Ameriška Domovi ima NO. 96 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 17, 1965 SLOV€NIAN HORNING N€WSPAP€Si ŠTEV. LXIII — VOL. LXIII Urnim narodi želijo mir v SsrIo Besifeis! Revolucionarna vlada v Dominikanski republiki obvladuje dejansko le del mesta Santo Domingo, vendar se smatra za ustavno vlado dezel'e. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Pretekli petek je Varnostni svet Združenih narodov pozval k natančnemu izpolnjevanju premirja v Santo Domingu in naročil glavnemu tajniku ZN U Tantu, naj pošlje tja svojega posebnega osebnega zastopnika, da polaga pri pomiritvi v Dominikanski republiki, (kjer so se začeli nemiri že 24. aprila z uporom proti tedanji vladi. Dosedanji napori Organizacije ameriških držav in Združenih držav sestavo skupne vlade obeh sPrtih strani in njuno medsebojno pomiritev so ostali brez Uspeha. Tudi sestava medame-riške vojaške sile za vzdrževanje miru v državi le počasi napreduje. Glavni tajnik ZN U Tani je i-ttienoval za osebnega zastopnika gen. I. J. Rikhye iz Indije, svo-jega vojaškega pomočnika. Varnostni svet je sprejel sklep o Dominikanski republiki, ko je Prejel sporočilo zunanjega ministra uporniške vlade iz Santo Domingo, da obstoja nevarnost Uničenja Santa Dominga. Ameriški poslanik Stevenson je gia soval za odpošilja te v posebnega Zastopnika ZN na otok, čeprav ie zatrjeval, da je skrb za po-rniritev v Dominikanski repub-iiki prvenstveno naloga Organi-Zacije ameriških držav. Uporniška vlada je pretekli ^eden zavračala vsake neposredno stike s civilno-vojaško junto gun. Imberta Barrerasa, ki je si-Cer dejansko gospodar nad celo republiko z izjemo dela mesta Santo Domingo, kjer se drže u-P°rniki. Ti izjavljajo, da se bo-v slučaju potrebe razgovar-lala ne s civilno-vojaško junto, arnpak le z njenimi gospodarji z ZDA. Te še vedno po-Uctarjajo, da hočejo biti v sporu ^ud obema skupinama v Dominikanski republiki nevtralne. U petek so ameriška prevozna etala pripeljala v Santo Domin g° 250 honduraških vojakov kot Sestavni del medameriške vo-iaSke sile, ki naj bi prevzela od-gcvornost za mir, red in ustali-*ev razmer v Dominkanski re-Publiki namesto čet Združenih ržav. Prav tako je prišlo tja 20 Policistov iz Kostarike, ki urad-nima nobene vojske. Do nove napetosti je prišlo Pretekli peteik največ zaradi te-?a! ker so letala civilno-vojaške kmte ponovno napadla in podedovala uporniško radio po-Uporniki so napad ozna- Novi grobovi Howard W. Černe V soboto je umrl zadet od srčne kapi v St. Vincent Charity bolnišnici 51 let stari Howard W. Černe s 451 E. 143 St., rojen v Clevelandu, sin Franka Černeta, ki je imel pred leti trgovino z zlatnino na mestu, kjer je sedaj Šornova restavracija na St. Clair Ave. Od tam je Frank Černe svojo trgovino preselil na nasprotno stran St. Clair Ave., nato pa na njeno sedanje mesto na 6412 St. Clair Ave. Howard je bil skozi vsa leta skupaj z očetom, nato pa je sam prevzel trgovino. Zapustil je ženo Elea-noro, roj. Ave, sinova Rogerja in Franka, vnukinjo Cheryl in sestri Bertho Walden ter Eleanor Pavey. Bil je član Clair-woods No. 40 SDZ, vodja skavtske čete 136, član The Shore View Kiwanis, North East Yacht Cluba, Retail Jewelers of America, Cleveland Power Squadron in SNPJ št. 5. Pogreb bo iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob 1.30 pop. na Lake View pokopališče. Jennie Spilar V petek je umrla v Huron Rd. bolnišnici 54 let stara Jennie Spilar, roj. Belcich, s 412 Cary Jay Blvd. na Richmond Heights, žena Franka, mati Dolores in Richarda, hčerka Jennie in pok. Johna Belcich, sestra Franka, Johna, Anthonyja in Verne Pe-trich. Pokojna je bila rojena v Barbertonu, O., in se je preselila v Cleveland leta 1937. Bila je članica Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, zadnjih 10 let zaposlena pri Bailey Meter Co. Pogreb je danes ob 8.15 iz Želeto-vega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Angela Milavec Tekom obiska pri svoji hčeri v Dorosetu, Ohio, je umrla Angela Milavec s 16116 Parkgrove Avenue. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. Podrobnosti bodo objavljene jutri. Mary Eryavec V soboto je umrla v Euclid Glenville bolnišnici 62 let stara Mary Eryavec s 706 E. 158 St., roj. v Dolgi njivi v fari sv. Lov- Bila je med prvimi učenci pri Mariji Vnebovzeti in med prvimi graduanti te šole. Zapustila je moža Antona, hčeri Mary Pe-telinkar in Sophio Oddo, sina Anthonyja, 6 vnukov in vnukinj ter 4 pravnuke in pravnukinje. Bila je sestra pok. Antona, pok. Franka, pok. Rose in pok. Ludvika. Bila je članica Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti, Z ve ve staršev in učiteljstva pri šoli M. V., Društva Collinwood-ske Slovenke št. 22 SDZ in Društva Mir št. 142 SNPJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo zjutraj v cerkev Marije Vnebovzete, nato na All Souls pokopališče. Frank Hrovat Včeraj zjutraj je umrl v St. Luke’s bolnišnici 48 let stari Frank Hrovat s 3606 E. 81 St., rojen v Clevelandu, zaposlen pri Steel Improvement Co. kot inšpektor železa. Bil je samski, zapustil je brata Staneta, sestro Mary Strainer in druge sorodnike. Bil je član Društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ. Pogreb bo iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v sredo zjutraj ob 8.30 v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. ------o------ Naser nezadovoljen z rezultatom libijskih volitev TRIPOLI, Lib. — Libijski kralj Idris misli, da ne potrebuje v novem parlamentu zagrizenih arabskih nacijonalistov e-giptovske vrste. Zato je njegova administracija poskrbela, da so vsi kandidatje, ki simpatizirajo z Egiptom, pri volitvah propadli. Naser se je radi tega razjezil in naročil kakim 100 libijskim kandidatom, naj se pri kralju pritožijo, da je libijska policija preprečila njihove zmage. Obenem so kandidatje dobili nalog, da priredijo demonstracije in štrajke. So to tudi poskušali napraviti, toda niso imeli dosti uspeha, kot trdijo tuji diplomat j e v Libiji. V Kairu seveda mislijo drugače in krmijo arabski svet s pravljicami in bajkami o izgredih in nemirih po vsej Libiji. Novi parlament se bo sestal 22. renca, cd koder je prišla 1.1910. ‘maja. Kitajska preskusila drugo afomsko bombo Japonska in Indija sta proti eksploziji kitajske atomske bombe ogorčeno protestirali. WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek je komunistična Kitajska eksplodirala svojo drugo atomsko bombo, ki naj bi bila nekaj močnejša od one, ki so jo Združene države vrgle 1945 na Hirošimo. Po nekem japonskem poročilu naj bi Kitajci vrgli bombo iz letala. Preskus se je izvršil na istem področju kot prvi v lanskem oktobru, v bližini jezera Lap Nor na robu puščave Takla Makan Singkian-gu. Združene države so eksplozijo potrdile nekaj ur potem, ko jo je sporočil radio Peiping. Istočasno so izjavile, da bodo nudile pomoč svojega atomskega orožja vsem državam, ki bi jih hotela rdeča Kitajska izsiljevati s svojim atomskim orožjem. Kitajska sama je izjavila, da njeno atomsko orožje služi le o-brambnim namenom in da ga sama ne bo nikdar za kaj drugega uporabila. Ta izjava ni pomirila nikogar, najmanj pa seveda Indijo in Japonsko, ki sta obe ogorčeno protestirali proti novemu preskusu kot zločinu proti človeštvu in kot napadu na Združene narode. Predsednik sovjetske vlade Kosygin je na sprejemu v čast indijskega predsednika Šastrija, ki je ■ bil na obisku v Moskvi, dejal, da je “atomska vojna v našem času nemogoča” in se zavzel v razgovoru s časnikarji proti širitvi atomskega orožja. Velik prihranek CLEVELAND, O. — Bivši načelnik predsednikovega gospodarskega sveta prof. W. Hel ler je na sestanku Ohijskega sveta za gospodarsko vzgojo dejal, da so zadnja znižanja dohodninskega davka prihranila davkoplačevalcem dežele okoli 17 bilijonov dolarjev. Napovedal je tudi znižanje trošarin v znesku od 2 do 3 bilijonov še v letošnjem letu. EKSPLOZIJA NA LETALIŠČU V 8IEN H0A: NAD 20 MRTVIH Včeraj je po nepazljivosti osobja prišlo na letališču Bien Hoa do vrste eksplozij, ki so uničile okoli 40 letal in vzele življenje vsaj 21 ameriškim letalcem in jih okoli 75 ranile. Posebna komisija iz Washingtona je določena, da preišče yzroke nesreče. BIEN HOA, J. Viet. — Vrsta eksplozij na tem letališču je včeraj sejala smrt in uničevala vse, kar je dosegla. Škoda je brez dvoma večja od vsega, kar je kdaj uspelo napraviti komunističnim gverilcem v enem samem napadu. Najmanj 21 ameriških letalcev je mrtvih, 74 ranjenih, med tem ko jih 16 še vedno pogrešajo. Mrtev je tudi en Vietnamec, 7 pa ranjenih. Več ur po eksplozijah je nenadno eksplodirala bomba, ki je obtičala sredi razvalin. Boje se, da bi utegnile eksplodirati še nekatere. Glavna letalska steza letališča je uničena, vendar je letališče še vedno sposobno za uporabo vojnega letalstva. _____ Bien Hoa je kakih 12 milj se- --------- verno od Sajgona in je glavno* letalsko oporišče v Južnem Vietnamu poleg Dananga v severnem delu dežele, kjer je okoli 10,000 ameriških marinov. Gen. J. H. Moore, poveljnik ameriških letalskih sil v Vietnamu, je dejal včeraj, da je prišlo do nesreče “slučajno” ter da je vesel, da ta ni bila posledica kake sabotaže. Med tem je obrambno tajništvo poslalo iz Washingtona posebno komisijo pod vodstvom gen. W. K. Martina, glavnega inšpektorja letalstva, da preišče vzroke nesreče. Do prve eksplozije je prišlo na nekem B-57 jet bombniku, ki je bil naložen z bombami za polet proti rdečim. Eksplozija je nato vžgala letala v bližini, ki so bila prav tako naložena z bombami in pripravljena za polet. Med bombami je bilo večje število takozvanih “napalm” in fosfornih. Te povzroče ogenj, ki ga z navadnimi sredstvi ni mogoče pogasiti. Iskanje mirne rešitve WASHINGTON, D.C. — Na bojiščih je vladalo koncem tedna nekako zatišje. Rdeči, ki so na jugu dežele v Mekongovi delti doživeli sredi tedna hud poraz, saj so imeli preko 200 mrtvih in preko 50 ujetih, se brez dvoma reorganizirajo za nove napade. Ameriške letalske sile so napravile v svojih napadih na Severni Vietnam mali odmor, da bi dale diplomatom prilož,- Boj za $318 bilijonov v škriljevcu prišel pred senat cilj za prelom premirja in gro- z odgovorom Ležišča kositra Dno tretjino vsega kositra, ki ga Združene države rabile v i.bgi svetovni vojni, so prido-^ * v rudnikih na področju dr-av Missouri-Kansas-Oklahoma. V remenski prerok pravi: Večinoma oblačno in hladno, višja temperatura 65. , WASHINGTON, D.C. — Skrilj evec je na videz brezpomembna prirodna kamenina. V resnici bo pa kmalu odtehtal vsaj v naši deželi proizvodnjo vsakega drugega prirodnega bogastva. V škriljevcu se namreč nahaja nafta. Pridobivanje nafte iz škriljevca tehnično zelo hitro napreduje, pri čemer padajo proizvajalni stroški. Dokler je naša dežela imela naftnih vrelcev na pretek, se za škriljevec ni nihče menil. Ravno narobe'. Lastniki naftnih polj so se bali konkurence in so bili zelo veseli, ko so dosegli, da je skoraj vsa površina, kjer je škriljevec, prišla v federalno lastnino. Tako ima danes federacija v državah Utah, Colorado in Wyoming nad 5.1 milijonov akrov zemlje, ki pod njo leži škriljevec. Strokovnjaki trdijo, da se da pridobiti iz tega škriljevca za $318 bilijonov nafte. Zato je že danes cena za en a-ker zemlje s škriljevcem dosegla $2,000. Federacija ne prodaja te zemlje, ima pa pravico, ki jo ji daje nek zastarel zakon iz 1. 1872, da jo daje lahko v najem za $2.50 po akru za celo leto. Že pred leti, ko so dognali, da naši naftni vrelci niso neizčrpljivi, so se veliki naftni magnat j e začeli zanimati za federalno zemljo v omenjenih treh državah in pritiskali na predsednika, naj naročijo administraciji, da lahko začne dajati zemljo v najem. Predsedniki so se zadevi izogibali. Z nafto in škriljevcem je namreč povezano nekaj največjih korupcij in škandalov v a-meriški politični zgodovini, kjer si je umazala roke vsa federalna administracija s svojim šefom vred. Zato noče noben predsednik sam posegati v odločitve pristojnega federalnega tajništva. Za tako taktiko se je odločil tudi predsednik Johnson. Odlo-čevanje je prepustil federalnemu tajništvu za notranje zadeve, odnosno tajniku Udallu. U-dall tudi noče ugrizniti v kislo jabolko, zato je odrinil predmet svojima sodelavcema Kellyju in Carverju. Oba mislita, da naj eksploatacijo škriljevca dobi v roke zasebna pobuda, to je veliki naftni magnat j e. Pravni svetovalec tajništva Barry pa mi- sli, da mora ostati eksploatacija zadeva federalne administracije in ne sme preiti v zasebno upravo. V notranjem tajništvu sta torej dve struji, ki se ne strinjata v načelu, tako da navidezno ni mogoč noben kompromis. Med tem pa interesent j e pritiskajo zmeraj bolj. Za zadevo se namreč ne zanimajo samo naftni bogataši, ampak tudi špe-kulantje z zemljo, politiki obeh strank v vseh treh državah, pa tudi v mestih in okrajih. Zasebni interesi imajo naravno tudi v Kongresu v Washingtonu svoje zagovornike, mednje spadata senatorja Bennett iz Utaha in Al-lott iz Colorada. Na delu je seveda tudi cela vrsta poklicnih washingtonskih lobistov. Zaenkrat se še ne morejo pohvaliti z uspehi. V februarju je namreč poseben posvetovalen odbor o škriljevcu pri federalni administraciji poslal Udallu svoje poročilo, ki v njem samo ugotavlja, da se je odbor razklal po polovici; trije člani so za eksploatacijo po zasebnih podjetjih, trije pa po federaciji. Strinjali so se samo v tem, da predmet še ni dozorel za končno od- nost za poskus razgovorov. Državni tajnik Rusk se je na Dunaju razgovarjal z ruskim zunanjim ministrom Gromikom, ki je prišel tja na praznovanje 10-letnice avstrijske neodvisnosti. Navzoča sta bila tudi francoski in angleški zunanji minister. Sev. Vietnam je poziv predsednika Johnsona k ločitvi od rdeče Kitajske, ki “se je pripravljena boriti za oblast nad vso Azijo do zadnjega zaveznika,” in k razgovorom o končanju vojne v Vietnamu javno zavrnil. To še vedno ne pomeni, da se vendar ni pripravljen pogovarjati. --------------o---------- Usidi boji v Dominp SANTO DOMINGO, Domin, rep. — V soboto in včeraj je prišlo do hudih bojev med enotami civilno-vojaške junte, ki so začele pritiskati na področje pod oblastjo upornikov. Na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih. Čete junte so zavzele precejšen del področja, ki je bilo pod nadzorom upornikov, vendar ločeno od njihovega glavnega oporišča v sredi mesta. Bela hiša je poslala včeraj v Santo Domingo posebno misijo, v kateri so bili McGeorge Bundy, predsednikov posebni svetovalec za narodno varnost, C. R. Vance, podtajnik za narodno obrambo, T. Mann, podtajnik za gospodarska vprašanja in J. H. Vaughn, pomožni tajnik za medameriške zadeve. Misija se je posvetovala z ameriškim poslanikom in drugimi ameriškimi predstavniki v Santu Domingu in iskala možnosti za sestavo nove skupne vlade. Iz Clevelanda in okolice Dar za Slov. šolo— G. Rudolf Lukež st. je namesto cvetja na grob rajnkega stolnega dekana in kanonika ljubljanskega Rt. Rev. Josipa Šimenca, dolgoletnega prijatelja njegove družine, poklonil Slovenski šoli pri Sv. Vidu $20; njegov sin dr. Frank Lukež, zdravnik v bolnici v Alliance, O., pa $10. Odbor staršev se obema za njun plemeniti dar prisrčno zahvaljuje. Ponovitev spevoigre “Kresniček”— Na splošno željo občinstva ponovi Slovenska šola pri Sv. Vidu uspelo podano otroško spevoigro “Kresniček” v soboto, 22. maja, ob pol osmih zvečer (po šmarnicah), v šentviškem avditoriju. Vsi vljudno vabljeni! Rojstni dan— Dobro poznani in spoštovani rojak Anton Novak s 1000 Creekview Drive praznuje danes svoj 76. rojstni dan. Zvestemu naročniku iskrene čestitke in najlepše želje za še dolgo zadovoljno življenje! Mrs. Julia Knauss s 1194 E. 170 St. je danes dopolnila 85 let. Dolgoletni naročnici AD iskrene čestitke in še mnogo zadovoljstva in zdravja! Rojak Anton Vidmar s 5609 Bonna Avenue je danes dopolnil 80 let. Iskrene čestitke in še obilo zdravih in zadovoljnih let. Zadušnica— Jutri, v torek, bo v cerkvi sv. Jeroma sv. maša za pok. Franka Pakiža ob 12. obletnici smrti. Strela udarila v otroke— Včeraj popoldrie in zvečer so divjale nevihte nad severnim delom Ohia in nekajkrat! segle tudi nad naše mesto. V okolici je padala debela toča, v samem mestu pa jo ni bilo. Vremenska postaja je opozorila zvečer na nevarnost tornadov, ki pa je prešla okoli 11 zvečer, ne da bi se kateri dejansko pokazal nad našim področjem. Strela je udarila v tri bratce v Mentorju, ko so se igrali na dvorišču svojega doma. Zadeti so bili 8 let stari Brent, 6 let stari Damon in 11 let stari Gordon Ward. Brent je ostal v bolnišnici, ostala dva pa so pustili domov. Armirani beton NEW YORK, N. Y. — Prvo stavbo iz armiranega betona so postavili v New York City leta 1875. ločitev. Da omili pritisk, je sedaj fe-deralrta administracija sklenila, da naprosi pristojni senatni odbor, naj določi smernice za eksploatacijo škriljevca v naši deželi. Boj za končno odločitev se je torej preselil na Kapitol. Ker odborove seje ne bodo ostale tajne, bo naša javnost lahko sledila razvoju debate, ki gotovo ne bo mrtva. Predsednik Johnson se zadeve otepa. Ne bo pa mogel ostati nevtralen. Ima preveč prijateljev med bogataši iz Texasa, ki so vsi obogateli s posli z nafto. Gotovo bi jim rad šel na roko, toda za škriljevec vlada velik interes tudi zunaj države Texas in ta ne bo zadovoljen, alko bodo interesentje iz predsedniko- čal zanje po računu nad pol mi-ve države imeli prednost. lij ona dolarjev. Ker so gospodarski in politični interesi tako prepleteni, bo predsednik skušal zavleči odločitev, dokler se bo le dalo. Zaslombo bo imel pri tistih nevtralnih strokovnjakih, kolikor jih pa še je, ki zagovarjajo potrebo po ponovni stvarni in nezainteresirani presoji vsega problema. i ! : j Castro se je dobro založil z lastnino nasprotnikov MILAN, It. — Na obmejno laško carinsko postajo Liuno je prišla iz Švice zanimiva pošiljka. V treh vagonih je bilo natrpanih 70 zabojev, polnih sre- Poslanik Jones bo 24. maja zapustil Indonezijo DŽAKARTA, Indonez. — Poslanik ZDA Jones, ki je drugače oseben prijatelj indonezijskega predsednika Sukarna, je že napravil uraden poslovilni o-bisk pri njem. 24. maja bo odpotoval v Ameriko. Te dni so dobile ladje, ki plovejo pod našo zastavo, naročilo, naj ne hodijo v indonezijska pristanišča, ker bi se podale v nevarnost, da jih indonezijske oblasti zasežejo. Sodnija v Kaliforniji je namreč zadržala neki brnine, zlatnine, slik, kipov, indonezijski parnik, ker je ho- zbirk poštnih znamk in podobnih dragocenosti, ki jih je baje kupil nek laški starinar in pla- Blago je poslal iz Švice v Italijo Castrov zaupnik. Dejanska vrednost pošiljke je pa menda veliko večja. Vsaj tako trdijo kubanski begunci, ki so pravočasno zvedeli za kupčijo, najeli v Italiji advokata in mu naročili, naj skuša po sodniji dognati, čigavo je pravzaprav to bo- §astvo- * . ... ... ,%..l Ulj. tel odpluti, ne da bi poravnal svoje dolgove. Take stvari se dogajajo v pomorskem prometu vsak dan in se nihče ne meni zanje. Sukamo je pa muhast. Lahko bi smatral sodni sklep za politično izzivanje in se hotel maščevati z zaplembo naših ladij. Naši stiki z Indonezijo so tako obviseli le še na par nitkah. — Veliko Belgijcev govori oba deželna jezika: francosko in flamsko. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 17, 1965 MEmsiiA Dommm f*sSr*PS£%! 6117 StClair Ave. — HJEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: &a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 96 Mon., May 17, 1985 Johnsonova zunanja politika jemo: kadar zavladajo v neki državi take razmere, da se vsi ljudje brez razlike ne čutijo več varne in so prišli v tak položaj brez lastne krivde, tedaj tuja oblast ne samo more, ampak mora poseči vmes, da varuje najosnovnejšo človeško pravico: pravico do življenja. Če bo ta izjema dobila domovinsko pravico v Latinski Ameriki, potem Amerika lahko prenese napake, ki jih je naredila prve dni dominikanske revolucije. Sprožila je obravnavanje vprašanja in sklepanje o njem, ki gre daleč preko političnih pravic in ki daje prednost obče-človeškim. Zato bomo pozdravili dan, ko se bodo v dominikanski prestolici pokazale poleg ameriških še druge čete iz Latinske Amerike. Bodo pomenile začetek nove dobe v politiki na jugu naše dežele. Na smemo pa misliti, da bodo čete iz Latinske Amerike že prinesle s seboj tudi konec dominikanske politične krize. Kriza se bo vlekla. Spremeniti red in mir v kaos je ravno tako lahko kot požgati hišo. Obnoviti red in mir je pa ravno tako težko kot postaviti novo boljše poslopje. BESEDA IZ NARODA isgr, Josip šiiiisns sdšs! p® s¥9|e plašilo Ko je Johnson prevzel oblast po Kennedyju, je izjavil, da se bo držal tiste zunanje politike, ki so ji bili zvesti vsi povojni predsedniki. Do sedaj je besedo držal in jo bo verjetno tudi v prihodnjosti. Njegova taktika se naravno zelo razlikuje od taktik njegovih prednikov, posebno Kennedy-jeve. Johnson je rojen aktivist, ne more biti pri miru, mora zmeraj v nekaj vrtati. Samo mimogrede najde čas, da se preda počasnemu premišljevanju. Njegova aktivnost je gotovo hvalevredna, toda postavlja ga v skušnjave, ki jih ne more premagati. Se rad zaleti. Trikrat se je v tako očitni obliki, da tega ne more nihče tajiti ali zanikati. Komaj je prišel v Belo hišo, je nastopila panamska kriza. Panama gotovo ni država, ki bi mogla zahtevati, da se predsednik sam briga za njene probleme. Pa vendar je hotel na hitro roko spraviti krizo s sveta s par telefonskimi pogovori s panamskimi politiki. Dosegel je ravno nasprotno: kriza se je zavlekla, trajala je nekaj mesecev, bila je njemu samo v zadrego in nadlego. Ko je odrejal člane za delegacijo, ki naj bi zastopala našo republiko pri Churchillovem pogrebu, ni nič vpošte-val dejstva, da Anglija vkljub svoji demokraciji strašno veliko da na tradicije. Brez potrebe je zopet na hitro roko sestavil delegacijo, ki je naletela na kritiko na obeh straneh Atlantskega oceana. Hujšo smolo je imel v sedanji dominikanski krizi. Že prve ure tekom krize se je pokazalo, da obstoji nevarnost, da kriza preide v kaos, ki v njem ne bo nihče varen za svoje življenje in imetje. Johnson ni vpošteval obveze, ki jo je prevzela naša dežela s podpisom pogodbe OAS in ki omejuje naše politične poteze v odnosih do držav Latinske Amerike. Predno jih delamo, se moramo s članicami OAS posvetovati. Johnson pa tega ni napravil, je kar na svojo roko poslal marine v Santo Domingo. Čisto lahko bi bil vsaj par ur preje pozval k sebi generalnega tajnika OAS in mu rekel, naj OAS pri tej priči stori korake, ki bodo v dominikanski prestolici varovali življenje domačinov in tujcev, ker bodo drugače ZDA prisiljene, da nastopijo same. Generalni tajnik OAS, ki je sicer dober diplomat, se pa ne odlikuje s hitrostjo o odločanju, verjetno ne bi bil storil ničesar in Johnson bi bil moral vseeno poslati marine na lastno pobudo v Santo Domingo. Rezultat bi bil isti, toda pravilna taktika bi nam bila prihranila veliko razočaranja in kritike v svobodnem svetu. Nihče ne bi mogel očitati Ameriki, da je storila nekaj napačnega, ker je po sili razmer delala to, kar bi morala storiti OASj pa ni. Hujša je bila druga napaka. Johnson je dodal prvotnemu cilju naših marinov v dominikanski prestolici — da namreč ustvarijo otoke mira in reda, kamor se lahko zatečejo vsi, ki se čutijo ogrožene, — še nov cilj. Naše čete naj bodo tudi svarilo za komuniste in njihove sopotnike: naj nikar ne poskušajo, da bi sedanji kaos v dominikanski republiki izrabili za organizacijo komunistične diktature. Predsednikovo stališče je postavilo pred ves svet vprašanje, ali je komunistična nevarnost v Santo Domingo res tako velika, da bi mogla peščica komunistov kar čez noč postaviti tako rdečo vlado, ki bi mogla tudi preko noči obnoviti red in mir. Kdor je na lastni koži skusil življenje v kaotičnih razmerah, dobro ve, da je ni sile na svetu — tudi komunistične ne —, ki bi mogla v par dneh vpeljati red in mir, kjer je preje vladala poulična drhal. To drži tudi za kaos v Santo Domingu. Ako se je naša administracija res bala, da bi komunisti utegnili dobiti oblast v roke, bi ji bilo treba samo razširiti “otoke miru in reda”, s čemur bi bili prebivalci gotovo zadovoljni. V te otoke bi pa tudi rdeča revolucijonarna oblast ne mogla prodreti, dokler je Amerika ne prizna kot redne vlade. Če je bilo treba poslati dodatne čete, bi morali diplomatje najti že kako drugo razumljivejše opravičilo, ne se pa sklicevati na komunistično nevarnost. Hvala Bogu, da je sedaj prva kriza v dominikanski revoluciji za nami in da nam bo zapustila samo neprijeten spomin. Vsaj upajmo, da se bo to zgodilo in ne morda kaj hujšega. OAS je namreč sklenila, da naj se vojaškega posredovanja v Santo Domingu udeležijo tudi vse tiste članice OAS, ki so voljne za ta posel. Nekaj se jih je že oglasilo, morda se bo še katera. Vsekako pa naše čete ne bodo več dolgo časa same v dominikanski prestolici. Skupen nastop čet OAS, tudi ameriške bodo imele ta naslov, pomeni velik napredek v OAS. OAS je s tem u-stvarila svojo prvo skupno vojaško silo, ki naj pomaga vzdrževati red in mir v državi, ki je zabredla v kaos. Ako se bo ta poskus obnesel, bo to za Latinsko Ameriko velikega političnega pomena. Revolucij v Latinski Ameriki bo še v<° iko marsikatera med njimi bo podobna dominikanski. V takih slučajih bodo čete OAS in ne samo ameriške lahko skrbele za varnost prizadetega prebivalstva. S tem bo kršeno načelo nevmešavanja v notranje zadeve tuje države, toda to načelo mora poznati vsaj eiio iz- CLEVELAND, O. — Jutri, v torek, 18. t. m., ob pol sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša zadušnica za rajnkega Josipa Šimenca, apostolskega pro-tonotarja, stolnega dekana in ar-hidiakona Ljubljane. Sv. mašo bo opravil župnik msgr. Alojzij Baznik, ki se je z rajnkim osebno poznal. Fradafar^e pUsaldja ICarla la-issarfa v Otil-eagu Msgr. Josip Šimenc Rajnki g. Josip Šimenc je umrl v Ljubljani na velikonočni ponedeljek, 19. aprila t. L, pokopan pa je bil na Žalah pri Sv. Križu v sredo, 21. aprila 1.1. Rojen je bil 26. februarja 1888 v vasi Podgora, župnija Dol pri Ljubljani. Po doma opravljeni ljudski šoli je jeseni 1899 odšel v Ljubljano, kjer je opravil najprej še en razred ljudske šole, nato pa kot gojenec Alojzijevi-šča obiskoval klasično gimnazijo. Ves čas študija je bil odličnjak. Poleg klasičnih jezikov (grščina in latinščina) so ga zlasti zanimali moderni svetovni jeziki, ki jih je poleg slovanskih skoro vse ne samo bral, ampak tudi govoril, med temi tudi angleščino. Po v juniju 1908 odlično o-pravljeni maturi je nato jeseni stopil v ljubljansko bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen 15. julija 1912. Njegov novomašni pridigar je bil takratni ljubljanski stolni prošt prelat Kalan. govim originalnim pridigam, na katere se je vedno silno skrbno pripravljal, so hodili od daleč. Dolgo let je urejal verski mesečnik Bogoljub in bil nadzornik srednješolskih katehetov. Velika opora je bil pokojnemu nadškofu Antonu Vovku, s katerim sta bila desetletja prisrčna prijatelja.” Kakor je zlasti za one doma Šimencova smrt hud udarec, tako mora biti njim kot tudi nam v tolažbo naša trdna vera, da odslej pri našem nebeškem Očetu nadaljuje delo, ki ga je o-pravljal, dokler je živel na zemlji. Lepo vabim vse, ki so rajnkega kanonika osebno ali kako drugače poznali, naj pridejo jutri zjutraj ob 6.30 k maši zanj. Janez Sever Chicago, 111. — Podružnica Lige pri Sv. Štefanu v Chicagu vljudno vabi svoje člane in rojake iz bližnje in daljnje okolice na predavanje “Od življenja do knjige”, ki ga bo imel v soboto, 22. maja, g. pisatelj Karel Mauser. Predavanje se bo vršilo ob pol osmih zvečer v dvorani pod cenkvijo. Zanimanje za slovensko knjigo med nami močno upada. Namen predavanja je ustvariti kontakt med pisateljem in bralcem, odkriti pri knjigi tiste strani, ki jih pri branju navadno prezremo. Po pisateljevih besedah naj bi bila predavanja te vrste — kramljanja, kjer ljudje lahko vse vprašajo in kjer lahko vprašuje tudi predavatelj. Le po tej poti imamo še malo upanja, da poživimo zanimanje za slovensko knjigo. iRojaki, pridite v polnem številu na to predavanje! Morda bi v debati radi pisatelja kaj vprašali, morda bi hoteli prinesti kakšno njegovo knjigo v podpis. Pisatelj bo gotovo vesel vašega zanimanja. S številnim obislkom bomo dokazali, da nam je slovenska beseda še vedno pri srcu, da spoštujemo napore naših pisateljev, ki ob trdi borbi za življenje še vedno najdejo čas, da nam pišejo. Pokažimo, da smo vredni teh naporov, da je v nas slovenska beseda še vedno živa! Liga S.K.A. trak šel in iskal tisto, o čemer je prepričan, da je prav ... Zakaj ne bi mi našim naj-mlajšim govorili v slovenski besedi o slovenski besedi in jim z njo pričarali prelepi svet skromne domačije tam daleč preko morja, pod visokimi gorami, koder Zlatorog skače preko nevarnih prepadov; kjer kralj Matjaž svojo vojsko zbira — ne za pokončanje, ampak za odrešenje nesvobodnih ljudi; kjer resnične vile-deklice vence v zelenih travah spletajo, da Marijo in Jezusa z njimi krase in časte; kjer kresničke praprotna okna razsvetljujejo, ko sveti Janez še zmeraj Gospodov prihod oznanja .... To naj bo v nas vseh pot dveh slovenskih otrok: Jankota in Metke ter njunih prijateljev, po kateri nas bosta v nedeljo, 30. maja, vodila. Matere in očetje s svojimi otroci, pridite na njihovo pot, da nam boste potem z radostjo in trdnostjo oblikovali nove, mlade, srčnosti polne slovenske Janikote in Metke, ki se bodo razvili in dozoreli kot ponosni in neustrašni kralji Matjaži ter kraljične Alenke... Tone Osovnik in literarno vrednost. V Gospodu hvaležne Šolske sestre pri fari Sv. Družine Redondo Beach, Calif. — Spoštovani! Priloženo pošiljam $5 v podporo listu. Vem, koliko stroškov imate z izdajanjem lista. Sedaj, ko sem oddaljena od Slovencev, še bolj čutim, kako koristen je slovenski katoliški list v Ameriki. Komaj čakam pošte, da ga dobim, a žalosten je dan, če ga ni. Z naj lepšimi pozdravi! Mary C. Hribar Hiram, Ohio. — Spoštovana gospa Debevec! Z veseljem z ženo bereva vsak dan Ameriško Domovino, toda šele danes prideva do tega, da Vam sporočiva našo poštno consko številko. Lepo pozdravljava! Ted in Vida Horn IZ NAŠIH VRST ifroei se zativalpjg Cleveland, O. — Navdušeni in srečni otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu bi se radi zahvalili vsem, ki so pomagali pri materinski proslavi. Skrbne mamice so oblekle malčke v narodne noše, kar ni bilo majhno delo. Vile so bile nad vse lepe v svojih novih o-blekah, ki sta jih naredili ga. Mertikova in ga. Zajčeva. In male kresničice so res letale kot žive z lahnimi krili in svetlimi lučicami v rjavih oblekcah, ki so jih naredile mame same. Tako tudi rože in luno in nekaj živalic. Saj je bilo res mnogo pridnih in spretnih rok na delu, da se je vse zašilo in pripravilo. Polž je bil res polž in mravlja res mravlja. Pridni očetje so pomagali g. Božu Pustu pri postavljanju o-dra. Delali so tudi prijatelji in dobrotniki Slovenske šole. In še nekaj posebnega je bilo pri igrici. Slišali smo, razumeli smo besedo in pesem; ne ker so otroci posebno glasno peli ali govorili, pač pa zato, ker je Audio Recording Corp. po po- Ljubljanski nadškof dr. Jožef' sredovaniu S- Resnika brezplač- Janko m Isfka pst nait feosla pskaiala *«„ Pogačnik je v svojem spominskem govoru duhovniško podobo rajnkega orisal s temile besedami: “Zunanji okvir njegovega življenja je bil čudovito skromen. no posodila in postavila zvočnike. Najlepša hvala! Poleg, igre na odru in tišine v dvorani je bilo pa tudi veselje za odrom. Videl si smejoče se obraze, samo zavestne otroke, Bil je kaplan v Postojni, v Pre>re“e in ^dušene igralce. Ti dosljah in v Naklem, upravitelj v Naklem in prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu in pozneje tam vodja, dolgo spiritual Pcnos m utr^e slovensko za- malčiki zopet vzbude v človeku občutek, da se morda le izplača trud in delo, da jim to le vzbuja loških uršulink in katehet uršu-linske dekliške meščanske šole v Škofji Loki — s kolikšnim spoštovanjem se nekdanje učenke še danes spominjajo očetovskega kateheta! Skoro 30 let je bil stolni kanonik, 13 let stolni dekan in po vojni arhidiakon mesta Ljubljane. Leta 1960 je postal prelat in lansko leto jeseni je dobil najvišje odlikovanje, ki ga podeljuje apostolski sedež duhovnikom, postal je apostolski protonotar. Pri vseh cerkvenih časteh je ostal odkritosrčno vest. Toplo se zahvaljujemo neumornim in skrbnim kuharicam v kuhinji, točajem v točilnici in Odboru staršev Slovenske šole, ki vedno stoji ob strani učiteljstva in šole ter požrtvovalno in nesebično pomaga. Če smo morda koga pozabili, naj jim bo otroško veselje naj-lepša zahvala, ker je preprosto in odkrito. In tega je bilo veliko. Mogoče .ste že slišali, da bomo “Kresnička” prihodnjo soboto, ponižen in skromen, zato je bil 22. maja, zvečer ponovili. Kdor povsod, zlasti med duhovniki, | ga ni videl, naj gotovo pride, zelo priljubljen in je, kamor ko-1 drugi ga bodo pa tako hoteli še li je prišel, prinesel veselje. Njegova spovednica je bila v stolnici naj boj obiskana, k nje- enkrat slišati. Je lep, res lep! Otroci Slov. šole pri Sv. Vidu NEW YORK, N.Y. — “Janko in Metka” je naslov mladinski igrici, ki je za oder prirejena po znani pravljični zgodbi. Ker zgodba začne v revni družini, kjer mati in oče nosita bolečino v srcu, ko nimata niti toliko, da bi svojima otrokoma dala primeren košček kruha, je več kot prav, da tako — s tolikšnim moralnim poukom — igrico naša šola poda za proslavljanje materinskega dneva... V njej se zrcali skrb in ljubezen materina, ki trpi, ko vidi svojega otroka lačnega in je skoraj brez moči, spremeniti to stanje revščine. Pri tem pa se prav nič ne huduje na brezposelnega moža, ker bi nanj morda upravičeno vso krivdo zvalila in vnesla prepir v družino. Ne! Ona tako ne dela! Mati je — žena je! Uvidevnost njena je jasna. Materinska ljubezen jo dela istočasno razumevajočo ž p n o . Vsled tega med njo-materjo in možem-očetom ni prepiranja, ampak le skrbi polni razgovor o delu in kruhu. Tem stalnim razgovorom prislulme sinko Janko s svojim čutečim otroškim srcem. Dejansko ni tako zgolj v pravljicah, ampak prenekaterikrat je bilo —- in morda je še kje — resnična zgodba, da je otrok s čisto dušo tisti, ki se lahko tudi lačen požene v svet čudovite domišljije, da bi srečo drugim prinesel. In talko je z našim Jan-kotom! V ta svet noče iti sam, svojo sestrico hoče s seboj. Oba, on in sestrica Metka, skupno — morata mamico in očka presenetiti in osrečiti... Pripovedovanje babice Jankota napoti v kresni gozd po zali1 ade, ki bodo materi skrb odvzeli. V tem bajno lepem svetu pa Janko in Metka — ob iskanju dobrega v svoji plemenitosti — srečujeta tudi zle nakane, zahrbtnost in hudobije. Toda čistost srca in trdnost vere v dobri nagib njiju reši. Tako se razpleta in zapleta poučna zgodbica o Jankotu in Metki ter o kruhu — kot telesnemu hranilu, ki lahko marsikaj pove tudi v drugih ozirih. Njujorška slovenska šola nam bo ta pouk dala, v katerem nam dopoveduje o dejstvu, da bo o- Euelid, O. — Spoštovani! Pošiljam Vam naročnino za Ameriško Domovino, katero že mnogo let z veseljem prebiram. Obenem vse skupaj naj lepše pozdravljam in želim ljubega zdravja ter seveda tudi dosti novih naročnikov in napredka. Theresa Troha Madison, O. — Spoštovano u redništvo! Zopet nama bo potekla naročnina. Ker je Ameriška Domovina tisti list, brez katerega bi bilo najino življenje zelo dolgočasno, sva se z ženo odločila, da j*o naročiva zopet za eno leto in priloženo pošiljava ček. Kot že veste, sva se 23. marca 1.1. preselila iz Chicaga v Madison, Ohio. Tukaj imava malo kmetijo in bo dosti dela. Pa bova vseeno našla čas za branje našega lista. Vi ne veste, kako lepo je tu na deželi, posebno sedaj v krasnem maju. Okrog hiše ptički pojo in rožce cveto. Ptice pevke tako hite graditi svoje domove. Kardinal si je napravil gnezdo prav pod oknom, kakega pol metra od zidu in samo en meter od tal. Tudi kosov in škorcev imamo dovolj. Z ženo gledava kar iz kuhinje na štiri gnezda, kjer ptice ležejo svoj rod. Tudi čebelarstvo sem sedaj obnovil. Kar trinajst panjev sem kupil naenkrat, to bo sedaj življenja zame! V rojstni domovini sem bil namreč 22 let čebelar. Svoj dom, družino in čebele sem zapustil 13. junija 1944, ko sem bil poslan v Begunje na Gorenjskem, kar mi bo ostalo v spominu prav do groba. Z odličnim spoštovanjem in naj lepšimi pozdravi! Frank in Ančka Černivec Detroit, Mich. — Spoštovani! Tukaj prilagam ček za Ameriško Domovino. List zelo rada berem in mi na splošno ugaja. Želim Vam obilo uspeha in Vas vse najlepše pozdravljam! Anna Chopp Toronto, Ont. — Spoštovano upravništvo! Dostavljam Vam naročnino za Ameriško Domovino in to za celo leto. Na list sem se tako navadil, da bi mi bilo dolgčas, če bi ga moral o-pustiti. Z naj lepšimi pozdravi! Franc Urbanc Kansas City, Kansas. — Draga gospa Debevec! Tako se nam zdi, da smo me Kansasčanke malo pozno priromale, da Vam izrečemo iskreno besedo zahvale za Ameriško Domovino, ki nam jo že toliko časa pošiljate brezplačno. Vemo, da so z izdajanjem lista veliki stroški, zato smo Vam še toliko bolj hvaležne zanj. Naj Vam Bog povrne dobroto, da Vam list ne bo v neznosno breme in da bo draga Ameriška Domovina še dolgo vrsto let priljubljen gost vsake zavedne, katoliške slovenske družine. Naj bo vez, ki nas bo še nadalje družila v zvestobi do Boga, ljubezni do materine besede in do trpeče slovenske domovine, tudi v tujini nikoli pozabljene ... Gospodu uredniku pa šopek orhidej v priznanje njegovega truda, ker nas preseneča s prevodi iz svetovnega slovstva. So Madison, O. — Cenjeno uredništvo! Hvala lepa za obvestilo. Tukaj Vam pošiljam celoletno naročnino. Ameriško Domovino rada berem, posebno dopise Toneta s hriba in od Starega Maj-ka. Le večkrat se še oglasita. Pozdravljeni! Jennie Novak mmn (Ob dvajsetletnici) res dela, ki imajo zgodovinsko Ije 12. junija! Cleveland, O. — Te dni se neprestano vprašujem, kje sem bil ta dan pred dvajsetimi leti in kot iz megle se dvigajo odgovori: Leskovec, Zaplana, Planina, Strmica, Ubeljsko, št. Vid, Podgora, Avber, Komen, Štanjel, Kobja glava, Nanos, Vipava, Ajdovščina, Dorenberg,- št. Peter, Gorica, Kcrmin, Moša, Visco, Cesena, Forli, Eboli... Nato zastrme vame obrazi: frater Ksaverij, bratranec Tone, Dušan-Kcko, Mile-štilček, Boro, Mitja in drugi, ki jim ne vem več imena. Družijo se v patrole, vode, čete, bataljone, korakajo in pojo, dvigajo vihrajoče zastave, dokler niso peroti njihovega poleta pristrižene in jim telefonska žica ne zveže rok ... Kakšna je bila groza njihovih poslednjih ur in minut? Kakšna je bila slava njihovega poslednjega triumfa? Kaj je bil njihov poslednji krik, takrat, ko jo svet molčal in so se nad prepadi krohotale komunistične strojnice? Slika se mi zavrti: kot na televizijskem aparatu prične padati in begati, dokler ni vsa prispodoba ena sama, brezoblična megla ... Počasneje, vse počasneje ... misli se zbistrijo in sli" ka se ustavi: obrazi... Samo dva ali tri poznam. Kako ti je, tovariš, kadar se spomniš na tiste dni, ko si ob prepadih v Kočevskem Rogu kosil svoje zvezane brate? Kako ti je pri srcu, kadar greš mimo matere, za katero VEŠ, da si ji ubil sina? Kako ti je, kadar se spogledaš z ljudmi, katerim si ubil brata? Kadar pomislim nate, potem vem, kako lahko je našim fantom, ki počivajo ^ Rogu, in kako strašno je breme, ki ga nosiš ti! Obrazi! Ne poznam vas več, samo vas smeh še vidim, črne ali zlate lase, zravnane postave vidim in vašo pesem še lahko poslušam ... Tudi za vas bodo gorele bak- * -ameriška domovina, UPORNIKI POVEST Spisal Ivan Lah in ogledal se je. Konj je si°pal počasi in šepal . . . Prebijal je, kaj bi storil. Tako CU(ino mu je bilo v tej črni fcoči. Od nekod se je začul pisk. ^slišal se je krik in dve pu-J5* sta počili izza grmovja. ^°nj se je vzpel in Vitko je Padel — mrtev na tla .. . Izza ^ttiovja pa so planili trije ^žje, pobrali njegovo orožje, piskali žepe in prijeli konja. ^°nj je sklonil glavo k svoje-11111 gospodarju in tuje roke so odpeljale . .. Za rokovnjače je to pre-^alo,” rekel je eden in izgi-^ii so v noč. Veselo je stopala četa pevskih upornikov po Posavju. 7Pa je zimska noč na Posa-Vju> ko brije veter po planjavi } šumi Sava tako preteče-Je2no. četa je pela pesmi in 8e veselo smejala. v Pvod četo sta jezdila Re-s^ak in Marko. Molčala sta jjb in mislila vsak svoje. Re-,Cak se je oziral po Posavju 1 zdelo se mu je kot sanje: bečer je še zaspal v grajski b> zdaj že jezdi prost, ob-an od oboroženih upornikov; ^ajpazdaj ga je zabolelo Srce, ko se je spomnil, da je opustil ženo doma, ko so ga ^Peljali, zdaj pa, ko se je ■— je že v grobu. Življe-b’ življenje, kako si čudno! Se se izpreminja in beži. ^farko pa se je zamislil v Sv°je misli. Spomnil se je, da J.6 videl zvečer jezditi tistega llsperskega proti gradu, mis-1 Je, da ga bo dobil tam, in a aau poplača, kar je storil ^jernu in Marinki. “Ni ga bilo, f.bn° j® unesel pete,” pomis-je Marko, “ha, pa saj se ^dimo na čušperku, ali pa na v Urjaku, srečava se gotovo !;e’ Preden me objame smrt.” spomnil se je tistega večera 1 Jeromu, ko je klečala njim Marinka in ga pro-maščuj me... Spomnil k: Je, kako čudno ga vodi uso-Proti temu človeku ... Pa *alu je pozabil nanj; zakaj ki jo je videl zvečer na b1. Prišla mu je zopet pred b' Spomnil se je tistega ti-ba joka, s katerim je pri-vj a-' reši ga ti! .. . In niso mu b ^ besede iz ušes; šumele mu v posluhu in videl je e« seboj objokano Reščako-er, ki ga prosi nepresta- v° hči je ■ reši ga ti. če pa pridejo 1 grad in začno pokati pu-e> Bog ve, komu je vse uso-o,110’ da pade in rešitve ni več. enil je, da bo s svojim tele-čuval Reščaka, tudi če i a Pasti sam. Raje pade on, °j da bi nji vzel očeta, če bi v sedanjem boju. Zdelo ^ie ho mu je, da je njegovo živi j e- brez pomena in namenje-Sarno boju in smrti. Pa se Y sPomnil slovesa v Reščako-<<®aJ' prideš za menoj;” je bil govoril Reščak. vila Pride torej na Sap in od Selja je sunil konja, da je >il brže. ^Oblaki 80 vstajali izza gor ^b°ij jn ^0jj je tema pokri- a sneženo planjavo. Videla 0, J0 samo še umazana cesta, k 10bljena od obeh strani z *m snegom. je umolknila in stopala ° dalje, samo trdi koraki Sg ^mevali v noč. Naenkrat Je Markov konj ob nekaj jA0dtaknil. Vzbudilo je adeniča iz njegovih misli in nJ in je pogledal na cesto Prestrašen ustavil konja na * Vsi so obstali in vpra- afili • ‘Kaj Pa je?’ Marko je stopil s konja in pogledal, kaj leži na tleh. “Ubit človek,” rekel je in pogledal v obraz, ki je gledal naravnost v nebo. Prinesli so svetiljko bliže. “Moj Bog,” vzkliknil je Marko in se stresel. Pred njim je ležal Vitko — ustreljen. Marko je položil roko na njegovo srce — in uvidel, da ne bije več. Vstal je in nekaj časa nepremično gledal v bledi obraz. Svetiljko so postavili na tla in pokazala se je mlaka krvi, ki je pordečila tudi sneg naokoli. Marko se je spomnil, kako je iskal tega človeka v gradu, da bi se maščeval nad njim, in zdaj, ko ga vidi mrt vega pred seboj, se mu je zasmilil. Koliko se borimo v življenju in ne pojemo bratovskih veselih pesmi, drug drugemu je sovražnik, drug maščuje nad drugim in povsod nesreča, solze, jok in smrt. In kaj je človeku vse, za kar se je bil, ko pade in obleži mrtev! ‘Kdo ga je neki?” vprašal je Marko. “So ga pa že rokovnjači. Polno je te golazni in preži na upornike,” govorili so Posavci. Naredite nosilnico iz ostni-kov,” je zapovedal Marko. Reščak je bil ostal na konju in prijezdil bliže. Možje so jeli vezati nosilnico; dva ost-nika po dolgem, štiri počrez, okoli pa vrv. “Kaj ga poznaš?” vprašal je Reščak. “Poznam. Grajski je s Čuš-perka.” “In mi ga bomo pobirali tu po cestah? . . .” Marko ga je pogledal. “Mrtvemu bodimo prijatelji; tu mine sovraštvo; naša človeška dolžnost nam zapoveduje to, in ljudje smo vendar še.” “Pa drugi niso,” rekel je Reščak, “ampak lepo je, prav imaš... S Čušperka je, praviš,” vprašal je potem. “Eden glavnih naših sovražnikov. Tako človek obrača, Bog pa^ obrne . . .” Med tem so možje naredili nosilnico, položili nanjo mrliča in ga vzdignili na rame. Odšli so nekoliko nazaj, kjer so videli krčmo. Marko je jezdil molče pred četo in tudi drugi so molčali. Prišli so do krčme in Marko je potrkal na vrata. “Hej, odprite!” vpil je. Nikogar ni bilo čuti. “Odpri, Mevže, odpri,” vpil je Reščak. Nihče se ni oglasil. Uporniki so jeli razbijati na okna. “A,” rekel je Reščak, “to so čudne .reči. Kdo ve, kako je. Mevžeta navadno ni po noči tu, pojdimo naprej.” In zavili so k sosednji hiši, ki je stala nekoliko od ceste. “He, Modras, odpri,” zaklical je Reščak, ko so prišli do lesene bajte, in nekaj upornikov je potrkalo ob vrata, da se je slišalo iz veže votlo bobnenje. Takoj se je pi’i oknu pokazala majhna plešasta glava. “Modras, odpri,” ponovil je Reščak. Okno je bilo štirioglato in majhno, da je komaj mogla glava skozi. Uporniki so dolgo čakali, a nikogar ni bilo, da bi bil vrata odprl. “Odpri, če ne ti razbijemo to bajto,” vpili so uporniki. V koči pa je trepetal naš znanec iz krčme in klical: “Hej, stara, za sveti križ božji, sam Reščak je zunaj s celo vojsko, daj no, da poškropim, (Dalje prihodnjič) Amerika drugega mnenja e osvobeiSnlli gibanjih WASHINGTON, D.C. — Pred 20 in več leti je bila ameriška politika naravnost zaljubljena v idejo osvobodilnih gibanj, kar so komunisti zelo spretno izrabljali v svoje politične namene. Tekom 20 let je pa naša diplomacija doživela toliko razočaranj s takimi gibanji, da je končno vendarle javno povedala, kaj sedaj misli o njih. Povod je dal slavospev osvobodilnim gibanjem, ki je prišel iz Moskve. Moskva je povezala svoj slavospev s hudim napadom na Ameriko, češ da je v Vietnamu in Dominikanski republiki znova pokazala, kako zelo se bojuje proti svobodi zasužnjenih narodov. Naše državno tajništvo je odgovorilo uradno, da so osvobodilna ' gibanja praviloma samo ena med oblikami (komunističnega podtalnega rovarjenja, ki naj pomagajo komunističnim diktaturam do zmage, dočim nimajo prav nobenega opravka z idejo svobode. Zato postajajo “osvobodilne vojne nevarnost za mir po vsem svetu”. Dolgo so rabili v državnem tajništvu, da so odkrili to, kar ve svet že par desetletij. Upajmo, da bo to pozno spoznanje tudi kaj zaleglo. ba naj zapre pet bolnic, med njimi tudi tisto v Brecksvillu, O., in dve okrevališči. Komisija je dalje priporočila, naj administracija ne zapre vseh regij o-nalnih uradov, vsaka država naj ima vsaj še po enega. O tem predmetu bo končno moral odločati predsednik. Komisija m Mišnic© končala de!© WASHINGTON, D.C. — Še lani je McNamara napravil načrt, kako je treba zapreti 11 veteranskih bolnic in 4 okrevališča, ki po njegovem mnenju niso več potrebne. Stališče Mc-Namare je rodilo burjo v Kongresu, ki je v znak protesta povišal proračun za narodno o-brambo za $23.5 milijonov, da bi pokril stroške za gornje ustano- - Predsednik se je izmotal iz precepa s tem, da je imenoval posebno komisijo, ki naj brez strasti preišče, kdo ima prav, McNamara ali Kongres. Komisija je sedaj končala svoje delo in obenem stavila tudi kompromisni predlog: narodna obram- Otok Ellis Island postane narodni spomenik WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je podpisal pro-klamacijo, ki daje znanemu otoku Ellis Island v njujorškem pristanišču položaj nar odnega spomenika. Otok bo priključen v upravo sosednega otoka, kjer se nahaja znani Kip Svobode. Ellis Island je dobro znan vsem slovenskim imigrantom iz dobe pred drugo svetovno vojno. Je pomenil zanje vrata, ki vodijo v Ameriko. Z njimi vred se je na otoku moralo ustaviti samo med 1. 1892 in 1920 nad 16 milijonov kandidatov za imigracijo. Med njimi tudi mnogo poznejših odličnih Amerikan-cev, kot pokojni federalni sodnik Frankfurter, Lindberg, ki je prvi preletel 1. 1927 Atlantski ocean, unijski voditelji Potof-sky, Dubinsky, Murray, znani kontr-admiral R i c k o ver, “oče helikopterjev” Sikorsky in tudi mati sedanjega podpredsednika Humphreyja. Bivši njujorški župan La Guardia je pa na otoku služil dolga leta kot tolmač za imigrante iz Italije. kazal nobenega veselja po županskem stolčku. Sedaj so pregovorili znanega republikanskega kongresnika Lindsayja, ki je v New Yorku dobro znan in dobro zapisan, naj kandidira. Z njegovo kandidaturo je v New Yorku zadovoljno vse, kar pri republikancih kaj pomeni. Če bo pa Lindsay hotel zmagati, bo moral dvigniti število republikanskih glasov ravno za 50%; do! sedaj so namreč republikanci dobivali v New Yorku povprečno samo tretjino glasov. Republikanci našli kandidata |za njujorškega župana NEW YORK, N.Y. _ New York je stara demokratska trdnjava. Samo trikrat v tem stoletju je tam vladal republikanski župan. Sedanji demokratski župan Wagner je dalje pri ljudeh dobro zapisan, akoravno ga mnogi demokratski politiki ne marajo. Bo ponovno kandidiral. Ako ne bo sporov med demokrati, bo gotovo zmagal. Razumljivo je, da republikancem ni bilo lahko, da dobijo primernega kandidata za župana. Dolgo so mislili na bivšega senatorja Keatinga, toda ta ni hotel kandidirati. Tudi senator Javits ni ia| preti rsvšilui siaf zajame stara Aiuerikanse WASHINGTON, D.C. — V naši deželi je nad polovico ljudi s prejemki pod $1,500 na leto starih preko 65 let; ti rojaki tvorijo tudi tretjino družin z letnimi dohodki pod $3,000. Zanje trenutno skrbijo občine, mesta, o-kraji in države, sedaj bodo dobili še bolniško zavarovanje. V zakonu o boju proti revščini se pa ni nihče spomnil nanje. Pa je vendarle med njimi vse polno takih, ki jim še ni treba sedeti in čakati na smrt; so še zmeraj sposobni za lažja dela. Njihova nesreča pa je, da si dela ne najde. Včasih ga ne znajo iskati, včasih so preboječi, včasih prenerodni itd. Vse to je dobro znano senatorju Smathersu, ki načeluje senatnemu odboru za stare Ame-rikance. Je sedaj izjavil, da se bo njegov odbor poglobil v to vprašanje in skušal najti način, kako bi tudi starim ljudem bilo pomagano ne samo z podporami in pičlimi pokojninami, ampak tudi z delom, ki je primerno za njihove umske in telesne sile. General za boj proti revščini Shievers si bo pa s Smathersom nakopal novo skrb, kajti senator ne bo miroval, dokler kaj ne doseže, kadar se namreč zažene v kako idejo. NEW _ m 1 0 m FUN SEASON OPENS MAY 22 Kitajski general pripravlja deželo na atomsko vojskovanje PEIPING, Kit. — Načelnik glavnega štaba kitajske armade je napisal za tednik “Naša zastava” dolg članek, ki v njem c CEDAR POINT SANDUSKY, OHIO e One Price Day • 77 School Bands • Kolonet Keds • Fireworks Show • Quality Check’d Day • $2,200,000 in new improvements! I »Jungle Larry’s Safari Island • S. Francisco Earthquake • Turnpike Sports Car Ride » Cedar Point Playhouse • $500,000 Fascination Building • Funway Extension e Expanded Marina Facilities Ride the 330 foot SPACE SPi RAL FAMILYR.OES00<^>00<=^0 njegovi pradedi bili še trgovci z zlatom, strmel v to kralji' sko pevko. (Dalje prihodnjič.) SEPTEMBER 12. —Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 26.—Klub Ljubljana priredi ob 35-letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue. 26.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 26.—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju. OKTOBER 2.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi Vinsko trgatev v svojih prostorih. 9.—Proslava 45-Ietnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue. 9. —DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave 10. —Marijin dvor št. 1640 Kato liških borštnarjev praznuje \ Slov. domu na Holmes Ave, 50-letnico obstoja. 24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30. 24.—Cerkveni zbor Ilirija praznuje 40-letnico svojega delovanja. - 30.—Slov. narodni dom na St. Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.” NOVEMBER 7.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Avenue opereto “Lucia Di Lammermoor.” 13. —Podr. št. 8 SMZ praznuje 25-letnico obstoja z zabavo in plesom. Igral bo E. Habatov orkester. 13.—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. 24. —Slovenski dom na Holmes Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom. 25. —WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 5.—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert. NAROČITE Sl DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI TOKa ii m iii m ^ »ni1 DNEVNIK NAROČAJTE -vcsanffirntranfaiatmaasKaBnHMEBiiesmtEtitBSiss!, TISKOVINE PRI LOVSKI PRIZOR IZ ALJASKE — Bob Petersen iz Los Angelesa (na levi) in pilot Denny Thompson stojita ob 1,500 funtov težkem belem medvedu, ki ga je Petersen ustrelil na lovu v Aljaski.