihče, je bil prav totiko nevaren kot koristen. Tu je bila vmes ženska. Dobro je vedel, kaj vse ženska lahko stori pri moškem, če ima vročo zadnjico in pretkan razum, ki ga vodijo še pametnejši moški. Saj so podlegli ženskim luknjam celo državniki, ki so se imeli za genialne — in kako ne bi padel v skušnjavo šoter, ki razen vrtenja volana in vrtenja koles in kolesc ne pozna nič drugega, zlasti pa ne uporabnost žensk in mehanizmov pasti, v katerih so lepa dekleta vaba.
.Dobro, gospod major! Dekletu je popolnoma odveč, da se med naju vmešavajo drugi. Prav nič ni nadarjena za
politiko in zdi se mi, da je prav tako slabo orodje zanje kot sem jaz za vas, če dovolite, da sem iskren. Postaja me strah, da me ne bi ob kaki priložnosti počili. Saj vidite, da njihovih poglavitnih želja ne morem zadovoljiti in da so ugovori, ki mi jih zanje naročate, čedalje manj prepričljivi."
.Potrpite, dragi moj Riegel. Zapleteni ste v veliko usodno igro, kjer se ne da tako lahko ustreči. Gre za naju oba."
.Seveda, toda oni zahtevajo od mene vas, mrtvega ali živega. Ni jim do informacij ne do municije; samo o tem se pogovarjajo, kako bi vas spravil v njihove roke."
.Zdaj se bodo stvari spremenile. Klical sem vas zato, da čimprej stopite v stik z Nestorjem ali Tončkom. Povejte jima, da so me kazensko razrešili, ker sem zaviral represalije, ker sem bil premato odločen in grob in ker sem nasedel županu, da nismo požgali naselij okoli jezera. Tudi to jim recite, da je moj namestnik surov in nevaren človek in da bom v kratkem premeščen na vzhodno tronto."
.Da, gospod major. Toliko mi naročate vsakokrat, da bi bilo najbolje, če bi si malo zapisal in zvečer v postelji nekajkrat prebrat."
.Nobenega pisanja! Kar zapomnite si. Še tole jim lahko poveste, da boste bolj koristni.. .*
Povedal mu je, katere enote so nanovo prišle, katere odhajajo, kakšna je oborožitev in kam bodo usmerjene akcije.
.Tako. Nekaj naj bo za strah, nekaj pa za zmedo duhov."
Major Wolt je pobrskal po beležnici. Povedal mu je nekaj imen iz Blejskega kota, o katerih nismo imeli dovolj gradiva, da bi jlih zaprli; med temi je bilo nekaj takih, ki so sodelovali z gesfapom. Naročil mu je, naj reče, kako je
slišal v avtomobilu pogovor, da jih bodo v kratkem strpati v zapore.
Ko je šoter zaprl vrata, si je Wolf zadovoljno pomel roke. Nihče ne bo vedel, za kaj v resnici gre. Podobne lažne vesti je raztrosil prek nekaterih žensk, ki so se pod vplivom sovražnikovih zmag začele nagibati k Osvobodilni (ronti.
Spomnil se je, da je pozabil naročiti Rieglu nekaj važnega, pa ga je poklica) nazaj. Ko je stal mirno pred njim, je rekel:
.Riegel, ne bodite preveč zgovorni pri gospodarju garaž. Steklenica Vina ali zavoj klobas sta vredna mnogo manj kot vaša glava. Za takšno ugotovitev ni treba biti poseben računar. Ne prekoračite mojih pooblastil in ne pozabite, da imam povsod ljudi." Njegov glas je izzvenel tako pomenljivo, kot bi bil poučen o mnogih stvareh, ki jih je počet Riegel za njegovim hrbtom.
.Da, gospod major! Nič brez vaših pooblastil ... Če ste kaj zvedeli, je to laž; s tistim, ki to govori, pa me lahko soočite vsak hip."
Na večer, ko so skoraj vsi odšli, je Wol( ostat v pisarni. Z Lotte sta pospravljala predale in delala red v veliki železni blagajni, kjer je hranil nekaj največjih skrivnosti. Že dalj časa je pripravljal poročilo o povezavi bele garde z Angleži, kar mu je bil že pred časom naročil sam general.
Ko sta spravila stvari v red, je Wolf pobožal svojo vdano občudovalko po licih in jo smeje se vprašal:
,Ti, Lotte, imaš dosti stikov z našimi ljudmi. Povej mi, kaj govore sedaj, ko sem zdrsnit s položaja."
.Jaz te 'imam še bolj rada . .." Pogledala ga je vdorno, z ljubeznijo v modrih očeh, in nadaljevala: .Ljudje so navadne svinje. Pokopali so te. Za mnoge ne obstajaš več. Tisti, ki si jim napravil največ dobrega, najbolj čelju-stajo in tolčejo po tebi. Zdaj si najslabši človek, čeprav

Uspel pevski koncert pri Cingelcu na Trati
Slovensko prosvetno društvo v Borovljah je preteklo nedeljo pri Cingelcu na Trati priredilo pevski koncert. S tem je ugodilo želji obiskovalcev prejšnjih prireditev boroveljskega društva, ki je z velikim uspehom obnovilo svoje delo. Kot znano so boroveljčani od lani naprej imeli že vrsto prireditev, na katerih so nastopale kulturne skupine sosednih Slovenskih prosvetnih društev. Vse prireditve so bile izredno dobro obiskane, kar je dokaz, da je v Borovljah in v okolici še veliko zanimanja za slovenske kulturne prireditve. Tako je bilo tudi v nedeljo popoldne, ko so ljubitelji slovenske pesmi do zadnjega kotička napolnili Cingelcovo dvorano, kjer so prisluhnili pesmi nastopajočih zborov.
Predsednik Slovenskega prosvetnega društva Andrej Wieser je v imenu društva najprej pozdravit nastopajoče pevske zbore in sicer mešani pevski zbor .Mojcej" iz Tre-binje pri Št. liju, pevski zbor Tržiški oktet in moški pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva .Edinost" iz Pliberka. Andrej Wieser pa je ob tej priložnosti pozdravil tudi podpredsednika Slovenske prosvetne zveze župana Hermana Velika, mestnega svetnika Oražeja in druge vidne osebnosti.
S koncertom je pričel mešani pevski zbor „Mojcej", ki ga vodi Pavle Kernjak, skladatelj in harmo-nizator številnih koroških narodnih pesmi. S svojim nastopom je pri občinstvu našel prisrčen sprejem. Njegov zbor je izredno doživeto
Svatne - Št. Jakob v Rožu
Še ni dolgo tega, ko smo v našem listu brali, da je Janez Koren pd. Volanjak v Svatnah obhajal svojo 90-letnico, danes pa moramo na žalost poročati o njegovi smrti. V sredo 12. junija smo ga od doma v Svatnah spremili na pokopališče v Št. Jakobu, kjer je našel svoj poslednji počitek.
Janez Koren je bil doma na Lazah pri Št. Jakobu. Po plebiscitu se je priženil k Volanjaku v Svatne. Bil je dober in priden gospodar. Predno se je poročil je delal pri gradnji karavanškega predora in pri gozdni upravi Lichtensteina, ki ima
Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Skofičah vabi na
KULTURNO
PRIREDITEV
v soboto 29. junija 1974 ob 20. uri v gostilni Burger v Skofičah.
Sodelujejo:
Mešani zbor iz Škofič Moški zbor iz Loge vasi Inštrumentalni trio iz Holbič
Po prireditvi bo prosta zabava s plesom.
K številni udeležbi vabi
društveni od^or
svoj sedež v Podrožci. Pred prvo svetovno vojno je služil triletni vojaški rok, potem pa je bil še štiri leta v vojski, kjer je dosegel čin štabnega narednika. V plebiscitni dobi je stal na strani svojega slovenskega ljudstva. Kot poveljnik skupine domačinov med Podrožco in Rožekom, se je boril za interese Slovencev na tem področju. Pozneje je bil okrog 20 let občinski odbornik v Št. Jakobu. Posebnost Volanjaka je bila, da je bil izredno hraber in odprtega značaja. Vedno je jasno in odločno izpovedal svoje mnenje in zaradi tega ni imel težav, nasprotno, vsi so ga spoštovali in upoštevali. Po drugi svetovni vojni je predal posestvo sinu. Ker je bil zelo povezan z naravo, je visoko gori pod Babo pasel živino in tako užival sredi svojih ljubljenih gora. Verjetno je bila ravno ta doba merodajna, da je dosegel tako visoko starost.
Volanjakovega očeta danes ni več med nami. Z njim smo izgubili močan steber v zgradbi slovenske skupnosti. Tolaži nas dejstvo, da bodo njegovi potomci nadaljevali tam, kjer je Volanjak končal in da bodo tako ohranili tradicijo znane Volanjakove hiše v Svatnah.
Pogrebni obred sta opravila domači župnik Karicelj in župnik Česen. Ob odprtem grobu so se od pokojnika poslovili domači cerkveni pevci in dr. Vinko Zwitter, ki je v nagrobnem govoru orisal življenje in trpljenje tega slovenskega rodoljuba.
Pokojnega Volanjaka bomo ohranili v lepem spominu, svojcem in sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje.
zapel vrslo pesmi, ki so pri občin-slvu izzvale buren aplavz. Pri lem pa je treba povedali, da je pevski zbor .Mojcej" zelo mlad in je izvedel šele nekaj nastopov. Posebno razveseljivo pa je, da so med pevci tudi zelo mladi ljudje, kar je posebno spodbudno.
Boroveljski prosvetaši so k sodelovanju povabili tudi pevce iz sosedne Slovenije — svoje neposredne sosede — Tržiški oktet, ki ga vodi Franc Šabaron. 2e sestava okteta zahteva sigurno zasedbo pevcev in tako so tržiški gostje peti lepo ubrano. Zelo posrečen je bit tudi njihov izbor pesmi in so zato pri publiki našli prisrčen odmev.
Koncert je zaključil moški pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva .Edinost" iz Pliberka, ki ga vodi Valentin Hartman. Tudi plibr-ški gostje so s svojim ubranim petjem navdušili in tako zaključili lepo popoldne slovenske umetne in narodne ter tudi pesmi drugih narodov.
Tako je nedeljska prireditev pri Cingelcu na Trati povsem dosegla svoj namen, boroveljski prosvetaši pa so nad uspehom lahko ponosni in prepričani smo, da bodo tudi v prihodnje še vabili k Cingelcu na Trato.
Stovensko prosvetno društvo .Edinost" v Piiberku vabi na
L)KOVNO RAZSTAVO
v dvorani gostiine Schwarzi v Piiberku. Otvoritev bo v soboto 29. {unija 1974 ob 9. uri in bo odprta do 1. juiija 4974.
Razstavijajo:
Hanin Franc pd. Lipej v Cir-kovčah
Arbeitstein Ernst, Pliberk Mišic Vaientin pd. Ziian v Čr-govičah
Pri otvoritvi bo sodeiovai vo-kaini kvintet s Prevatj.
K števiin) udeiežbi vabi
društveni odbor
Matura na siovenski gimnaziji
Tudi ietos sta na siovenski gimnaziji v Ceiovcu nastopita k maturi dva osma razreda. V tem šoiskem ietu je maturiraio 33 dijakov in dijakinj. Pismena matura je biia med 6. in 11. majem, ustna matura pa med 11. in 4$. junijem.
V 8. a razredu, kateremu je predsedovat pri maturi strokovni nadzornik dr. Vaientin inzko, je nastopiio k izpitom 18 kandidatov in kandidatinj. Z odiičnim uspehom je maturirata Vavti Štefka, z dobrim uspehom pa Sienčnik Sonja. Poieg tega je v tem razredu zreiostni izpit uspešno opravite še 13 kandidatinj in kandidatov. Trije kandidati so biii v enem predmetu zavrnjeni na jesenski rok, in sicer en dijak iz nemščine, en dijak iz iatinščine, tretji pa iz matematike.
8. b razredu je predsedovat višji študijski svetnik prof. Janko Schnabi, ker je v tem razredu nastopita k maturi tudi hčerka nadzornika dr. inzka. V 8. b razredu je maturirato 45 dijakinj in dijakov. Ker so maturo opraviti vsi uspešno, je ta razred izobesi) beto zastavo. Z dobrim uspehom so maturirati v 8. b razredu: Čop Branko, Hobei Cvetka, tnzko Atenka, Maierhofer Sitvija in Ogris-Kropivnik Katarina.
Do sedaj je maturiraio na siovenski gimnaziji 367 maturantov. Maturitetno siavje je biio v hoteiu Korotan ob Vrbskem jezeru, kjer so spregovoriii: ravnatetj dr. Pavte Zabiatnik, oba predsednika izpitne komisije, v imenu 8. a razreda Sonja Sienčnik, za 8. b razred Franc Merkač, v imenu staršev pa ravnateij giavne šoie Herman Germ.
Maturantom čestitamo k uspešnemu zaktjučku srednješotskega študija ter jim žeiimo obiio uspeha pri nadaijnjem študiju in v poznejšem pokiicu.
Mariborski književniki braii v Škocijanu
Pretekli petek je Slovensko prosvetno društvo „ Vinko Poljanec" v Škocijanu priredilo literarni večer na katerem so iz svojih del brali književniki Pododbora društva slovenskih pisateljev v Mariboru. S tem nastopom so mariborski pisatelji vrnili obisk ustvarjalcem slovenske besede na Koroškem. Kot znano, te stike omenjeno društvo že nad deset let goji s Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu, ki je posredovala tudi nastop v Škocijanu.
Tokrat so prišli pisatelji in pesniki — Nada Gaborovič, Slavko Jug, Leopold Suhodolčan, Janez Švajncer in Branko Rudolf. Brali so v mali dvorani farnega doma v Škocijanu, kamor je prišlo lepo število ljubiteljev slovenske besedne umetnosti. Dobrodošlico je gostom izrekel predsednik škocijanskega društva Miha Kapp, v imenu gostov pa je spregovorila predsednica Pododbora društva slovenskih pisateljev Nada Gaborovič, ki je navzočim poročala o sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo. Izrazila je veselje, da so to-
ot prišli med slovenske rojake v
kocijanu.
Obiskovalci so z velikim zanimanjem prisluhnili besedi književnikov. Čeprav so na literarnem večeru bili navzoči le odrasli, je pri le-teh bilo veliko zanimanje za mladinsko književnost in so zato navzoči avtorji, ki imajo velika priznanja tudi na področju mladinske literature, brali
tudi iz svojih mladinskih del. Po zaključenem branju se je med avtorji in poslušalci razvil živahen pogovor in marsikdo je priznal, da je prvič doživel živ stik z avtorjem. Vsi so izrazili željo, da bi do takih večerov v prihodnje še prišlo.
Mariborske književnike je spremljal tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot, ki jim je pred nastopom razkazal nekatere zanimivosti Podjune. Mariborski književniki so ob tej priložnosti povabili koroške literate, da v jeseni pridejo na Štajersko, kjer bodo gost Pododbora društva slovenskih pisateljev v Mariboru.
Stovensko prosvetno društvo „Zarja" v Žetezni Kapii vabi na zabavno prireditev
POLETNA NOČ v soboto 13. juiija 1974 ob 20. uri pri Brunerju v Lobniku. Za pies igrajo
KATARiNŠKi FANTJE BELLAMiES
Med drugim bodo na voljo tudi špeciaiitete na ražnju.
K števiini udeiežbi vabi
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
si zahteval delo in red in ti ni bilo do skupnih zabav. Privoščijo ti. Celo nesposobnost, oholost in nezaupljivost ti na tihem očitajo. In kaj še vse!" Povedala mu je, kar je slišala od kolegic in nekaterih zalezovalcev, ki so mislili, da sta v slabih odnosih.
Wolf je kadil cigaro, se sprehajal po sobi in poslušal. Ko je dekletu zmanjkalo besed, se je obrnil k njej in skoraj ukazal:
.Kdo je to govoril?"
Zdaj ni mogla več nazaj. Morala mu je našteti vsa imena. Sedel je na mizo in dopolnil svoj notes s seznamom svojih nasprotnikov.
Potem je vprašal.
.Lotte, ali tudi ti misliš, da sem na tleh?"
.Ne, Helmut, tebe ne podere nihče. Premočan si, da bi te kaj vrglo s tira."
.Pametna sli. Ljudje se radi prenaglijo. V zmoti sodijo o stvareh, ki jih ne poznajo. Afričani pravijo, da je lahko brcati mrtvega leva, toda jaz nisem mrtvi lev. Nevarno se je bližati ranjenemu. Zdrav zbeži, ranjen pa vedno napade.
Rad živim, Lotte, toda ta svet je tako nor, krivičen, zmeden in nehvaležen, da ga ne bi kdo ve kako nerad zapustil. Manj mi je do življenja kot do časti. Najteže prenašam neumnost tistih, ki imajo v rokah oblast in denar. Bolj zoprni so mi od garjevih psov. Hvaležnosti se nisem nikoli nadejat. Če sem komu napravil kaj dobrega, sem mu zato, ker mi je bil všeč. Večina ljudi pa dobroto ne samo pozabi, temveč so celo jezni sami nase, kadar se spomnijo tistega, katerega je bilo treba prositi. Pa pustiva to, Lotte! Premlada si, da bi lahko razumeta te vozle zmede, čeprav st že precej časa pri nas."
.Prav nič nisem rada tu. Če bi bila sama izbirala delo,
sem tukaj spoznala ljudi, ki se jih ne bom mogla nikoli spominjati s spoštovanjem, če ne zameriš."
.Prav nič, draga moja. Policija je umazan, krvav stroj. Celo menti je že do grla. Kljub temu pa je tu še vedno bolje, kot pa pobijati se na neki blatni, usmrajeni fronti z ljudmi, ki jih niti ne poznaš in oni ne poznajo tebe. To je duhovno še bolj kretensko. Fronta, boj, zmage, obeti — to vleče človeka le toliko časa, dokler te mizerije ne spozna od blizu. To je mašinerija, ki gazi in melje vsevprek, dokler se ne ustavi. Tiste, ki vedo, in tiste, ki ne vedo, za kaj gre. Tiste, ki tvegajo zavestno in mislijo, da bodo imeli kaj od tega, iin prav tako tiste, ki vedo, da ne bodo imeli ničesar..."
Gledala ga je z odprtimi očmi, skoraj zaprepadeno.
.Kaj govoriš? Za to bi te obesili, če bi naju kdo poslušal! Kaj takega nisem pisala niti na zaslišanjih najhujših nasprotnikov."
Videl je, da so jo njegove besede vznemirile.
.Sama sva. Včasih mi je vsega dovolj. Z nekom moram biti odkrit. Vsega ne morem nositi v sebi. Če bi povedal vse, kar mislim, bi me že stokrat obesili. Če to govorim tebi, pomeni, da te izredno cenim in ti zaupam."
.Jaz te ne bi nikoli izdala, Helmut."
.In če bi me? Kdo bi ti verjel? Jaz bi te prvi postavil na laž. Dokazal bi ti zvezo z nasprotniki, ki so te prisilili k temu, da bi me spravili s poti. Končala bi v koncentracijskem taborišču, če te že ne bi precej postavili k zidu.
Bila je čisto zmedena.
.Tudi tako se dela? Tega nisem vedela."
.Tudi tako in še drugače, draga moja."
.Kaj pa sodišča?"
.Beži no, sodišča so lutke, ki jih premikajo nevidne niti rok oblasti iz ozadja. Smo v položaju, ko te napravimo lahko za nasprotnika kakršne koli vrste. Če se nam zdi,
te obtožimo kriminala ali izdaje države. Lahko te napravimo za komunistko. In čeprav bi bita nedolžna, bi te lahko predstavili za prostitutko najslabše vrste. Če je treba, se najdejo priče za vse in tudi dokazi. In ne samo to. Tudi priznanja, kakršna koli hočeš. To je prav toko preprosto, kot so v srednjem veku izsiljevali iz žensk priznanje, da so občevale s hudičem."
.Helmut, le zakaj me plašiš?"
.Saj ne plašim tebe. To ti govorim zato, da boš vedela, da se nekaj takega lahko že jutri pripeti meni ali pa še komu drugemu, pomembnejšemu od mene. Po tej logiki so izginjali generali in veličine, ko je šlo za to, kdo bo tvoril vrh oblasti."
.Ne zameri mi, prosim, Helmut, to mi je tako tuje... Smilijo se mi ljudje. Tudi tisti, ki jih mi tukaj obsojamo in tako kruto iztrebljamo. Čeprav samo pišem, sem živčno čedalje bolj izmozgana."
.Vojna je, draga moja. Tudi oni nas spravljajo s sveta. Sprva smo jih mi bolj uspešno, zdaj pa nam kar dobro vračajo. In kdo ve, kaj vse še bo!"
.Ti ne veš, kako se bojim. Lahko se zgodi, da bi jim prišla v roke. V vili, kjer stanujem, so našim pobrali vse orožje. Pri belem dnevu, ko smo bili na kosilu! Vse je izginilo, z oskrbnico in njeno družino vred."
.Vem. To se ne bo ponovilo. Bodi vesela, da niste vsi skupaj sredi noči zleteli v zrak! To je bil načrt drznega diletanta. Poskrbel sem, da ste drugače zastraženi."
.Helmut, prosim te, če ne bom delala več pri tebi, kot mi obetajo, me spravi ven iz policije, v kakšen civilni urad; najraje pa bi šla domov na Koroško. Tudi mami ni všeč, da sem tukaj, in očetu, ki je na vzhodni fronti, tudi ne!"
Pogledal jo je postrani.
Koroški umetniki obiskati Kostanjevico
Kulturna izmenjava med Koroško in Siovenijo je v zadnjem času bita botj pasivna. K temu so brez dvoma doprinesti dogodki znane gonje proti koroškim Stovencem, kar je vplivalo tudi na uradno kulturno izmenjavo. Vendar pa je tu treba priznati iskreno prizadevanje nekaterih kulturnih organizacij in ustanov, ki so kljub temu gojile stike s sosedno Slovenijo. Med le-te sodi tudi Zveza koroških pisateljev, ki je tetos v Celovcu predstavila pesnika Daneta Zajca in Vena Tauferja. V okviru sodelovanja s slovenskim PEN-klubom v Ljubljani pa so preteklo soboto v Kostanjevici na Krki predstavili pet koroških umetnikov. Slikarja Karla Brand-statterja z reprezentativno likovno
Brezje — Rožek
Pred nedavnim je v Brezju za vedno zatisnila oči Ana Schleicher, stara 75 let. Velika množica žalnih gostov jo je na njeni zadnji poti spremljala na farno pokopališče v Rožeku, kjer je našla svoj poslednji počitek.
Življenje Schleicherjeve mame ni bilo vedno z rožami postlano. Življenje je bilo včasih bolj trdo kot danes. Ker kajža ni bila dovolj velika, da bi mogla preživljati družino, je moral njen mož hoditi na delo. Po vojni je družino zadel hud udarec — pri železniški prometni nesreči pri Beljaku je Schleicherjev oče na vožnji z dela domov zgubil življenje. Zapustil je ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Vse breme je padlo na Schleicherjevo mater, ki se je z veliko težavo morala prebijati skozi življenje. Kljub obilnemu delu in skrbem, je vzorno skrbela za hčerko in sina in ju vzgojila v zveste pripadnike slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Schleicherjevo mater smo poznali in spoštovali kot skromno in značajno ženo, ki je kljub trdim razme-nam, v katerih je živela, izžarevala toliko dobrih in plemenitih lastnosti, ne samo kot mater in soseda, temveč tudi kot neuklonljiva upornica proti vsem, kar bi moglo škodovati slovenski skupnosti na Koroškem, da jo bomo ohranili v nepozabnem spominu.
Pogrebni obred je opravil domači župnik Niko Marktl, ki je ob odprtem grobu orisal plemenite vrline Schleicherjeve matere. Kako priljubljena in spoštovana je bila pri prebivalstvu pa najbolje dokazuje velika množica ljudi, ki se je udeležila pogreba.
Naj ji bo zemlja lahka. Sinu z družino in hčerki izrekamo naše globoko sožalje.
razstavo, ter pesnike Hansa Gigga-cherja, V/atferja Nowotnya, Hansa Rengerja in Andreja Kokola. Vsak avtor je prebrat eno pesem, njihova dela pa sta interpretirala gledališka igralca Štefka Drolc in Tone Kuntner.
Celotno prireditev je organiziral predsednik Dolenjskega kulturnega festivala Lado Smrekar, ki je goste uvodoma tudi pozdravil in predstavil. Slavnostni govor pa je imela predsednica slovenskega in podpredsednica svetovnega PEN-kluba pisateljica Mira Miheličeva, ki je ob tej priložnosti med drugim naglasila, da je sodelovanje zlasti med sosednimi narodi potrebno in koristno. Opozorila pa je tudi na nedavne protislovenske izgrede skrajnežev na Koroškem, ki so skalili odnose med obema sosednima deželama in ki spominjajo na razmere pred in med drugo svetovno vojno, ki so prinesle Evropi, zlasti pa Jugoslaviji toliko gorja. Mira Mihelič je nadalje poudarila, da takšne izgrede odklanjajo in opozarjajo na nevarnost, ki zaradi tega grozi mirnemu sožitju narodov v tem delu sveta, da pa pozdravljajo manifestacije, kot je to srečanje, ki dokazuje, da se ljudje dobre volje in poštenega hotenja najdejo tostran in onstran meje in skušajo z resno voljo premagati nasprotja v pravem duhu internacionalama in koeksistence med narodi.
Ob tej priložnosti je spregovoril tudi avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Riesenfeld, ki je izrazil zadovoljstvo nad takim sodelovanjem in naglasil posebno veselje, da so v Kostanjevico prišli umetniki obeh narodnosti Koroške, ki s svojo dvojezičnostjo predstavljajo celotno umetniško podobo dežele.
V imenu gostov je spregovorit predsednik koroškega PEN-kluba Wa!ther Nowotny, ki je posredoval pozdrav koroškega deželnega glavarja, zatem pa je orisal umetniško podobo slikarja Brandstatterja. Besede pozdrava pa je spregovoril tudi predsednik občinske skupščine inž. Niko Kurent, ki je prav tako pozdravil tako obtiko sodelovanja.
Otvoritev likovne razstave in literarni večer v Kostanjevici je brez dvoma bila pobuda za nadaljne tovrstne stike med obema deželama in pri katerih člani stovenske narodne skupnosti sodetujejo kot enakopravni predstavniki koroške kulture.
Taki stiki bi vsestransko morali najti širše moralne podpore, kar bi brez dvoma pripomoglo k boljšim odnosom večinskega naroda do stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Nonča vas
Pred nedavnim smo se na nonča-vaškem pokopališču za vedno poslovili od Martina Bolhe, pd. Brdniko-vega očeta.
Pokojni se je rodil pred 82 leti v Završeh pri Slovenjem Gradcu. Njegovi starši so kupili Brdnikovo domačijo. Z njimi je prišel tudi sin Ti-nej, ki mu je bilo takrat šele 10 let. Mlada leta je preživljal na novem domu in pridno pomagal gospodariti starsem. Kmalu je moral prevzeti kmetijo in s tem tudi skrbi in težave gorske kmetije.
Kdor pozna pobočje Komlja, ve, da njive in travniki niso v najugodnejši legi za obdelovanje. Vendar mladega Tineja težko delo ni ustrahovalo. Globoko je zaoral v Brdni-kove njive in uspeh ni izostal. Pred dobrimi 50 leti je pripeljal na svoj dom mlado ženo iz okolice Železne Kaple. Pridno sta gospodarila in življenje jima je podarilo več otrok. Pokojni Brdnikov oče je bil tudi izvrsten sadjar in čebelar. Zlasti v sadjarstvu je beležil lepe uspehe, saj je bil daleč naokoli priznan napreden sadjar. Odlično so mu uspevale češnje, jabolka in hruške. Vse te sadove je prodajal, ali pretapljal v žlahtno kapljico, ki je slovela daleč naokoli. V življenju Brdnikovih pa ni šlo vse brez nesreč in žalosti. Tik ob koncu vojne se je smrtno ponesrečil sin Jozej, katerega smrt Brdnik ni mogel preboleti. To pa še ni bilo dovolj, leta 1949 mu je umrla še žena in zapustila družino nepreskrbljeno. Ponovno se je poročil s sedanjo ženo Hanco, ki je rajnemu dobro gospodinjila in skrbela zanj do zadnjega.
Brdnikov oče je bil vesele narave in dobrega srca. Bil je dober sosed in rad je pomagal vsem tistim, ki so bili pomoči potrebni. Vselej se je zavedal svoje narodnosti. Kljub obilnemu delu je vedno našel čas za narodov blagor. Vedno in povsod se je udeleževal naših sestankov in prireditev, kandidiral na slovenskih listah, skratka bil je povsod prisoten, kjer se je šlo za pravice koroških Slovencev. Nikoli ni zatajil svojega pokolenja, tudi ne takrat, ko je pri nas vladal hitlerizem. Ni se ustrašil zasledovanj in groženj. Vneto in z ljubeznijo je podpiral partizane in s tem doprinesel lep delež za svobodo našega življenja. Prepričani smo, da bo tudi njegov naslednik sin Tinej hodil po stopinjah pokojnega očeta in po
Letovanje naših otrok na Jadranu
Tudi ietos bo ietovala skupina naših otrok na morju, in sicer v Savudriji od 8. do 29. avgusta 1974.
Starši, ki ieiijo postati otroke na ietovanje, na) viožijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, pokiic in nasiov staršev, ime otroka in izjava, če je že bii na ietovanju in koiiko-krat. Tej prošnji je treba pritožiti:
—	zadnje šoisko spričevaio,
—	priporočiio krajevne prosvetne aii zadružne organizacije,
—	osebno izkaznico s siiko in
—	režijski prispevek za dokazano sociaino potrebne otroke šii 600.— (za ostaie je treba piačati šii. 1.000.—j
in vse skupaj postati do najkasneje 24. juiija 1974 na nastov: Počitniška kotonija, Gasometergasse 10, 9020 Ktagenturt - Ceiovec.
Vožnjo do Ljubijane in nazaj ptača vsak udeteženec sam.
Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavtjenega vetja še-te otrok, za katerega so biti hkrati oddani vsi dokumenti. Po 24. juiiju ne sprejemamo več prijav.
Za vsakega otroka je treba poteg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevaio, ki pa ne sme bit! izstavijeno prej kot 8 dni pred odhodom skupine na tetovanje. tz zdravniškega spričevaio mora biti razvidno, da je za otroka tetovanje na morju priporočtjivo in če je otrok občultjiv za antibiotike (penicitin i. dr.). Sete ko prejmemo to spričevaio, veija otrok za dokončno prijavtjenega.
Otroci uživajo na tetovanju zdravniško zaščito, ki obsega:
—	primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika,
—	prvo pomoč in zdravstveno nego za tažja obotenja,
—	ob težjih primerih takojšnji prevoz v najbtižji zdravstveni zavod.
Otroci pri počitniškem zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato si morajo starši prt svoji pristojni zavarovat-nici oskrbeti poveriini natog za Jugosiavijo (Betreuungsaultrag tur Jugosiawien), ki naj bo izstavijen za čas bivanja v Jugostaviji.
Za osebno izkaznico otroka vetja izkaznica (Personataus-weis), ki jo izstavi okrajno gtavarstvo, ati pa potni tist.
Za ietovanje pridejo v poštev te otroct v starosti od 9 do 14 tet, pri čemer imajo prednost otroct, kt še niso biii na ietovanju. Otroci, ki so biit že tri in večkrat na tetovanju bodo upoštevan) samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na tetovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po pred-tožitv) zdravniškega spričevata dobiti pismeno obvestiio in potrebna nadatjnja navodita.
Opozarjamo, da je števiio otrok, kt jth tahko sprejmemo, omejeno in bodo otroct sprejeti po vrstnem redu prijav tn po zdravstveni ter sociatnt potrebi.
njem prevzel vse dobre lastnosti in posebnosti.
Pokojnik je imel plemenite lastnosti — iskrenost in poštenje. Spoštovali pa so ga tudi nemško govoreči sodeželani, to pa zato, ker je vedno zagovarjal medsebojno spoštovanje in
razumevanje. Da je bil pokojni res priljubljen in cenjen, je pričala velika množica žalnih gostov, ki ga je spremljala na njegovi zadnji poti. Naj mu bo lahka domača zemlja, ki jo je vedno tako ljubil. Ženi in otrokom izrekamo naše globoko sožalje.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Toti
.To prepustiva času. Očetu bova poslala za novo leto škatlo cigar in kaj toplega za v čevlje."
Zazvonil je telefon. Šef izpostave iz bližnjega mesta je nekaj poročal z razburjenim glasom.
.Takoj pridem!" je rekel Wolf ledeno.
.Spet bom ob noč, Lotte. Namesto da bi bila najina .. .*
Obleke! je usnjen plašč, se opasal s pištolo in vrgel šmajser čez rame.
Vzdihnila je:
.Upam, da ni zadnja!"
Poročnik Laske ga je sprejel pri vratih svoje pisarne. Togo zravnan in ostrižen do vrha lobanje je s svojimi ozkimi, drobnimi očmi spominjal na dogo pred gospodarjem.
.Izdaja, gospod major! Odkril sem agenta v izpostavi!"
Wol( je od jeze rahlo pobledel. Da se je zgodtilo prav sedaj, ko bo padlo vse na njegov račun! Naglo je usekal:
.Ali vas nisem že pred mesecem posvaril, da pri vas ni vse v redu?! Zagotavljali ste, da imate v rokah vse niti. Kdo je ta ušivi pes?"
.Tolmač!"
.Tolmač?!" Opozarjal sem vas tudi nanj, vi, norec! Kolikokrat smo že ugotavljali, da so tolmači najšibkejša točka v našem stroju!"
Stopila sta v pusti, sivi urad.
.Dokazi!"
.Tu so, gospod major!" Laske je porinil pred Wo!(a usnjeno torbico in kup dokumentov, razloženih po mizi. To so bile fotokopije navodil, seznam agentov in nadrobno pisano poročilo, kaj so jetniki izdati ptli zaslišanju.
.Naša enota izvidnikov je ubila kurirja, ki je bi) namenjen v vosovski štab, in mu zaplenila torbo."
.Kdo je videl njeno vsebino?"
.Nihče razen mene!"
Wolt je hodtil z rokami v žepih po sobi.
.Zavoljo tega greste lahko že jutri pred zid. Jaz sem torej zavoljo vas padel v nemilost in izgubit položaj!"
.Zeto žal mi je, gospod major. Ali naj se ubijem sam?"
.Kje neki! To ne bi dosti pomagalo ne vam ne meni. Ti dokazi morajo s poti," je pokazal z roko na fotokopije. ,Ta čečkarija o zaslišanjih pa naj ostane."
Oba sta gledala, kako so plameni upepelili nevarni papir. Ob zoglenelih ostankih je bilo obema laže pri srcu.
.Kje ga imate?!"
.V sosednji sobi, gospod major."
Laske je prižgal luč. Na tleh je ležal fant, ki ga je major nekajkrat videl, pa ga ne bi prepoznal. Obraz je imel razbit in zabuhet, krvav in otekel. Roke je imel vklenjene tako trdo, da so mu pomodrele in prsti skoraj odmrli. Zvezane pa je imel tudii noge.
.Zdelali ste ga pošteno. Nekaj takega bi se pravza-prav prileglo vam, ki ste mu to omogočili. Odvežite mu noge!"
.Dvigni se, pes!" je zarjul Laske, ko mu je odvezal noge in ga brcnil v hrbet.
.Nehajte, človek!" je viknil Wott. .Znano vam je, da nisem prijatelj tako neokusnih prizorov. Pred seboj imate nasprotnika, ki je bil pametnejšii od vas. Sedite," je ponudil tolmaču stol.
Fant se je sesedel in se s komolci ujet zo mizo.
.Vse je priznal, gospod major!"
.Kaj je za vas vse? Če človeka tako zdelaš, kot ste le-tega v<i, še to pozabi, kar v resnici ve. Sam ga bom zaslišal. Ne maram, da ga moti vaša prisotnost, zato počakajte v vaši sobi."
Ko sta bila sama, je Wolt začel z mirnim glasom: .Čujfe, Debevc! Priznati mi morate, da ste nas nesramno ukanili! Nismo vas rešiti službe v vojski zato, da bi nas tukaj goljufali! Sicer bi vam moral čestitati, da ste nas tako dolgo vodili za nos. Vendar vam takoj povem, da nimam dosti časa. Če ste pametni, boste odgovorili na nekaj vprašanj; morda bi jaz lahko kaj storil za vas."
Jetnik ga je nekaj časa začudeno gledal. Bilo je splošno znano, da Wol( ne pretepa ujetnikov, vse drugo pa je bila skrivnost.
Privolil je, da bo odgovarjal.
.Kaj ste izdajali in kako dolgo?"
.Vse, gospod major, do česar ima tolmač dostop. Ker poveljnik ni zaklepal stvari, sem nekaj strogo zaupnih pisem tudi pretotogratiral."
,Za koga ste delali?"
.Za vojsko državne varnosti."
.Za Tončka, kajne? Ste bili z njim v stikih?"
Povezan sem bil samo s človekom, ki so ga ubili sredi noči in dobili njegovo torbico."
Šele sedaj je postalo Wolfu jasno, zakaj so v zadnjem času izginjali drug za drugim nekateri njegovi agenti na tem področju. Moral si je priznati, da je bil sam premalo pazljiv, ker se je ukvarjal preveč s seboj iin z Angleži.
Prižgo) si je cigaro.
.Želite kaditi?"
.Ne, hvala," je odvrnil jetnik.
.Napravili ste nam nepopravljivo škodo. Zanima me samo to, zakaj ste izrabili naše zaupanje. Ali vas je morda kdo prisilil?"
.Nihče, gospod major... Tudi vi se borite za svoj narod. Jaz sem se za svojega, borimo pa se vsak na svoj način."
Mamice, privadite svoje otroke na vodo
Ofroc: J c vcč^r^t /<o/:;o voJe :M ;:7: M c TMo-?*ewo oJvaJd: tega tirada. Ner ;e to pojč^Mo tež^o za t^te wawtee, fzawe;o otrobe j je-^o; tta wor;e, two va?H za J^Mej priprav:'/:' Mc-&a; nawetov, ^a^o oJvaJ:f: otrobe te /?o;%ZM:.
Prvo pravt/o ;e/ mMar j:/:7: otrobe v voJo, pr: tetr: taJ: Me polagajo Mo/?eM: /a^^av: o^et:, tewveč ;e tre^a otroka pr:^/:žat: voJo ta^o, J% rrza Me^a^o Jajete zg/e J. Sante /?oJ:fe po voJ:, :'gra;te je z žogo, jwe;te te :M poJo/*Mo; j^rat^a pr:^až:te otroka, Aa^o pr:;e^Mo je po-cat:te v foJ:. — žfa; /):tro ^ojte taJ: M;erwa vz^a<^:7: že/;o, <7a vaj ^o pojnerrza/.
N:^o/: pa Me jvtetMo ^opat: otro^ v voJ:, A: ;e /?/aJMe;ja o<7 20 jtoptM; Ce/z:;a. 77opaM;e v jezera a/: raorja Ma^reč Me jwe M:'^o/: ajtvarjat: MepnjetMega oMat^a, a/: ce/o vzgajat: Jrgef. Če je otro^ po pr:7?o<7a :z vo7e Me jegreje, ga M:orarMO ov:t: v Ar:'jačo :M Jo^ro otret:'. V vja^eMt pr:M:era pa je pr:poroč/j:vo, J<a otro& po ^opaMja te^a po p/až: :M je :gra. Pr: tem je ^o ogre/.
Otrobe, A: :rMajo raJ: voJo, /a^o &opawo že prej trefj:w jetow, veM^ar j:7? takrat Me jtMeMto ^opat: večkrat Ma JaM. Do tretjega /eta /a^o pMj::?Mo otroAa v voJ: /e Me^aj M::-Mat, je/e po 72. /eta ga /a&^o pajt:M:o v vo<7: po/ are :M to jawo takrat, če jMto prepr:čaMe, Ja ZMa rej t/o^ro p/avat:.
PreJeM pa zaČMerao ač:t: otroka p/avat:, tMora /?roJ:t; po p/:tv: voJ: :M je/e pojfoporMa ga MavaJ:M:o Ma g/o/?/jo voJo. Pr: tev: M:a taJ: v: porMagajte, AoJ/te z MprM po voJ:, ta^o Ja ga voJZte za ro&o; voz:te ga Ma Ar/<ta počaj: po g/aJ:M: :M poJo/^Mo. Prv: jt:A z voJo poJ water:M:M: voJjtvoM: /<o otroka o^ra^r:/. Počaj: ga o^rM/te Ma tre/?a/? :M ga ta^o voz:te po voJ:. Po večkrat poMov/te, /jtočajMO pa Maj p/ava z ro^ara: :a Mogara:. /VazajMje ga MaačZte JZ/?aaja v voJZ. Najprej ga vaJZte ta-^o, Ja /:o Zate/ jav:o ajta poJ voJo, potea: g/avo :M ^OMČMO Maj je prZvaJ: ta^o ZazeMova-Mega „t%M&aMja". PoačZte ga, Maj g/o/<o^o vJZ/zMe zra^ preJeM gre poJ voJo, poteza Maj ga počajZ ZzJZAava, ta^o Ja je vZJZjo Ma voJa: povrjZM:' rMe/zKrč^Z. No ga ta&o popo/aotMa oJvaJZa:o Jtra/za prej voJo, je Z?o z /a/z^oto MaačZ/ p/avatZ.
Poskusite!
ZDHOBOV PBAiEHEC: 4 d) mteEa. ! Jajca, po) kg p4enitnega idtoba, ma)o *o)t )n maiioba.
MtoEo in jajca ivtHjamo, pridamo pfenični cdrob, otoiimo, dobro imeiamo in podimo vsaj 1 uro, da *o 4drob napije. V pekov damo maio maHobe in na vroio !)ijemo ieeto, peiemo v peiici, potem razdrobimo in 4e maio prepražimo.
MRZLE NADEVANE TELEČJE PRS)
Potrebujemo teiežje prei, to dkg zmiete evinine, !0 dkg zmiete teietine, ! jajca. tO dkg eardei, eok in tupino ene iimone, iiiiko gorčice, zoi, maio popra, en d) vina, S dkg prekajene eianine, to dkg gnjat), eno do dve kumarici, okisano vodo ait koztno juho, Jušno zetenjavo.
Teiečje przi pripravimo za poinjenje. Svinino, te-ietino. Jajca, drobno zezekijane sardeie, iimonin sok, naribano iimonino iupinico, gorčico, *oi, poper in vino dobro zmešamo. Nato dodamo na kocke zrezano eianino, eezekijano gnjat in kumarico. Nadevamo prsi, eešijemo in kuhamo v siani vodi dve uri z Jušno zeienjavo. Puztimo, da eo popoinoma ohiadi e tekočino vred. Mrzie narešemo na koze in serviramo.
Zdravtjenje brez zdravi!
V	mnogih deželah se vedno bolj uveljavlja naravno zdravljenje najrazličnejših bolezni. To gibanje dobiva Judi pri nas vedno več pristašev. Gre za uporabo zdravilnih dejavnikov, ki nam jih neposredno nudi narava.
Med naravna zdravljenja prištevamo — poleg že znanega in preizkušenega klimatskega zdravljenja — tudi zdravljenje s surovo, nekuhano vegeterijansko hrano, temeljito čiščenje z občasnim gladovanjem, poseben dihalni način in vzpostavljanje duševnega ravnotežja. Dokazano je, da moramo z vsemi temi naštetimi načini ozdraviti
Žleze so krive
V	puberteti, med trinajstim in petnajstim letom se pri dekletih, in v isti meri pri fantih, pojavljajo cesto zelo neprijetne spremembe na koži obraza, na vratu, dekolteja in na hrbtu. Praviloma mastna koža, v kateri je izločanje lojnic že pospešeno, se tako pretirano masti, da se v zadnji fazi srečujemo z gnojnimi oblikami acnae vulgaris.
Vzrok najdemo predvsem v delovanju endokrinih žlez, saj pojav po 25. letu mnogokrat sam po sebi izgine. Poleg tega ga odkrijemo še v prebavnih in ostalih nepravilnostih telesnega delovanja ali boleznih organizma, pomanjkanju vitaminov, predvsem vitamina A.
V	vseh primerih, kadar gre za mastno in istočasno mozoljavo kožo, svetuje kozmetičarka vedno najprej splošen pregled pri zdravniku. Če zdravniku uspe najti vzrok, je primer takorekoč že ozdravljen. Nadalje svetujemo vedno zelo strogo dieto, pri čemer prepovedujemo: svinjsko in prekajeno meso, delikatese, čokolado, začimbe, poživila, kavo in alkohol.
Poleg diete svetujemo še čim več gibanja na svežem zraku in ukvarjanje s športom, da telo v potenju izloča kar največ toksinov. Svetujemo čim več sončenja in obsevanja z umetno lučjo. Pri čiščenju kože pa svetujemo izjemno previdnost. Mora biti zelo premišljeno; kožo pred čiščenjem in po njem sproti razkužuje-mo. Po končanem čiščenju s posebno kovinsko zanko, ki se imenuje žlička in nadomestuje stiskanje s prsti ovitimi s stančevino, obsevamo obraz z ultravioletnimi žarki. Takšne luči za obsevanje so pri nas dosegljive in niso niti tako drage, če računamo, kakšno škodo lahko preprečimo na mladem obrazu za celo življenje. Opozarjam, da obsevanje ne sme trajati več kot eno do dve minuti.
Nato jo namažemo z ustreznimi kozmetičnimi ali v lekarni, po receptu pripravljenimi proizvodi, ki kožo ščitijo pred škodljivimi zunanjimi vplivi, istočasno pa nadomeščajo neustrezno lastno mastnost kože. Na tržišču se je pojavilo nekaj izdelkov, namenjenih samo prizadeti, mozoljavi koži obraza. Pri tem naj še enkrat opozorim, da samo dosledno upoštevanje vseh navodil daje lepe rezultate. Kajti naš namen je, da z ustrezno nego prizadete kože preprečimo, da na koži ostanejo brazgotine.
številne hude kronične bolezni, pri katerih se dosedanji priznani načini zdravljenja niso obnesli. V mnogih deželah že obstajajo posebne bolnišnice za naravno zdravljenje bolezni.
OSNOVE BIOLOŠKE TERAPIJE
Človeško telo je tako sestavljeno, da more sleherna groba nepravilnost v naravnih zakonih telesa pokvariti normalno delovanje posameznih telesnih delov. Nezadostna, čezmerna in nepravilna prehrana, veliki napori, nezadosten počitek, nečist zrak, nepravilno dihanje in psihična nestabilnost morejo izzvati — kadar trajajo dlje časa — bolezen, ki se kaže na najrazličnejše načine. Njeni znaki, po teoriji naravnega zdravljenja, terjajo aktiviranje obrambnih telesnih moči. Z biološko terapijo moremo te moči krepiti in jih usmeriti v določeni smeri. Po pojmovanju naravnega zdravljenja neposredni povzročitelji bolezni niso intekcijske klice, temveč posledica nepravilnosti v telesu, ki so nastale pred infekcijo in si omogočile bivanje v njem. V popolnoma zdravem telesu se intekcijske klice ne morejo ugnezditi in povzročiti bolezni.
SUROVA HRANA — ZDRAVILO IN IZVOR MLADOSTI
Znano je, do poznamo vedno več kroničnih bolezni, ki so nastale kot posledica dolgotrajne slabe prehrane in neurejene prebave, in da se zdravstveno stanje hitro popravi, če spremenimo način življenja in način prehrane. Pri tem je zlasti pomembna surova hrana: sveže sadje, zelenjava, nekuhano mleko in živo žito. Po zatrjevanjih priznanih strokovnjakov so glavni sestavni deli surove hrane vitamini, beljakovine, mineralne soli in akumulirana sončna energija; vse to odstranimo — delno ali popolnoma, — kadar hrano pečemo, kuhamo ali konzerviramo. Surova hrana je lahko prebavljiva,
do skrajnosti jo izrabljamo pri ustvarjanju energije, hkrati pa daje našemu telesu vse potrebne sestavine za nadomeščanje in ustvarjanje novih cetic.
Tako se obrambne moči našega telesa popolnoma uveljavijo v borbi zoper sleherno bolezen, tudi pri najhujših, kot so na primer tuberkuloza, rak, padavica, revma, srčne bolezni in podobno. Vrhu tega je biološka terapija idealna za ohranjenje mladosti.
BIOLOŠKA TERAPIJA —
PRAKTIČNO
Le nekaj najosnovnejših navodil; podrobna mora predpisati zdravnik in jih prilagoditi posameznemu bolniku glede na njegovo osebnost.
Zjutraj Jn zvečer približno pet minut telovadbe, potem pa si masirajte telo zjutraj s hladno, zvečer pa s toplo vodo. Vsak večer poskusite klistir s kamiličnim čajem. Bodite čimveč na svežem zraku in občasno globoko in ritmično dihajte (4:4:4 — vdih, zadržek, izdih).
V prehrani se izogibajte mesu, masti ali jajcem. Jejte čimmanj kruha, več pa svežega sadja, zelenjave, nekuhanega mleka, jogurt, kislo mleko in svež sir. Poglavitna hrana je žitna kaša, ki jo takole pripravimo: 100 gramov grobo zmlete pšenice, četrt litra mleka, 100 gramov nastrganega korenja, 200 gramov sesekljanega sadja, 100 gramov zmletih orehov, 100 gramov medu in sok polovice limone. Vse to zmešamo in uživamo vsak dan sveže. Seveda moramo žitno kašo pripraviti vsak dan. Količine moremo zvišati in sestavne dele po želji spreminjati, a vedno mora biti v kaši najmanj 100 gramov žita, pšenice ali koruzne moke.
Če čutimo občasno željo po kuhani in mesni hrani, vzemimo nekaj grižljajev, da si potolažimo .lakoto", hrano pa dolgo grizimo in jo imejmo precej časa v ustih.
Tak način prehrane bo pokazal vidne uspehe že po dveh tednih in ga zdravniki ne priporočajo zgolj bolnikom, temveč tudi zdravim nad štiridesetim starostnim letom.
Ribezovo vino
Zrel ribez sprešamo. Če nimamo preše, jagode zmehčamo in sok precedimo skozi platnen prtič. Na približno 12 litrov soka dodamo 15—20 litrov vode in 8 do 10 kg sladkorja. Tako zmešanemu soku primešamo še približno pol litra čistih vinskih droži ali čiste kulture vinskih kvasnic. Sok nalijemo v sodček ali v balon, vendar posoda ne sme biti polna. V sodček ali steklenico vtaknemo kipelno cev. Odprtino okrog cevi, bodisi v steklenici ali v sodčku, neprodušno zapremo. Drugi konec cevi vtaknemo v kozarec vode. Tako zrak ne more v posodo do soka, iz posode pa lahko odhaja po cevi ogljikov dvo-kis. Sok naj bo v toplem prostoru, približno
17 do 20 stopinj Celzija. V 5 do 6 tednih sok prevre in se izčisti. Vino moramo sedaj pretočiti. Steklenico ali sodček moramo naliti prav do vrha in dobro zamašiti. Vino nato pretočimo okrog novega leta, nato aprila ali maja in spet naslednjo zimo. Potem šele sok lahko prelijemo v steklenice, ki jih zamašimo s prekuhanimi zamaški in zalijemo s pa-ritinom. Steklenice hranimo v hladnem prostoru. Vino pa lahko ostane tudi v sodu, vendar mora biti dobro zaprto. Čez leto dni pa ga moramo pretočili. Ribezovo vino ohranimo več let in je njegova kvaliteta po 3 do 4 letih najboljša. Vino je pitno že po prvem pretakanju.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
Wo!( je otrnil cigaro v pepelnik in spremeni! obraz. V njem je dozorel sklep. Jetnik mu ga je prebral iz oči, v katerih ni bito čustvo; v njim se je zrcalila samo ledeno mrzla in kot britev ostra logika.
.Ali bti vi izdali Tončka, če vam podarim življenje?"
.Tudi če bi ga lahko, ga ne bi, pa če bi mi podarili dvoje življenji*
.Zal mi je, izgubili ste možnost! Vse, kar lahko storim za vas, je nagla smrt brez procedur in zaslišanj ... Če pridete v stroj uradnega postopka, se ne izognete pošastnim mukam. Vaš šet, ki zasluži kroglo prej kakor vi, vas bo ubil na begu. Šli boste po stopnicah navzdol in skušali z zvezanimi rokami preplezati železno ograjo, ki deli prostore policije od vhoda. Ko boste dosegli vrh ograje, vas ne bo več."
Jetnik je prebledel. Vstal je in odšel vdano naproti svoji neizbežni usodi.
Pred železno pregrajo je Laske ukazal:
.Zlezite gor!"
Jetnik je vlekel svoje raztepeno telo in zlomljeno voljo centimeter za centimetrom, počasi, kot bi z vsakim trenutkom podaljšanega življenja čakat, da se bo zgodil čudež rešitve.
Dosegel je vrh. Laske je dvignil roko in go ustrelil v glavo. Telo je trznilo in obviselo na železni mreži.
Vrnita sta se v pisarno. Pokadila sta vsak eno cigaro, potem pa sta poklicala stražo. Ko so se zbirali okoli trupla, da bi napravili zapisnik, se je na betonski tlak nacedila velika luža krvi.
5
Zadnji dnevi starega leta so se iztekali z ofenzivo tržaškega štab vred. Osnovni cilj, ki ga je zasledovat po-
veljujoči general, je bil dosežen. Obe diviziji so zaposliti na ozemlju med Sočo in idrijskimi planotami ter Trnovskim gozdom. Gorenjska se je oddahnila od nenadnega pritiska brigad. Za novo leto je general hotel imeti mir. Vedel je, kako se bo ta ofenziva končala. Namenoma s svojimi polki ni udaril sovražniku v hrbet, ker je reorganiziral svoje sile. Zakaj bi pomagal, da bi se na njegov račun uveljavljal nekdo, ki mu je na tihem vseskozi metal pod noge polena?! Nemške enote so sicer dosegle predvidene položaje, toda brigade so se jim vse po vrsti izmuznile in se Izognite odločilni bitki.
O tem je premišljal general, ko je njegov črni, veliki mercedes v spremstvu izvidnikov na motorjih !n avtoblinde drve) po gorenjski cesti proti Bledu. Visokogorje se je kopalo v prelestni !uči zahajajočega sonca. Škrlatno rumeni požar se je prelival v dolino, kjer so modrete sence.
Ta čudoviti prizor je bil generalu tako pri srcu, da je ukazal zapeljati okoli jezera. Želel je videti čarobni odsev v vodni gladini. V Zaki je naletel na samotnega sprehajalca s psom. V njem je prepozna) Wolfa. Dal je ustaviti.
Major se je umaknil s ceste. Ko je zagledat generala, je podzavestno stisnil roke k bedrom, počil s petami in pozdravil.
„Na kakšni sledi sem vas naše!, gospod major?" ga je z vzvišenim porogom vprašal general.
.Dresiram psa, gospod generol. Pa za racami oprezujem, ko ni rib."
General se je zasmejat:
.Vi raje !ovite ljudi! Pustite t^ibe, race in pse, če je nočete skupiti."
Samo to je reke! in ukaza) vžgati motorje.
,Da, gospod general!" je kot avtomat odgovoril Wolf. Dvignit je roko in stal ko steber, dokler kolona ni tzginila za ovinkom.
.Škoda, da nisem sežgat poročila agenta Alfe in pustil, da bi jih korpusni diverzanti pognali v zrak," sii je dejal. Besen je bil na generala. Misel, da lahko vojno iizgube, ni bil dovolj velik vzrok za izbruh tako dolgotrajne jeze...
General je vsako novo leto najraje pričakal ob zasneženem jezeru, med prijatelji in znanci svojega štaba. Mnogo je dal na dobro nemško tradicijo praznovanja božičnih dni. Rad je obdaroval znance, pošiljal in sprejemal čestitke in se sploh držal lepih navad. Tu je po navadi sestavil tudi čestitke svojim enotam, vsem devetim policijskim polkom SS, vojski, ki mu je pomagala, žandarjem, graničarjem, tajni policiji, ki so vzdrževali njegovo neomejeno oblast v pokrajini.
Prejšnja leta je z V/olfovo pomčjo pisal na široko, tokrat pa se jim je samo zahvalil za sodelovanje in jih spomnil, da so to teto mnogi kameradi omahnili v smrt. Ni pozabil na pozdrav ranjenim in bolnim. Še posebej se je spomni! tistih, ki so povečali pokopališče junakov.
Z mešanimi občutki je ustavil kolono pred hotelom Toplice, kjer ga je že pričakoval Ivanko s spoštljivo držo in smehljajem brezhibne vljudnosti. Ta uglajenec ga je še vedno izdaja! Tončku, ne da bi Wolf ati kdo drugi zasluti! kaj sumljivega ...
.Dragi Ivanko!" je dejal general. .Najprej mi pošljite bdvca!" Potegnil sl je po bradi. Ni prenesel hrapave kože. Moral je biti obrit vsak dan, da je bila koža< gladka kot pri dojenčku.
Še preden se je dobro namestil in se razgleda! po jezeru, je bil brivec že tu s samo zanj nabrušeno britvijo in vljudnim smehljajem.
(Dd/je v pr:/?oJMj: Jtfv:/&:j
Sanje o Capriju
Jane je nepremično strmela skozi kuhinjsko okno. Bii je iep dan. .Teta Maudie se je poročila z groznim človekom in če pomislim, da bi tudi mene skoraj doletela taka nesreča..." Jane je začela rezati paradižnik in pripravljati obložene kruhke. Poznala je to staro zgodbo o teti Maudie in stricu Tedu. Njena mati ga je prva spoznala, teta pa ga je z lažjo pridobila zase. Res, da njeno življenje ne pozna denarnih težav, toda ali je srečna? .Bo tudi moje življenje tako, ne pusto, a vendar tako prazno, brez jedra?" Mislila je na Richarda, svojo ljubezen in svojo veliko željo — poročno potovanje na Capri. Richard je vedel zanjo, toda ali razume? To so bile njene sanje, ki so rastle z njo. Od takrat, ko je zagledala v potovalni agenciji sliko Caprija in je tiho prisegla: .Na Capriju bom preživela medene tedne!" Potem je deklica vzdihnila; zaradi peg na nosku in neenakomerno rastočih zob. Sedaj ni bilo več sledu o tem. Njeni zobje so bili beli in ravni in pege so si pridobile Richardovo naklonjenost. Mogoče jih celo ljubi, ljubi kot vse, kar je njeno. Samo njene sanje o Capriju? ...
.Nekega dne te popeljem tja, samo zdaj si tega ne moreva privoščiti," ji je nekoč obljubil. Zakaj gleda tudi to tako praktično? Lahko bi porabila denar, ki jima ga je podaril očka za poročno darilo. Toda ta njegova stvarnost: .Oprema spalnice bo trajala!" In vendar ne bo! Nič ne traja dalj kot izpolnjene sanje! V tem sta se razlikovala. Jane je bila sloka, svetlolasa, odločna, a vendar sanjava, Richard visok, temen, s svojimi sivimi očmi pa tako stvaren.
.Richard je prišel," je rekla mama. Jane je slišala škripanje peska pod kolesi njegovega staromodnega avtomobila. V srcu se ji je zganilo nekaj toplega, prijetnega, kakor vedno, kadar je čutila njegovo bližino.
Richard je vstopil, pozdravil njene starše in potem pogledal Jane s pogledom, ki je pripadal samo njej.
Za dobro voljo
„Raj veste v:, Mfnec, o Mds ženska/??" Z?oče ZčMMte^ovdti neš:% starejša gospodična zakrknjenega sanica.
.Zadosti — saj zato šeni osta/ samec/" ji ne ostane do/žan.
Ona je odki/a ženitno ponttdko. Razočarano zavzdikne zavrnjeni sna-kec;
Če ki ki/ ze/o kogat, gospodična, a/i ki ?ne potem /akko /jaki/ič"
.Ljaki/a ne, toda poroči/a ki se z vami prav gotovo."
O
.Radar se zjatraj okrijem z novo kritvico, se počatim ves dan svežega in prerojenega in najmanj za deset /et m/ajšega," pravi mož ženi.
„Ok, Jože, a/i se ne ki poskasi/ okriti včasik zvečer/"
O
3kot ves do/gi večer p/eše z /jak-ko rojakinjo, ki/o je že krepko po po/noci, ko sta zap/esa/a počasni va/-ček.
.Saj ste /akki kot perešček," je navdasen Škot.
.Nič čadnega," očitajoče zastoka p/esa/ka, „saj že od včeraj opo/dnc nisem nič jed/a/"
O
— Rad ki par rokavic za ženo.
— Natero števi/ko, prosim/
— Ni važno/ Saj jik ko itak zamenja/a.
O
— /)/i ste ki/i včeraj na .figarovi svatki"/
— Ne, toda moj mož ma ko po-s/a/ krzojavne čestike.
O
„fomis/ite, ponoči sem sanja/, da sem snaki/ naj/epše dek/e v našem mesta/"
„dk, res/ fa sem privo/i/a/"
O
— Doker dan. Včeraj sem sreča/a .tvojega moža, pa me ni vide/.
— Vem, mi je poveda/.
.Pripravljena?"
.Seveda ne," se je nasmehnil oče, .lepa dama ni nikoli gotova."
„In kako je z možmi?" je pomislila Jane. Bila je pripravljena in celo kruhke je pripravila. Do kosila bosta sicer pri Thei, toda pot bo dolga.
Sedela je poleg njega, v njegovem nelepem, a udobnem avtomobilu in se počutila nenavadno varno.
.Penny zanje," reče Richard.
.Moje misli? Več so vredne. Sicer pa veš!" Vedel je, da spet misli na Capri, kjer bi porabila zdaj njima tako potrebni denar. Toliko stvari potrebujeta.
.Kaj je narobe s teboj?"
.Nič, samo da sem morala sama preživeti počitnice. Veš, učila sem se graditi gradove iz peska."
.Gradove iz peska"? je pomislil Richard. .Zal tudi v oblakih." Bila je tako ganljivo mlada. Njenih dvajset let proti njegovim osemindvajsetim. Njene otroško zaupljive oči. S
D0M!SL!CE
Dolgočasnež je oseba, ki vas prikrajša za samoto, ne da bi vam priskrbela družbo.
Bogataš je toliko zadovoljen s svojim bogastvom, kakor siromak z bera-štvom.
Na iesniki nikdar jabolko ne zraste.
Kdor vpraša, ali je treba, ne da rad.
Na srcu treznih in na jeziku pijanih je resnica. Banalne misli so ose, ki kradejo med.
Občudovati je treba smelost pri ljudeh, ki s tem lahko vse izgubijo, in zadržanost pri tistih, ki z njo nimajo kaj pridobiti. Glasbo ustvarjajo narodi; skladatelj naredi samo aranžma.
Imperializem je mednarodna kleptomanija. Izkušnja je ime, ki ga damo svojim napakam. Mjančev konj dobro za krčmo ve.
Amor strelja tudi strupene puščice nesrečne ljubezni.
svojo ljubeznijo ji mora nuditi vse, da ne izgubi te zaupljivosti. In kopica njenih želja, o katerih si še sama ni prav na jasnem.
Richard je zgodaj izgubil starše in moral je paziti na vsak penny.
.Richard, kakšna je Thea?" ga je nenadoma vprašala. Se nikoli prej je ni videla. Slišala pa je že precej o njej. Celo nekaj njenih knjig prebrala. Zdaj gre k njej.
.Kakšna je? Draga, ne morem razumeti tvoje bojazni pred tem srečanjem. Zakaj? Saj je čisto navaden človek."
Zmajala je z glavo. .Richard, pravijo, da bi se lahko poročil z njo." Torej to je!
.Smešno, nikoli ne bi mogel živeti z njo." Podzavestno je rekel nekaj, kar ni bilo res. Ustavil je avto, se obrnil k njej in jo objel.
.Poslušaj, ljubezen, jaz sem človek, ki ljubi samo eno in Thei se ni posrečilo, da bi bila ona ta!" Poljubil jo je. Vse je bilo urejeno. Le v Jane je ostal še delček bojazni pred tem srečanjem. Theina dela so bila zelo priljubljena in njen vzpon do slave je bil tako nenavaden in hiter. Upal je, da bo prijazna z Jane.
Toda bojazen se je vrnila, ko sta se približala Theini hiši. Bila je tako ljubka in prijazna med starimi drevesi, ki so rastla v bližini. Nekoliko zapuščen vrt je le poudarjal njeno toplino in domačnost. Thea je bila visoka, temnolasa, v dolgih hlačah in temnozelenem puloverju. Njen nasmeh je bil topel; kar čutiš njeno toplino, se je zdelo Jane. Stisk njene roke je bil moški, a vendar je bila tako ženska.
V hiši je bila zanimiva zmeda starega in novega, najboljšega od obeh časov. Sama je postregla s kosilom. Po pogovoru z Richardom je bilo kaj hitro lahko ugotoviti, da sta stara prijatelja. Kaj več kot prijatelja? To je bilo nekaj, česar ni bilo mogoče uganiti. Thea in Richard sta bila zelo sorodna človeka.
Po kosilu so šli vsi trije na vrt.
.Tvoja živa meja potrebuje nege."
.Res," se je strinjala Thea. .Grem pomit posodo." .Grem pomagat," je dejala Jane. Nikoli ne bi verjela, da Thea sama pomiva posodo. Nenadoma Jane ni bila več nervozna, bila je popolnoma gotova in je hotela biti sama s Theo, čeprav je vedela zakaj. .Kako prijetna kuhinja," je rekla Jane in pomislila: tu bi se lahko igrala ali mogoče celo delala. Mislila je na Theo, ki piše knjige, na to Theo v kuhinji, na Theo, ki je poznala Richarda ...
Thea je govorila, o hiši, o stvareh,
Smeh stoletij
Nekdo je vpraša! slavnega dramatika Shawa:
„A!i verjamete, da je tisti, ki se oženi v petek, vse živije-nje nesrečen!"
..Seveda verjamem," je odvrni! Shaw. .Zakaj pa naj bi bi! petek izjema!"
O
Johann Wo!fgang Goethe, za katerega je frcncoski pesnik Jean Moreas deja!, da je največji Nemec prav zato, ker je najmanj Nemec, je nekega večera sede! v gosti!ni in pi! vino z vodo. Pri sosednji mizi je sedeia družba objestnih študentov, ki so piti vino. Eden od njih vpraša Goetheja:
.Čemu mešate vino z vodo in ga tako kvarite!"
Pesnik mu pojasni:
.Sama voda napravi živa bitja nema; to dokazujejo ribe. Samo vino vodi v neumnost; to dokazujete vi, m!adi gospodje. Ker pa ne žetim biti ne eno ne drugo, mešam vino z vodo."
O
Mark Twain je bi! botan. Dva dni ni sme! nič jesti, še!e tretji dan mu je strežnica prinesta čisto ma!o močne juhe, kot je bi! naroči! zdravnik.
.Več vam ne smem dati," je žaiostno pristaviia strežnica.
.Prav," je deja! Twain. .Zdaj bi pa rad bra!. Prinesite mi prosim — da ne bo preveč — zanimivo poštno znamko!"
O
V mestnem g!eda!išču v Moskvi so igrati .Strička Vanjo" Antona Čehova. Avtor je s prijatetjem Gorkim sede! v parterju. Sredi dejanja opazi Gorki, da je eden od g!eda!cev, ki je sede! pred njim, krepko zasmrčat.
— Ti, je deja! Čehovcu, tam!e pa nekdo spi pri tvojem de)u!
— Motiš se, moj dragi, je odvrni! Čehov. Ta je bi! že včeraj navzoč pri tvojem .Nočnem aziiu" in se še do zdaj ni prebudi!.
ki jih je naredila zanjo, in spraševala Jane za svet, kaj lahko še popravi. .Zakaj mi je všeč?" je mislila Jane. .Lepa je."
.Veš, ti si pravo dekle za Richarda," ji je rekla.
Šli sta gor, da bi pripravili postelje.
.Kako ljubke sobe!" Jane se je zdelo, da sanja, kot da so tu tiste njene neuresničljive sanje. .Kot hiša iz pravljice." Za vrati je opazila prtljago. .Jutri odpotujem," je je pojasnila Thea. .Zelo rada potujem." Prtljaga se je zdela Jane nekam osamljena, prtljaga za samo eno osebo.
.V hiši ne bo od jutri nikogar, dokler ne bosta prišla sem z Richardom za medene tedne. Upam!"
Presenečenje je bilo prehitro, da bi se Jane lahko obvladala. „Ti Richard ni povedal? Mogoče je želel, da jo najprej vidiš. Take vrste človek je."
.Taka je kot Richard," je pomislila Jane. .Vedno se mi je zdelo, da je to hišica za medene tedne." Tokrat ni bilo veselosti v njenem glasu, samo gotovost.
Jane ni bila razočarana, mislila je na prtljago, prtljago za eno osebo.
.Reci Richardu, ko se bosta vračala, če se odločiš. V vasi dobiš ključ." Skupaj sta odšli na vrt.
Jane je tiho sedela poleg Richarda, mislila je na Theo. Za nekaj je skušala biti hvaležna Thei.
.Prijetna hišica?" jo je vprašal Richard.
.Mislim," je počasi odgovorila, „da bi bil to čudovit prostor, kjer bi lahko preživela najine medene tedne." Zavrl je in se obrnil k njej.
.Medene tedne?"
.Kaj pa drugega?"
„Tu doli?"
„Tu doli. Ne na Capriju."
.Tu doli, proč od osamljenih višav, v dolini, kjer bova skupaj!" Zopet se je spomnila Thee in njene prtljage.
Niti nisem vprašala Thee, kam potuje," je rekla nepričakovano. Na Capri," je rekel vdano in nekoliko proseče.
Pogledala ga je. Njen pogled je bil žalosten, pa ne zaradi izgubljenih otroških sanj, temveč zaradi Thee.
Ondan sem bral v nekem časopisnem članku, da baluje štirikrat več moških kat žensk zaradi želodčnega čira. Tak članek spodbudi seveda vsakega moškega k premišljevanju. Zatorej sem se vprašal, odkod neki se znajde ta bolezen. In takoj sem začutil v bližini želodca nekakšno napetost. Obenem sem se spomnil, kako sva se prejšnji večer z ženo pomenkovala. Približno takole:
.No, tjubica, kaj bo za večerjo?" sem jo vprašal.
.Preizkusila sem nov recept," je odgovorila moja žena. .Jastog a la Newburg. Najbrž ti ne bo dišalo."
.Jastog a la Newburg," sem zaklical presenečen, .to je imenitno! Pohiti, da ga lahko poskusim".
Pol ure kasneje smo sedeli pri večerji. Zena je prinesla pripravljeno jed.
.Zdaj mi pa odkrito povej svoje mnenje," je menila. .Če ti ne diši, ga nikar ne jej."
Poskusil sem. .Sijajen je, naravnost sijajen!" (Istočasno sem pomislil: Njeno naslednje vprašanje se bo glasilo, če ni preslan.)
.Ga nisem malo preveč solita?" je vprašata.
.Kje neki, povsem pravilno je začinjen."
.Ze vem, preveč sem ga popoprala".
,Ne bi rekel."
.Ti si hotel reči, da sploh ne okusiš popra."
.Seveda ga, ni ga pa preveč. Tudi riž je izvrsten."
.Riža, ki je predpisan v receptu, nisem mogla dobiti, zato sem morala vzeti drugo vrsto. Najbrž sem prav to naredila napačno."
.Prav ničesar napačnega! nisi storila," sem rekel in se skušal obvladati. .Riž je čudovit in jastog nič manj. To je točno takšna večerja,
kot sem si jo že ves dan želel."
S to izjavo sem pa najbrž pretiraval, zakaj takoj mi je segla v besedo: .Prav nič ni potrebno, da si tako sarkastičen. Saj sem ti samo želela pripraviti presenečenje."
.Nekakega namena nimam, da bi bil sarkastičen. Toda, kaj naj ti rečem? Saj sem ti vendar povedal, da rrri diši. Ti to ne zadostuje?"
ARI BUCHWALD
!zvo!ite žeiodčni čir
.Edino, kar zahtevam od tebe je to, da si odkritosrčen. Mar zahtevam preveč? Nič zato, če nočeš jesti, ne bom užaljena! Naj ti mogoče namesto tega pripravim obložen kruhek?"
.Ne maram obloženega kruhka! Rad bi si privoščil tegale jastoga. Končno je to vendar naša večerja, ali ne?"
.Prav nič ni potrebno, da vpiješ! In če že hočeš vedeti: To je zelo draga večerja. Saj sem morala kupiti celega jastoga."
.No in? Saj je tudi vreden svoje cene."
.Kar mislila sem si, da boš rekel to. Ampak jaz sem tista, ki mora shajati z denarjem za gospodinjstvo."
.Kaj se res ne moreva pogovarjati o ničemer drugemu, kot o tem prokletem jastogu?"
.Saj sem vedela, da ti ne bo dišalo," je rekla.
.Kaj se ti spet sanja?"
.Saj si rekel .prokleti jastog'!"
,To je rečenica. Nisem govoril o tvojem jastogu, govoril sem tako v splošnem o jastogih"
.Torej sploh ne maraš jastogov."
.Ne vseh jastogov," sem zastokal in se krčevito potrudil, da bi našel pameten izhod iz te zagate. .Tale jastog mi vsekakor diši."
,Še nekaj ga je, če bi ga hotel vzeti," je rekla moja žena in me pričakujoče pogledala.
.Prosim, rad bi še malo," sem odgovoril.
.Ni pa treba, da ga ješ samo <iz vljudnosti."
.Saj ga tudi ne jem iz vljudnosti, temveč zato, ker sem lačen."
Nekaj minut sem molčal in upal, da je ta snov pogovora zdaj izčrpana. Toda kot običajno sem se motil.
.Otrokom tudi ni dišalo," je rekla moja žena.
.Otroci ne vedo, kaj je dobro," sem odgovoril.
.Veš kaj, prihodnjič bom jastoga raje kar vrgla v krop. Najbrž jim omaka ni bila všeč."
.Otroci nimajo radi mastnih omak," sem ji pritrdit.
.Tebi se torej zdi omaka premastno?"
.Kaj pa še. Rekel sem samo, da je bila omaka za otroke premastna."
.Tudi vino je v njej," je rekla moja žena.
.Vem, da je vino v njej. Kaj misliš, da tega ne spoznam po okusu?"
,2e spet vpiješ. In sploh, danes nimamo posebnega poobedka. Lahko pa dobiš puding ali malo kompota."
.Ne maram poobedka," sem rekel. ,Do grla sem sit."
.Saj nisi skoro nič jedel."
.Vem," sem odvrnil ves izčrpan. .Mislim, da bom dobil želodčni čir."
.No, če pa to misliš," je končala moja žena pogovor, .potem je pa že boljše, da si ne privoščiš tako mastnih jedi."
ŠPORTNI VESTNIK
*	NOGOMETNO PRVENSTVO BREZ SLOVENSKEGA MOJSTRA
Preteklo nedeljo so se na Koroškem končala nogometna prvenstva v ligah, prvih in drugih razredih. Znani so vsi mojstri, znani pa tudi tisti klubi, ki se bodo v novem nogometnem prvenstvu 1974-75 znašli v nižji skupini od sedanje. Mojster koroške lige se glasi SCA Št. Vid, ki pa kljub lovoriki ne bo tekmoval v višji regionalni ligi, ker so taisto opustili ob reformi ^avstrijskega nogometa". V zapadni podligi je mojstrski naziv osvojil VAS, v vzhodni pa enajsterica iz Frantschacha v Labotski dolini.
Mojstri v prvorazrednih skupinah so postali Mallnitz, Čajna, Wietersdorf in Grab-štanj, v drugih razredih pa se glasijo prvo-uvrščeni Nikolsdorf, Kleinkirchheim, Bo-densdorf, Wolfnitz in St. Michael v Labotski dolini.
Iz zgornjih vrstic je razvidno, da se tudi v letošnjem nogometnem letu med prvouvr-ščenimi klubi ne nahaja nobeno slovensko moštvo. Največje izglede je sicer imela enajsterica Slovenskega atletskega kluba, ki pa je vse upe pokopala v spopadu z novopečenim mojstrom iz Wolfnitza. Kakor vemo, se je tekma po vodstvu 2:0 za SAK končala 3:3 in je gostom prinesla najvažnejšo točko prvenstva 2. D razreda. Po remiju z SAK je Wo!fnitz imel prosto pot do najvidnejšega mesta v tej skupini. Zdi pa se nam, da je drugo mesto Slovenskega atletskega kluba pravtako velik uspeh, saj je enajsterica SAK prav častno končala letošnjo sezono, namreč brez poraza. Iz lestvice je jasno razvidna premoč dveh klubov: premoč mojstra Wolfnitz in SAKa. SAK, ki je z dvema točkama zaostanka vicemoj-ster, je kar 14 točk več zbral kot tretje-uvrščeni Launsdorf. Res je nekoliko bridko dejstvo za SAK, da je po petih letih obstoja nič manj kot trikrat zaporedoma osvojil 2. mesto, vendar se bo treba s tem sprijazniti in zbrati za novo nogometno sezono 1974-75 svežih moči. Izredno zadovoljstvo je zmagati, častno pa je tudi sodelovanje.
V	2. koroškem E razredu sta tekmovala dva ,dvojezična" zastopnika: Šmihel in Globasnica. Šmihel se je tekom celega prvenstva nahajal v vodilni trojici in ob koncu zasedel dobro tretje mesto za St. Michaelom in Labotom. Njegov naskok na-pram četrtouvrščenim znaša 7 točk. Zadovoljni so tudi odgovorni nogometnega moštva v Globasnici. Z devetim mestom so se mnogo poboljšali, če primerjamo končno stanje s stanjem po jesenskem prvenstvu.
V	2. C razredu sta se Št. Janž in Bilčovs v primerjavi s stanjem ob zimskem premoru poslabšala. Bilčovs je peti, Št. Janž pa sedmi. V Št. Janžu so nad slabo uvrstitvijo tako razočarani, da krožijo vesti o opustitvi nogometnega moštva, katerega sestav je bil nekdaj popolnoma slovenski. Kakor Slovenski atletski klub se je tudi Št. Janž že nekajkrat skoraj znašel na najvidnejšem mestu svoje skupine, pa je tik pred koncem vselej kapituliral.
*	SAK —GLANEGG7:1 (5:0J
Enajsterica Slovenskega atletskega kluba se je od svojih navijačev v nedeljo poslovila z izredno lepo igro, kar je razvidno predvsem iz števila golov. SAK je igral razpoloženo in proti moštvu iz Glanegga, ki se je za minulo prvenstvo močno okrepilo (Sackmann — Austria Celovec, Perkonig — ASK), zanesljivo zmagal. Če si SAK v zadnjih minutah ne bi dal avtogola, bi gol ostal neomadeževan. Zadetke so dosegli Jože Fera (3), Folti Waldhauser (2) in Janko Woschitz, enega pa si je nasprotnik dal sam.
*	SLOVO S PORAZOM
Nogometno moštvo Globasnice (2. E razred), ki je v zadnjem času uprizorilo prav lepe nogometne tekme, je v zadnji prvenstveni tekmi bilo hudo poraženo od enajsterice iz Hortendorfa z 2:8 (2:2). Tekma je potekala na slabi ravni, kjer se je tokrat iz najslabše strani pokazal globasenski vratar Planinšič, ki je v prvi vrsti kriv za visok poraz. Če pomislimo, da je Horten-dorf na 12. mestu, potem je za slovo poraz na domačem igrišču boleč. Gola za Globasnico sta v prvem polčasu dosegla Sadjak in Harrich.
Globasnica je igrala v sledeči postavi: Planinšič, Schnacher, Petschnig, Maier, Kraiger, Harrich, Onitsch, Komar, Micheu, Motschnig, Sadjak; Kordež in Rainwa!d sta zaigrala v 2. polčasu.
tnda)ote)], zaiožntk tn lastnik: Zveza slovenskih orao-nlzocij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Koko); uredništvo In uprava: 9021 Klagenturt — Celovec. Gasometergasse 10, )e). 32-5 50 — ritka: Založniška In tiskarska druiba e o. ). Drava, Celovec — Borovlje.
CELOVEC
SOBOTA, 22. 6.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.55 Giasbeni mozaik — 8.05 Družinski obzornik — 10.CD V žarišču — 10.45 Naša iepa domovina — 13.50 Radijski svetovaiec — 14.00 Voščiia — 15.15 iz mape žeija naših prijateijevijudskegiasbe— 17.10 Pestro sobotno popoidne — 18.00 Dežeini razgiedi — 18.35 Maia soii-stična parada — 19.20 šport in giasba — 19.50 Note in beiežke — 20.10 „Oije v ogenj" — 22.10 športna revija — 22.20 Piesna giasba po naročiiu.
NEDELJA, 23. 6.: 6.10 igra na orgie — 8.10 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Prominenca igra svoje priijubijene meiodije — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Popoidanski koncert — 13.25 Giasbeni desert — 13.45 !z domovine — 14.30 Voščiia — 16.00 Govoriina ura pri dr. Weissu — 18.00 Koroški kuiturni obzornik — 19.00 Šport — 19.30 Dežeini razgiedi — 20.10 Avstrijska raiiye — 21.15 Giasba in poročiia o voiitvah zveznega prezidenta — 22.10 šport.
PONEDELJEK. 24. 6.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Giasbeni mozaik — 8.05 Oddaja za starejše ijudi — 9.00 Ljudske pesmi in ijudske viže — 9.30 Veseie note mojstrov — 10.00 Giasbeni avtogrami — 11.03 Počasni vaički m poike in Gradiščanske — 13.30 Na obisku pri koroških godbah na pihaia — 14.30 Knjižni kotiček — 16.30 Za otroke — 17.10 Kaj radi siišimo . . .
—	17.52 Oddaja deiavske zbornice — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.50 Note in beiežke — 20.10 Operetne meiodije — 21.30 iz avstrijskega giasbenega ustvarjanja— 22.10 šport.
TOREK, 25. 6.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Giasbeni mozaik — 9.00 Ljudska giasba — 10.00 Razno o giasbi — 11.03 Ljudska giasba — 13.30 in ijudje so tako prijetni — 14.30 „S Podjune na Goiico". Ljudske viže — 15.00 Ljudska giasba iz štajerske — 16.30 Za otroke — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 17.52 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.50 Note in beiežke — 20.10 Diietto musicaie — 21.05 Pojemo in pripovedujemo o dežeii ob Dravi — 22.10 šport.
SREDA, 26. 6.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Giasbeni mozaik — 9.00 Ljudska giasba — 9.30 Veseie note — 11.03 Hrvaške pesmi in piesi iz Gradiščanske — 13.30 Na obisku pri koroških zborih — 14.45 Koroška pesem — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 17.52 Oddaja sindikaine zveze — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.05 Ljudske pesmi iz vsega sveta
—	19.35 Za prijateija pianin — 19.50 Note in beiežke
Slovensko prosvetno društvo „Edinost" v Pliberku in pevski :bor PODJUNA Pliberk vabita na
KONCERT in PLES
v soboto 6. julija 1974 ob 20. uri v dvorani gostilne Schwarzl v Pliberku.
Nastopajo:
Moški zbor Edinost Mešani zbor Podjuna Plesni ansambel „Bellamies"
Ljubitelji lepega petja in vesele družabnosti prisrčno vabljeni.
Odbor
—	20.10 Govoriina ura pri dr. Weissu — 21.10 Pisano koio meiodij — 21.30 Zvezne dežeie poročajo — 22.10 Šport.
ČETRTEK, 27. 6.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Giasbeni mozaik — 9.30 Veseie note mojstrov — 11.03 Ljubezenske pesmi in piesi iz Gradiščanske — 13.30 Zabeieženo na koroških cestah — 14.30 iz notne mape avstrijskih skiadateijev — 16.30 Za otroke — 17.10 „Pridi v maii paviijon." — 17.52 Oddaja združenja industrialcev — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.05 Avstrijske godbe na pihaia — 19.50 Note in beiežke — 20.10 Navade kopanja včasih in danes — 21.00 !z štajerskega giasbenega živijenja — 22.10 šport.
PETEK, 28. 6.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Giasbeni mozaik — 9.00 Ljudska giasba iz štajerske — 9.30 Kiavirska giasba F. Chopina — 10.00 Giasbeno potovanje — 11.03 Ljudska giasba iz Gradiščanske
—	13.30 Koroške Marijine pesmi — 14.45 Literatura iz Štajerske — 15.00 Zborovska giasba — 16.30 Za otroke — 16.45 Otroški zbori — 17.10 Giasba za konec tedna — 17.52 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.50 Note in beiežke — 20.10 Zborni orkestrski koncert — 21.30 !z skicirke nekega nedeijskega pisca — 22.10 šport.
Hotel Korotan vabi v:e rojake in turiste iz okolice Vrbskega jezera na
KONCERT
moškega akademskega zbora graških študentov pod vodstvom Aleša Schusterja, v nedeljo 30. junija 1974 ob 20. uri v hotelu Korotan v Sekiri. Na željo mnogih domačih gostov hotela Korotan smo sestavili mali jedilnik s cenenimi poljudnimi jedmi tako, da si lahko vsak privošči večerjo v hotelu Korotan.
Vašega obiska se veseli
(Vpraua ^oTe/a Korofazj
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, H. S.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, H. S.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši ieiji.
PONEDELJEK, 24. 6 : 13 45 Informacije — Planinske pesmi — „Kako je Trebušnik hodil na Triglav (Ob 100-letnicl rojstva Janka Mlakarja).
TOREK, 75. 4.: 9.50 Poje slovenski oktet — 15.45 Informacije — šport — Zvoki za mlade.
SREDA, 75. 4.: 15.45 Informacije — Slovenski samospevi — cerkev in svet.
ČETRTEK, 77. 4.: 15.45 Informacije — Družinski ma-gacin.
PETEK, 75. 4.: 15.45 Informacije — Melodije za razvedrilo.
RADtO LJUBLJANA
SOBOTA, 22. 6.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 !z miadinskega giasbenega aibuma — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.40 Z domačimi ansambii —
Slovensko prosvetno društvo Borovlje vabi v mesecu juliju na
iZLET NA VEL!KO PLAN)NO
v Kamniških Alpah
Z Velike planine, za katero je značilno, da ima poseben gradbeni slog pastirsih koč, je čudovit razgled v Kamniške oz. Savinjske Alpe. Na planino se bomo povzpeli z žičnico oz. sedežnico. Obisk Velike planine, ki doseže nad 1800 m višine, toplo priporočamo.
interesenti naj se prijavijo najkasneje do 25. junija pri posojilnici v Borovljah. Točen datum izleta bomo objavili pozneje. Trenutno nas zanima število prijavljencev, da bomo lahko naročili odgovarjajoči avtobus.
Odbor
13.15	Zabavna g!asba — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugosiaviji — 15.40 Paieta meiodij — 16.00 Vrtiijak — 16.40 Majhni ansambii — 17.10 instrumenti v ritmu —
18.15	Dobimo se ob isti uri — 19.15 Z ansambiom Atija Sossa — 20.00 Tuji gostje na siovenski popevki
—	21.00 $ Piesnim orkestrom RTV Ljubijana — 21.15 Zabavna radijska igra — „Roka roke ne umiva" —
22.20	Oddaja za naše izseijence — 23.05 S pesmijo in piesom v novi teden.
NEDELJA, 2!. 6.: 6.50 Danes za vas — 8.07 „Hrustač in Kiiavček" — 8.50 Skiadbe za miadino — 9.05 še pomnite, tovariši ... — 10.05 iščemo popevko po-ietja — 11.20 Voščiia — 13.15 Zabavna giasba — 14.05 Humoreska tega tedna — 14.25 Ob iahki giasbi —
15.10	Nedeijska reportaža — 15.30 Popuiarne operne meiodije — 16.00 Radijska igra — „Nevarna igra" — 17.05 Nedetjsko športno popoidne — 19.15 Giasbene razgiednice — 20.00 V nedeijo zvečer — 22.20 Jazz za vse — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Serenadni večer.
PONEDELJEK, 24. 6.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravijic in zgodb —
9.20	Pesmice na potepu — 9.40 Z veiikimi zabavnim! orkestri — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.40 S tujimi pihainimi godbami — 13.15 Zabavna giasba —
14.10	Amaterski zbori pojo — 14.30 Voščiia — 15.40 Zvoki in barve Beriinskega orkestra — 16.00 Vrtiijak
—	17.10 Koncert po žeijah posiušaicev — 18.15 Listi iz pop aibumov — 19.15 Z ansambiom Dobri znanci — 20.00 Operni koncert — 21.30 Zvočne kaskade — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za ijubiteije jazza.
TOREK, 25. 6.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.20 Maii pevski sestavi pojo
—	9.40 Z našimi simfoniki v svetu iahke giasbe —
10.15	Promenadni koncert — 11.20 Z nami doma in na poti — 13.15 Zabavna giasba — 14.10 Skiadbe za miadino — 14.40 „Na potit s kitaro" — 15.40 iz fiimov in giasbenih revij — 16.00 Vrtiijak — 17.10 Zveneča imena — 18.15 Z majhnimi zabavnimi ansambii — 18.30 V torek nasvidenje! — 19.15 Z ansambiom Vi-!ija Petriča — 20.00 Lahka giasba siovenskih avtorjev — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Meiodije v ritmu — 22.25 Od popevke do popevke — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 iz oper, ki jih redko siišimo.
		AVSTRIJA	1
E		SOBOTA, 22. 6.: 15.45 Svetovno prvenstvo v nogometu — Zaire : Braziiija —
17.45 Svetovno prvenstvo v nogometu — škotska : Jugosiavija — 19.20 Svetovno prvenstvo v nogometu — ZRN :NDR — 21.20 čas v siiki — 21.55 Duke Eiiington . . . We iove you Mod!y — 22.30 Svetovno prvenstvo v nogometu.
NEDELJA, 23. 6.: 14.15 Svetovno prvenstvo v nogometu — 15.15 švedska : Urugvaj — 17.45 Voiitve zveznega prezidenta — 19.15 Kako je modri Aristote! pošto! še modrejši — 19.30 čas v siiki — 20.15 Mesto ziočina — 21.50 Čas v siiki — 22.30 Svetovno prvenstvo — 22.30 Svetovno prvenstvo v nogometu.
PONEDELJEK, 24. 6.: 14.00 Svetovno prvenstvo v nogometu — 18.00 Novo v znanosti — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 šaie s čariijem — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 Čas v siiki in kuiturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Ljudje s farme Shiioh — 21.15 ORF-transparent — 21.25 Teie-šport — 22.25 čas v siiki.
TOREK, 25. 6.: 18.00 Angieščina — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Rožnatordeči panter — 19.00 Siike
iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.20 Pregied sporeda
—	19.30 čas v siiki in kuiturne novosti — 20.06 šport
—	20.15 Vaš nastop, prosim — 21.00 Mestni pogovori
—	22.15 čas v siiki.
SREDA, 26. 6.: 10.00 šoiska oddaja — 11.00 Potujoče ijudstvo — 12.35 Teiešport — 15.50 Svetovno prvenstvo v nogometu — 18 00 Francoščina — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Tri dekiice in trije dečki
—	19.00 Siike iz Avstrije — 19.25 Svetovno prvenstvo v nogometu — 21.20 čas v siiki in kuiturne novosti —
22.25	Svetovno prvenstvo v nogometu.
ČETRTEK, 27. 6.: 10.00 šoiska oddaja — 14.00 Svetovno prvenstvo v nogometu — 18.00 itaiijanščina —
18.25	Otrokom za iahko noč — 18.30 športni mozaik — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 čas v siiki in kuiturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Zvezdni utrinek. Fiim — 21.30 Georg Soiti in Simfonični orkester iz čikaga — 22.15 čas v siiki.
PETEK, 28. 6.: 10.00 šoiska oddaja — 11.00 Po! enajst v neki poietni noči — 18.00 Duhovnik danes — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Zaijubijen v čarovnico — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 čas v siiki in kuiturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Komisar — 21.20 Poiitična dokumentacija— 22.20 čas v siiki — 22.25 Kraijšaijivcev.
AVSTRIJA
SOBOTA, 77. 4.: 14.50 Za otroke — 17.10 Oddaja z miško — 17.55 Maženka in medved — 17.55 Družina Patridge — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Novo v kulturi —
18.55	Heinz Conradsova oddaja — 19.25 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Znanstvena poročila — 20.05 Okolica — 20.15 Veter mi je pripovedoval neko pesmico — 21.50 Bunny Lake je Izginila.
NEDELJA, 2!. 4.: 13.00 Avtomobilske dirke — 16.15 Za otroke — 14.59 Volitve zveznega prezidenta —
17.15	Svet znamke — 17.40 Jadrati bi morali znati —
17.55	Otrokom za lahko noč — 18.30 Kdo več ve? — 19.30 Čas v sliki — Volitve zveznega prezidenta —
20.15	Trmoglavka. Kmečka komedija.
PONEDELJEK. 24. 4.: 18.30 Kaolin . . . bela zemlja —
19.00 Ogroženo življenje — 19.30 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregied sporeda — 20.00 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Jour fixe —
21.15	Iz delavnice filmske akademije — 21.55 Telere-
prize.
TOREK, 25. 4.: 18.30 šolska oddaja — 19.00 Živali in njih svet — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Pesmi In mnenja — 21.15 Očetovo strelsko slavje — 22.15 Telereprize.
SREDA. 26. 4.: 17.00 Igra z lutkami — 17.45 Kdo ro-kodelči z nami? — 18.10 Antena. Mednarodni mladinski obzornik — 18.30 Schsvanthaler v samostanu Rei-chersberg — 19.00 Varnostni faktor številka 3 — 19.30
Prosvetno društvo Velikovec vabi interesente iz okolice na
! Z L E T
v Kobarid — Staro goro — Trbiž — Podgorje, v nedeljo, 30. junija 1974. Voii: Podjetje Sienčnik Cena: Za vožnjo In skupinsko sliko šil. 135.—
Prijave sprejema: Društvo s sedežem na hranilnici v Velikovcu, (tel.: 0 41 32 35$) do petka 21. junija.
čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Horizonti — 21.15 Pol enajst v neki poletni noči
—	22.35 Telereprize.
ČETRTEK, 27. 4.: 18 30 Živali in njih svet — 19.00 Igraj z nami harmoniko — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 Znanstvena poročila — 20 09 Okolica — 20.15 Teleobjektiv
—	21.15 Vesoljska ladja Enterprise — 22.00 Telereprize.
PETEK, 28. 4.: 18.30 Pionirji sodobnega slikarstva — 19.00 Jutri se začnejo počitnice — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Za konec tedna — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Žene delajo filme — 21.40 Telereprize.
JUGOSLAVIJA
SOBOTA, 22. 4.: 15.00 Tekmovanje v kajaku — 15.50 Svetovno prvenstvo v nogometu — Jugoslavija : škotska — 17.50 Kaj počnemo ob nedeljah — 18.20 Obzornik —
18.35	Mozaik — 18.45 Risanka — 18.50 Letijo snežene gosi — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar
—	20.40 4 asi — 21.25 Barvna propagandna oddaja — 21 30 Provnuki — 21.55 Dnevnik — 22.10 Nogomet NDR : ZRN.
NEDELJA. 23. 4.: 9 20 Kmetje — 10.15 Kmetijska oddaja — 11.00 Mozaik — 11.05 Otroška matineja —
12.00	Festival otroka v Šibeniku — 12.50 Poročila —
13.00	Nogomet Jugoslavija : škotska — 15.50 Svetovno prvenstvo v nogometu — Poljska : Italija — 17.50 Propagandna oddaja — 18.00 Poročila — 18.05 Pirat — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik
—	20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.40 V gosteh pri Nušiču — 21.30 Temni hodniki Pološke jome — 21.58 Propagandna oddaja — 22.00 športni pregled — 22.45 Dnevnik.
PONEDELJEK, 24. 4.: 14.25 Svetovno prvenstvo v nogometu — 17.45 Hudobni graščak — 18.15 Obzornik — 18.30 Mroži — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za miade — 18.30 Kaj hočemo — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.30 Sodobna oprema — 20.40 Obletnica poroke — 22.15 Dnevnik.
TOREK, 25. 6.: 16.45 Madžarski dnevnik — 17.25 Kolesarska dirka po Jugoslaviji — 17.50 Džaga črnec in ptice — 18.05 Obzornik — 18.30 To je bila pesem svetlega in vročega jedra — 18.55 Mozaik — 19.00 Zrak, naš sovražnik — 19.20 Mozaik kratkega filma — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik —
20.35	Pogovor o . .. — 21.25 Kmetje — 22.00 Dnevnik. SREDA, 26. 4.: 15.50 Svetovno prvenstvo v nogometu — 17.50 Propagandna oddaja — 18.00 Obzornik — 18.15 Beli kamen — 18.45 Mozaik — 18.50 Jazz na ekranu — 19.20 Ne prezrite: jazz — 19.45 Barvna ri-sonka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.40 Poznate ta glas? — 22.00 Dnevnik — 22.20 Svetovno prvenstvo v nogometu.
ČETRTEK, 27. 6.: 8.55 Dan samoupravljalcev — 15.45 Svetovno prvenstvo v nogometu — 17.05 Junak mojega otroštva — 17.50 Obzornik — 18.05 Otroci In mi
—	19.10 Mozaik — 19.15 Naš ekran — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih — 20.40 Mavrica — 21.30 četrtkovi razgledi — 22.00 Likovni nokturno — 22.15 Dnevnik.
PETEK, 28. 4.: 16.45 Madžarski pregled — 17.35 Kuhinja pri violinskem ključu — 18.05 Obzornik — 18.20 Ansambel Vilija Petriča — 18.45 Mozaik — 18.50 Atletika — 19.15 Pet minut za boljši jezik — 19.25 Kažipot — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Tedenski gospodarski komentar — 20.40 Ali ljubite Brahmsa — 22.35 Dnevnik.