Le to XIV. Štev. 171 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 0 D R A V E: 25—67 tn 28—67 POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, sreda 30. ;uiija 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v opravi ali oo oošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409 Cena din 1.— Nobenega novega glasu iz Londona Včerajšnja seja angleškega parlamenta je bila tajna — Anglija vztraja pri svoji odločitvi Izjavi ministra za gospodarsko vojno in trgovinsko mornarico pred pričetkom tajne seje LONDON, 31. julija. Reuter. Na včerajšnjem sestanku parlamenta je Winston Churchill dal na kratko na glasovanje predlog, aH naj se razprava o zunanji politiki vodi javno aH tajno. Parlament se je z 204:109 glasovom odločil za tajno razpravo. Churchill je uvodoma samo pripomnil, da je njemu vseeno, ali se vrši razprava javno aH tajno. Podal ni tilkake druge izjave. Za kake posebne izjave tudi ni bilo razloga, ker so že bile z »ajtnerodajnejšega mesta dane prejšnji teden. LONDON, 31. julija. Reuter. Znani komentator političnih dogodkov na nemškem radiu Fritsche, je označil včeraj položaj tako, da sta Nemčija in Anglija »med dvema bitkama«. Omenil je tudi, da se VVlnston Churchill na včerajšnjem sestanku angleškega parlamenta niti z besedo ni dotaknil problema eventualne mirne ureditve spora. V nadaljnjem, jedejal, bo Nemčija dala odgovor. Ta odgovor bo temeljit. Nova ureditev angleške blokade LONDON. 31. julija. Reuter. Preden se je začelo včeraj tajno razpravljanje parlamenta, sta p-odala minister za gospodarsko vojevanje Dalton in minister za trgovinsko mornarico C ros s važni izjavi o raztegnitvi angleške blokade. Balton je dejal, da je prehod ozem-Jfa od Narvika do Ptrenejev, v sovražne roke, temeljito spremenil vojni položaj. Zato se Je pokazala potreba po raztegni- BRATISLAVA, 31. julija. — Posebno radijsko poročilo. Po vrnitvi obeh slovaških predstavnikov, državnega predsednika dr. Tise in predsednika vlade dr. Tuke, s posvetov v Solnogradu, je bilo sinoči ob 20. prirejeno v Bratislavi na trgu pred Narodnim gledališčem veliko jnanifestacijsko zborovanje. Na zborovanju, ki se ga je udeležilo nad 10 tisoč ljudi, sta govorila predsednik vlade dr. T u-ka in pravkar imenovani novi notranji minister in poveljnik Hiinkove garde Sanjo Mach. Obširni govor dr. Tuke je v bistvu izzvenel kot slovaški odmev solnograških posvetov. V svojem govoru je dr. Tuka uvodoma naglasil velik pomen solnogra-škega sestanka. Solnograd pomeni postopno likvidacijo stare Evrope ter zgraditev nove, ki ne bo več temeljila na imperializmu in izkoriščanju, ampak bo ustvarjena tako, da bodo v njej našli mali parodl pod varuštvom nemške velesile svojo popolno svobodo. Solnograd po-pieni za Slovaško popolno potrditev njene samostojnosti in trajnosti. Nemški poglavar in vojskovodja, ki mu v zgodovini ni najti primere, nam je v Solnogradu izjavil, tako je nadaljeval dr. Tuka, da varuje in čuva Slovaško in njeno samostojnost in obstoj 200 nemških divizij, tankov in na tisoče letal. To je najvažnejše, kair smo izvedeli v Solnogradu. Razveseljiva pa je tudi izjava nemškega zunanjega ministra, ki nam je sporočil, da smatra Hitler Slovaško kot svojo posebno srčno zadevo. Naša slovaška dolžnost pa je, da se izkažemo vredne tega varuštva in jamstva. Po velikih in burnih manifestacijah, ki jih je množica prirejala Hitlerju in dr. Tuki, je predsednik vlade nadaljeval: »Kakor smo bili Slovaki prvi, ki smo potegnili meč ob boku nemške vojske ter se skupno z njo borili, tako je naša dolžnost, da smo prav tako Slovaki tudi sedaj, ko se prenavlja Evropa v narodno socialističnem duhu in smislu, prvi, ki bomo *vo}o državo uredili v tem duhu. Poslej bo pri nas vladal slovaški narodni socia-feem. Pri nas so sicer še nekateri za- tvi blokade, ki Je v dosedanjem obsegu bila pomerjena še po položaju pred to strateško spremembo. Vendar to ne bo samo prostorna raztegnitev; vse ladje, ki bodo plule proti evropski celini, bodisi s severne Evrope, z Atlantika ali iz Afrike, bod* odslej prizadete. Sistem blokade sam bo spremenjen. Britanske vojne ladje ne bodo nič več patruljirale v dosedanjem obsegu po morjih ter lovile in napraviti našo državo za sovjetsko republiko. Tem moram odločno povedati, da so v zmoti. Mi sicer želimo Rusiji, da s svojim sistemom kar najbolje uspe. Toda na Slovaškem ne bo vladal komunizem. Slovaška spada v sfero narodnega socializma. Vsakdo, ki misli drugače, je škodljivec naroda. Z onimi pa, ki bodo razširjali komunizem, bo vlada postopala kot z zločinci!« Za predsednikom vlade je govoril še notranji minister Šanjo Mach. Podčrtal je posebno radost današnjega dneva, ko je Slovaška znova dobila potrdilo svojega obstoja in samostojnosti. Zaman bodo poslej podtalni načrti, da bi kdorkoli RIM, 31. julija. »La Italia e Fede«, katoliško tedensko glasilo, objavlja poziv, da s© v tej vojni končno osvobode tudi sveta mesta v Palestini, ker posest Palestine v rokah Angležev trajno žali občutja vseh katoličanov na svetu. Ob tej priliki je naslovil škof v Foggiji duhovščini in vernikom pastirsko pismo, v katerem opisuje zgodovinsko pravico savojske vladarske rodovine do svetih HAVANA, 31. julija. Reuter. Zunanji minister USA Cordell Hirll je v zaključni besedi na panameriški konferenci dejal, da so vse ameriške države svetu s pan-ameriško deklaracijo nudile primer enotnega nastopa v vseh perečih vprašanjih. Zlasti je bilo to doseženo na gospodarskem področju, kjer bo novoosnovani aparat najpreje pokazal ugodne rezultate. LONDON, 31. julija. Reuter. Današnji »Daily Telegraph« ocenjuje rezultat Havanske konference z angleškega stališča. Podčrtuje pomen treh glavnih sprejetih točk: 1. da ameriške države ne bodo dopustile nobene teritorialne spremembe v ustavljale sumljive ladje. Odslej bo vsaka ladja morala biti opremljena s posebno listino - navicertom, ki ga bodo izdajala britanska oblastva in vsaka ladja se bo morala na poti v ali iz Evrope sama javiti v določenih britanskih pristaniščih, kjer bodo britanske oblasti navi-cert preverile s preiskavo. Navicert namreč potrjuje, da na krovu ni tihotapskega blaga, t. j. blaga, ki je namenjeno iz ali v Nemčijo ali Italijo. Pa ne samo to. Tudi vsaka iadja se bo morala s posebno listino-warrant izkazati, da ni iz sovražnih držav. Razen tega ji bo ta listina služila kot izkaz, da vozi netihotap-sko blago, s čimer si bo prihranila zamudne preiskave in bo deležna raznih prednosti: pravice do popravila v angleških ladjedelnicah in dokih ter pravice dopolnjevati svoje kurivo v angleških pristaniščih. S tem sistemom bo tudi znaten del angleškega vojnega brodovja prost za druge namene. Vsaka ladja, ki bi se ne držala teh pravil bo zaplenjena. Prav tako tudi blago. Minister Dalton je poudaril da ti ukrepi torej niso naperjeni neameriških posestih na ameriški celini; 2. da bodp sodelovale skupno proti peti koloni, in 3. da bodo nastopale na svetovnih tržiščih skupno. List pravi, da deklaracija ameriških republik na havanski panameriški konferenci sicer ni prinesla kompletnega enotnega nastopanja v vseh vprašanjih, čeprav je več kakor gotovo, da bodo že dogodki sami prisilili me riške države k temu, vendar pa je bilo doseženo veliko več, kakor je bilo sploh mogoče upati. Dosežena sta namreč nič več in nič manj kakor enoten nastop In skupna uporaba vsega ogromnega človeškega in tvarnega materiala obeh ameriških kontinentov, v primeru napada od zunaj. proti nevtralnim državam. Nasprotno, deležne bodo celo bonitet, če se bodo držale pravil. Tudi bodo mogle uvažati kolikor izkazuje njih zadevno potrebo povprečna mera zadnjih let. Preprečen pa bo temeljito vsak reeksport, t. j. nadaljnji izvoz v sovražne države. Pri tem je izrecno omenil Španijo in njen nenavadno visoki letošnji uvoz petroleja. Skratka, sistem navicertov je s tem razširjen na vsa evropska pristanišča, ' na atlantska pristanišča tja do Bermud In tudi na vsa afriška pristanišča. Minister Dalton je zaključil, da mora z obžalovanjem 'javiti, da je bilo vse ozemlje Francije, Alžlra, francoskega Maroka in Tunisa razglašeno kot sovražno ozemlje. Minister za trgovinsko mornarico pa je dajal podrobnosti o uvedbi sistema \varrantov in navajal bonitete za nevtralne ladje, ki jih posedujejo. Nasvetoval je, naj si jih preskrbe takoj. Omenil je tudi, da je Vel. Britanija vzela v zakup že mnogo milio-nov ton nevtralnega ladjevja in je izjavil, da Je pripravljena vzeti v zakup še osta- lo ladjevje. v Toda že danes bo vsa zahodna polobla nastopala ofenzivno, vsaj in čeprav zaea krat le na gospodarskem področju. Oborožitev norveškega brodovja LONDON, 31. julija. Reuter. Norveško trgovinsko brodovje, ki pluje pod angleško zastavo, ima 4 in pol millona ton. Vse to brodovje je bilo z včerajšnjim dnem oboroženo. Ladje Imajo na krovu ne le protiletalske topove, marveč tudi topove pioti podmornicam ter so opremljene z globinskimi bombami. Med tem brodovjem je 2,700.000 ton petrolejskih tankerjev, ki predstavljajo največje in najmodernejše petrolejsko brodovje sveta. Akcija generala de .Gaullea LONDON, 31. jul. Reuter. General de Gaulle je včeraj po radiu pozval vse gene ralne rezidente, guvernerje, visoko konti, sarje ter vse Francoze v francoskem kolonialnem Imperiju, naj se zoperstavijo izvajanju določil premirja in na? še nadalje ostanejo »svobodni Francozi«. Določila premirja bi bila kvečjemu upravičena za osrednjo Francijo. Ne uvidi pa zakaj bi jih moral izvajati doslej še nedotaknjeni francoski imperij. WASHINGTON, 31. jul. Ass. Press. Po vseh USA se snuje nova organizacija Francozov, ki so simpatizerji generala de Gaulla. Oorganizacija se imenuje »France Quand Meme« (Francija vkljub vsemu) Pripadniki nove organizacije se zavežejo, da bodo služili v ameriški vojski. ROOSEVELTOVA POSLANICA SAN FRANCISCO, 31. julija. Reuter. Na zasedanju narodnega konventa za zunanjo trgovino je bila včeraj preeitaua Rooseveltova pozdravna poslanica. Roosevelt je m. dr. podčrtal, da USA nimajo niti najmanjše namere vsi liti drugim državam totalitarne gospodarske metode. In vendar je bilo v Havani doseženo gospodarsko sodelovanje vse zahodne polu te. SODIŠČE ZA KRIVCE PORAZA ŽENEVA, 31. jul. DNB. Francoska vlada v Vichyju je sprejela zakon o vrhov* nem sodišču, ki bo sodil krivce za poraž Francije. Slovaška spada v siero narodnega socializma „Z onimi, ki bodo razširjali komunizem, bo vlada postopala kot z zločinci'* slepljenci, ki bi radi uvedli komunizem in Palestina naj postane italijanska Dosežena je solidarnost vse Amerike to samostojnost porušil. Zakaj Slovaška ni bila ustvarjena za zelenimi mizami. — Samostojno slovaško državo so leta in leta ustvarjali preprosti kmetje in delavci, obrtniki in slabo plačani uradniki ter preganjani študenti. V njej moja poslej vladati ena sama enotna volja. Dveh, treh ali še več taborov ne bo. Poslej bo en sam tabor, ena sama volja. To Je tabor narodnega socializma, to Je enotna velja naroda. Tega se morajo zavedati vsi Slovaki dom in za mejami. Manifestaciji, ki jo je v celoti prenašal bratislavski radio, so prisostvovali tudi zastopniki nemške manjšine ter poleg slo vaške Hiinkove garde tudi nemški zaščitni oddelki FS. mest. škof poziva italijanske vojake, naj izvršujejo na vseh položajih zvesto svoje vojaške dolžnosti, ostali verniki pa naj molijo za popolno zmago italijanskega o-rožja, ki naj osvobodi božji grob in ostale svete kraje v Palestini, katerim bo mogoče izkazovati pravo spoštovanje šele tedaj, kadar se bo nad njimi vila zastava katoliške in fašistične Italije. Vojni dogodki zadnjih dveh dni Nemci o velikih angleških pomorskih izgubah — V nasprotju s ponedeljkom so bili včeraj letalski napadi zaradi slabega vremena manj intenzivni NEMŠKO URADNO POROČILO BERLIN, 31. julija. DNB. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je izdalo včeraj sledeče poročilo: Nemška letala »štuka« so napadla včeraj angleško luko Dower in pogodila z bombami tako težko štiri ladje, ki so bile tem zasidrane in imajo skupno tonažo 32.000 ton, da so gotovo neuporabne. Pri tej priliki se je razvil velik zračni spopad med nemškimi letali in angleškimi lovci. V tem spopadu smo mi zbili 15 sovražnih letal, sami pa smo izgubili 3. Pri izvidniških poletih nad Ro-kavskim prelivom se nam je posrečilo potopiti še neko angleško lO.OOOtonsko križarko in neko lOOOtonsko trgovsko ladjo. Neka druga trgovska ladja je bila poškodovana. Angleška letala so letela v noči na 30. t. m. nad severno in zahodno Nemčijo, a so napadla izključno samo nevojaške objekte. Tako so v Diisseldorfu hudo poškodovala 5 stanovanjskih zgradb. Požari, ki so nastali zaradi bombardiranja, so bili naglo pogašeni. V Offenbachu c*j Meni sta bili poškodovani hudo dve hiš!, manj pa so trpele tri druge. HAAG, 31. julija. DNB. V noči na torek so angleški bombniki napadli Holandsko. Človeških žrtev ni bilo, tudi ma- terialna škoda ni bila velika, ker je večina bomb padla na kanale in polja. NEMCI O POLOŽAJU ANGLIJE BERLIN, 31, julija. DNB. Nemške podmornice in letala neprestano napadajo angleško ladjevje, vojaške naprave in industrijska središča, življenjske potrebščine, ki se dovažajo po morju, so jele primanjkovati, nadomestiti jih nc morejcj Življenje v Angliji postaja vsak dan težje, iker nc morejo ladje dopluti v luke na vzhodu, zahodne obale so pa pod stalnim bombardiranjem nemških letal. Kljub temu, da sili osi še nista začeli z generalnim napadom na Veliko Britanijo, beležita velike izgube ladij. Dne 26. julija je bilo potopljenih 63.000, 27. julija 97.298, 28. julija pa 60.000 ton angleških ladij. V treh dneh je bilo uničenih 318.000 ton blaga. ITALIJANSKO URADNO POROČILO RIM, 31., julija. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo: Tekom včerajšnjega dne so številni naši letalski oddelki bombardirali večkrat sovražne konvoje in posamezne vojne ladje v vzhodnem delu Sre dozemskega morja. Bombardirana je bila tudi neka nosilka letal. Nekaj sovražnih edinic je bilo nevarno poškodovanih in opazili smo na njih požar. Ob neki priliki se je razvila tudi bitka v zraku in je bil pri tem sestreljen sovražni lovec. Mi smo izgubili eno letalo. V vzhodni Afriki se tudi po zavzetju Kumiuka naša akcija nadaljuje. Ujeli smo celo sovražno kolono ter zaplenili fiosti municlje in živeža. Naša letala so bombardirala Aden. Zadela so neko ladjo. MADRID, 31. julija. Stefani. Italijanska letala so včeraj popoldne napadla Gibraltar in vrgla mnogo bomb. VČERAJ SO NAPADI ZASTALI LONDON, 31. julija. Reuter. Sovražni letalski napadi so tekom včerajšnjega dne nekam zastali. Vladalo je tudi slabo vreme. Vendar sta bila nad angleško obalo tudi včeraj zbita na tla dva nemška bombnika. ANGLEŠKE LETALSKE AKCIJE LONDON, 31. julija. Reuter. Angleško letalstvo je tudi včeraj nadaljevalo s svojimi nočnimi In dnevnimi poleti nad sovražnim ozemljem, vkljub izredno slabemu Produkcija in potrošnja bencina Angleški statistični podatki o možnosti in potrebah nabave bencina po posameznih državah v Evropi LONDON, 31. julija. Reuter. Davi je na radiu podal gospodarski izvedenec Tire-man razlago o pomenu včerajšnje objave o raztegnitvi blokade po ministru Daltonu. Angleška blokada je bila z včerajšnjim dnem razširjena tako teritorialno na obale kontinenta, kakor tudi na nadzorstvo nad vsem ladjevjem in prevoznim blagom kontinenta. Blokada ne prizadeva nevtralnih držav: niti švedske niti Švice niti Pirenejskega polotoka, niti Balkana. Vendar se je nadzorstvo tudi na ladjevje teh držav z uvedbo navicertov poostrilo. Same obljube ne bodo več zadostovale. Sistem je prirejen tako, da sicer spoštuje njih povprečne potrebe, ne dovoli pa prodajanja viškov naprej, da ne bi prišli v sovražne roke. Najvažnejše blago pri tej razširitvi in poglobitvi blokade je petrolej. Nemčija je z zasedbami severnih in zahodnih držav Evrope prišla v posest hraniv, premoga in železa, ne pa tudi petroleja. Četudi bi pritegnila nase ves romunski petrolej, bi to na stvari ničesar ne spremenilo. Romunska proizvodnja petroleja znaša na leto 6 milijonov ton, ali izpod 3°/o svetovne produkcije. Rusija proizvaja’ 10% svetovne produkcije, tako da more s to količino kriti predvsem lastne potrebe. Za izvoz ji kvečjemu preostaneta 2 milijona ton na leto. Mirovpa potreba Velike Nemčije, z vključeno CŠR in Poljsko, znaša 8 milijonov ton pretroleja na leto. Vojna potreba je neprimerno višja. Italija sama mora v miru na leto uvažati 3 in pol milijona ton. Tudi Francija je morala v miru uvažati 7 milijonov ton pretroleja. Kakor znano, Nemčija nima lastnih petrolejskih vrelcev. Letna vojna potreba Nemčije znaša 25 milijonov ton. Od tega zamore kriti v Rusiji in Romuniji 8 milijonov ton na leto, lastna sintetična produkcija pa znaša na leto 5 milijonov ton. Skupno zamore torej Nemčija uvažati in producirati največ 13 do 15 milijonov ton. K temu je treba prišteti nekaj milijonov ton lastnih rezerv in zaplenjenega petroleja v zasedenih ozemljih, ki pa se uničuje zaradi neprestanega bombardiranja. Z zadnjo prepovedjo vlade USA, da se ameriški pretrolej ne more več prevažati v Evropo na ameriških ladjah, je praktično onemogočen uvoz petroleja. Kakor je znano,1 producirajo USA yt vsega petroleja sveta. Letni izvoz znaša 20 milijonov ton. Nekaj tega petroleja je dobivala Nemčija preko Španije. Sedaj je to ustavljeno. Tudi mehiški in južnoameriški petrolej ne pride torej več v poštev. Pravtako tudi ne več petrolej iz Holandske Vzhodne Indije, kjer znaša produkcija 7 milijonov ton na leto. Produkcija petroleja v Iranu in Iraku je znašala 1938. 13 milijonov ton. Ti vrelci bi bili po kopnem še edino dosegljivi. Vprašanje pa je, ali bi to dopustili interesi-Turčije, Rusije in Vel. Britanije. Špansko-portugalsko prijateljstvo MADRID, 31. julija. ZPV. Portugalski minister zunanjih poslov in španski poslanik v Lizboni sta podpisala dopolnilni dogovor k špansko-potugalski nenapadalni in prijateljski pogodbi. Dopolnilni dogovor določa tesno sodelovanje Španije In Portugalske v primeru, ako bi bil ogrožen državni obstoj ali bi bila v nevarnosti neodvisnost ene ati druge izmed pogodbenic. Dopolnilni dogovor je bil s podpisom tudi že uveljavljen. MADRID, 31. jul. DNB. Špans/ki tisk posveča veliko pažnjo podpisovanju dopolnilnih protokolov med špansko in portugalsko vlado. List »Alcaizar« pravi, da Je prijateljski pakt o nenapadanju med obema državama znak solidarnosti in skupnih Interesov na Iberskem polotoku. »Pueblo« meni, da je duhovna skupnost Špancev in Portugalcev dobila novo opo ro. »Madrid« piše o krščanski misiji obeh narodov. Manoilescu o novih nalogah Romunije BUKAREŠTA, 31. jul. Racior. Romunski zunanji minister Manoilescu je zastopnikom tiska dejal, da so romunski predstavniki naleteli v Nemčiji in Italiji na prisrčen sprejem in popolno razumevanje »Lahko ugotovim, da je Adolf Hitler z zadovoljstvom sprejel na znanje novo politično orientacijo Romunije. Vodja rajha in duce sta se zanimala za vse manifestacije našega gospodarskega življenja in se odločila, da zagotovita miren razvoj Romunije. Posebno mi je bilo na tem, tfa odstranim legendarne vesti o nekih posebnih nalogah Romunije. Romunija je svobodna v svojem mišljenju in vodstvu politike ter hoče sodelovati v politični kakor gospodarski reformi južnovzhodne Evrope v okviru neodvisnosti. Sili osi bosta postali v bodoče naši najboljši klien-tinji in dobavitelja. O kakšnem gospodarskem pritisku oii strani sil osi ne . more biti govora.« Minister je nato naglasil potrebo organizacije dela, inženirjev in drugih strokovnjakov. »Glavna skrb sil osi je, ohraniti na Balkanu mir. želimo mir in spoštovanje romunskih pravic: no čemo, da se ponove dogodki, ki so se odi gravali pred tednom. Romuni vedo, po kateri poti bodo šli, če se bodo spet prestopile meje. Vlada je pripravljena, urediti prilike z Madžari in Bolgari na miren način. Dvajset let smo vodili politiko po-mirljivosti do etničnih manjšin, zdaj hočemo rešiti zadevo brez prelivanja krvi. Ena teh metod naj bi bila zamenjava prebivalstva, tako se bodo zmanjšale manjšine na minimum. Ustvariti hočemo čimbolj homogeno Romunijo. Zidovsko vpia-Šanje bomo rešili iskreno, a zavestno. Romunijo samo Romunom!« je zaključil Manoilescu svojo izjavo. vremenu. Tako je bil izvtšen dnevni bombni napad na Flesching, Bremen, Hamburg ter Eschingen, na rafinerije petroleja v Porurju in na 7 letališč. Eno letalo se ni vrnilo. Ponoči je odletelo veliko število bombnikov nad Nemčijo, vendar .se je 24 bombnikov vrnilo, ne da bi bili odvrgli svoje bombe, ker letala niso mogla najti svojih ciljev. Ostala letala so bombardirala petrolejske rafinerije, železniška križišča in skladišča ter doke v severni Nemčiji. Vsa letala so se vrnila. NEMŠKI NOČNI NAPADI LONDON, 31. julija. Reuter. Davi sta letalsko ministrstvo in ministrstvo za deželno varnost izdali komunike o sovrež-nern letalskem delovanju tekom noči. Tako so bik sovražna letala nad južno, jugovzhodno Anglijo in nad' Walesom, niso pa povzročila nikjer znatnejše škode. JUŽNOAFRIŠKA VOJSKA V KENIJI semkaj prispela m umi umi umi umlhw NAIROBI, 31. julija. Reuter. Včeraj semkaj prispele južnoafriške čete so le predhodnica daleč večje vojske, ki je po morju na poti v Kenijo. BITKA PRI MO J ALI NAIROBI, 31. julija. Reuter. Včeraj je pri Mojali, ki so jo zasedli Italijani, prišlo med njimi in Angleži do hude bitke, ki še traja. Rooseveltov mobilizacijski predlog sprejet WASHINGTON, 31. julija. Reuter. — Vojni odbor je soglasno odobril zakonski ukrep, ki pooblašča Roosevelta, da lahko po potrebi pokliče nacionalno gardo za določen čas na vaje. Načelnik generalnega štaba je obrazložil ta predlog in dodal, da bodo pozvane štiri divizije nacionalne garde in več manjših edinic na manevre. Plenum kongresa bo moral ta predlog še osvojiti. AMERIČANI SMEJO MED PROSTOVOLJCE. WASHINGTON, 31. julija. Reuter. Britansko veleposlaništvo v USA je izdalo včeraj oklic na vše ameriške državljane-pilote in mornarje, da se lahko javijo kot prostovoljci v britansko vojsko. HALIFAX DEMANTIRA .LONDON, 31. julija. Reuter. Lord Hali'-fax je včeraj v zgornji zbornici energično zanikal, da bi bilo onih 11 aretiranih angleških državljanov vršilo na Japonskem špijonažo. Objavil je, da je dal poklicati k sebi japonskega veleposlanika in ga nedvoumno opozoril na posledice aretacij. Isto je povedal tudi angleški veleposlanik japonskemu zunanjemu ministru. LONDON, 31. julija. Reuter. Včeraj sta bila od'11 aretiranih angleških državljanov izpuščena že dva. Japonci se čudijo angleškemu razburjenj«. NOBENE DEMOBILIZACIJE V SIRIJI ANKARA, 31. jul. Tass. Z angleške strani so se širite vesti o demobilizaciji v Siriji. S 'pristojnega mesta v Siriji pa javljajo, da te vesti niso resnične. Sirija ne bo odpustila čet, dokler bo obstajala najmanjša nevarnost s »tirani angleške vojske na Bližnjem vzhodu. GIBANJE AMERIŠKE MORNARICE NEW YORK, 31. julija. Reuter. »New York Dailv Ncws« poroča, da so USA napotile del svojega vojnega ladjevja v Karibsko morje. Francoske vojne ladje z nosilcem letal »Bearnom* so še vedno zasidrane pred Martiniqueom. Ameriške vojne ladje so pripravljene na odhod. NOVE ČETE V ANGLIJI LONDON, 31. julija. V neko pristanišče na zahodni obali Anglije je dospel nov transport dominionskih čet. ANGLIJA — ROMUNIJA LONDON, 31. julija. Reuter. Britanska vlada je včeraj sporočila romunski vladi, da vse dotlej, dokler Romunija ne bo preklicala Angliji neprijaznih dejanj, kakor osvoboditev zaplenjenih ladij, dovolitev povratka izgnanim inženirjem ht dvig zapore nad »Astro Romano«, normalni diplomatski odnošaji med obema državama niso mogoči. NOV FRANCOSKI POSLANIK V USA WASHINGTON, 31. jul. Reuter. Viada USA je dala agrement za poslanika En-rica pri Beli hiši. Novi predstavnik Francije jc bil svoj čas župan v Versaillesu. BRAZILJSKA sablja za franka MADRID, 31. jul. Stefani. Posebna brazilska delegacija, ki je dopotovala v špa. nijo, je izročila. Francu častno sabljo v imenu brazilske vojske. Bilo je več go* vorov, v katerih se je poudarjalo špari« sko-brazilsko prijateljstvo. DOBRA ŽETEV V KANADI OTTAWA, 31. julija. Reuter. Kanadski poljedelski minister je včeraj izjavil, da ima Kanada letos svojo do sedaj najboljšo žetev. Pridelanih bo 9 milijonov bušljev žita. ROMUNSKA LETINA BUKAREŠTA, 31. jul. DNB. Zaradi po-voljnega vremena zadnjih tednov so iz-gledi za romunsko žetev precej dobri. — Oves in ječmen sta dobro rodila, računajo, da bo 70 do 80 tisoč ton ovsa ostalo za izvoz. Ječmena bodo lahko izvozi- li blizu 300.000 ton. Stanje pšenice sc stalno izbolšuje, računajo z normalnim viškom za izvoz. ODPUST ŽIDOV V ROMUNIJI BUKAREŠTA, 31. jul. DNB. Izdano je uradno sporočilo o odpuščanju vseh Židov iz državne službe. Izločitev Židov rt ostalih javnih služb se nadaljuje. Mariborska napoved: Deloma oblačno vreme. Toplota se ne bo mnogo dvignila. Včeraj je bila najvišja temperatura 24.4, danes najnižja 7,6, opoldne 20.0. Borza. Curih, 31. jul. Devize: Beograd 9.75, London 17.50, Newyork 440, Milart J 22.20, Berlin 175.75. Ni zda) čas za socialne reforme v Jugoslaviji Treba je najprej organizirati srbskega in slovenskega kmeta ter ju povezati s hrvatskim bodo postali odločilen črnite!j v politiki. Naša mlada krila Angleško delavstvo za nadaljnje boje Danes mora vsak objektiven človek priznati, da je kmetstvo rešilo Hrvatsko zloma. Razmišljanje o načinu, kako organizirati srbsko kmetstvo in ga povezati s hrvatskim, je mnogo važnejše od vseh vprašanj in problemov socialne reforme, ki jih bo mogoče rešiti šele tedaj, ko bo organiziran kmet po vsej Jugoslaviji. Hišo je treba graditi s temeljev, šele potem pridejo zidovi na vrsto. Vprašanja, ki se javljajo po listih, so lahko predmet akademskih razprav, ni mogoče priti zdaj do končne odločitve, ugotavlja »Hrvatski Dnevnik« v svojem uvodniku. bila tako potrebna, kakor zdaj. In hangar na Teznem je zaprt... Ne čakajte poziva starih, sami vstanite. Na mladini je bodočnost in odgovornost za milo našo grudo. Pokažite, da naš modri šport živi, da bo imel nove uspehe, nove podvige v čast domovine. Ing. B. CIJAN Brez vsakega dvoma je, da ni mogoče reorganizirati Jugoslavijo v socialnem smislu, dokler se sedanja vojna ne konča. Razsodnost zahteva od ne vojskujočih se držav, da ne trosijo svojih sil, nego jih izkoristijo v boljše namene. Vsaka velika izprememba je povezana z rizikom. Obzorje bodoče Evrope je zastrto z meglo, ne ve se še kakor bo izgledala njena zemljepisna karta, s kakšnimi viri bogastva bo razpolagala, kolikšna bo vojna škoda in kakšna sredstva bodo imele vojskujoče se države. Namesto dolgoveznih razprav o socialnih reformah bi bilo koristneje, če bi se v srbskih in slovenskih krajih delalo na Veličanstvena priroda daje človeku glo boke želje po nedoseženem, po nečem, kar človek še ni dosegel: velike daljave po morski površini, snežne poljane, ogromne gore in planine — daleč proč od vsakdanjega, enoličnega življenja, vlečejo človeka, da se upuščajo v borbo, da doseže zmago v nevihti in neurju, v vročini in mrazu. še večja je bila borba človeka za veliko idejo letenja. Podvig iz črne zemlje visoko v nebo, nad domačo grudo kot ptica, ki vabi človeka: »tudi Tebi so potrebna krila,. .;«pomeni prerod duše, pomeni približati se tistemu brezkončnemu prostoru, ki je za človeka za večne čase nedosežen. Mogoče plezalec vidi visoko v skali v mogoče vidi v belem belem oblačku življenje, gibanje, veselje, mogoče vidi v orlu, ki kroži nad skalami, svobodno bitje, ki se giblje v prostoru brez mej po svoji volji. že pračlovek si je zahotel kril. Zgodovina je polna načrtov in podvigov, da bi človek dobil krila. In danes jih ima... Izkoriščena pa so v druge namene kakor sp bila rojena, za vojno. Tudi naši lepi domovini so potrebna krila. Krila mladine, ki si želi poleta, visoko, daleč in dolgo. Letalska mladina, jedro letalskega orožja, se mora vzgajati, dati ji je treba krila, možnosti letenja, priliko, da poleti daleč preko naših polj in gora. Skoraj bo deset let, odkar se je začelo na naši severni meji gibanje mladih kril. Sami mladi, polni zdravja in moči so začeli z modelerstvom raznoternega letenja kot vzor vsej domovini. Starejši so to gibanje razumeli in ga začeli podpirati. Mladina je bila, ki je v lepem našem podravskem mestu dvignila svoja krila, dala nov rod mladih letalcev, si zgradila sama svoje ognjišče, edinstveno športno letališče v naši domovini. Krila so letela iznad zelenega Pohorja, v Slovenskih goricah — ojačana so šla v borbo s svojimi tovariši iz Beograda, Zagreba in Ljubljane __ na izredno uspelih jadralnih tekmah na letališču na Teznem. Mlada krila nam niso bila nikoli tako potrebna kot so danes. Ko potujem po dolgi borbi za dobro našega neba, se vprašam: »Zakaj so hangarji zaprti, kje so krila — zakaj smo deset let delali in žrtvovala svoja mlada življenja? Ali mogoče ni več želje letenja pod modrim nebom. Ne čakajte starih, da vas povedejo, zaposleni so z vsakdanjim življenjem, v borbi za vsakdanji kruh in boljšo bodočnost družine. Sami dvignite glavo, najtežje je premosteno, ustvarjali smo z našo mladeniško močjo in ljubeznijo ne za sebe, ampak za Vas, Dvignite oči k nebu, od koder Vam prihaja pomoč in moči Boli me srce, ko hodim po ravni površini letališča in gledam v zrak — edini prijatelji so mi ostali: male ptice, lastovke in kragulji, ki pojejo pesem letenja pesem, ki jo znam na pamet, katero sem mladim pripovedoval —sam pa slišim te min de »letalce.« Vendar ne morem priti mimo zaprtega hangarja, ne da bi povedal svoje glob" ke želje: Mladini ie država zaupala ognjišče našega življenja - letališče s hangarjem in letali, zaupala nam je in dala na podla«' dokazov, da smo sami sposobni, da leti- tem, da se kmetski stan organizira ne le kot nosilec vse narodne politike v sodelovanju z zdravim meščanskim elementom. Namesto da mečejo poglede v tujino, bi srbsiki rodoljubi storili bolje, če bi se poglobili v ono, kar se je zgodilo na Hrvatskem in našli bi, kar se je že do-zdaj pokazalo koristno. Srbski politiki bi morali organizirati svoj narod in dati kmetom možnost, da postanejo odločilen političen činitelj ter koristen sodelavec pri državni gradnji. Ni problem v porazdelitvi ministrskih portfeljev; tudi ni sodelovanje v vladi pogoj za takšno organizacijo. Bratje Radiči so prevzeli organizacijo naroda v dobi okrnjenih voliv-nih pravic in pripravili kmete za čas, ko mo, da smo sami sposobni, da gradimo — torej sami sposobni da gradimo — torej sami sposobni da vodimo idejo našega nacionalnega zrakoplovstva. Bila so potrebna domovini, da branijo domače, svobodno nebo. Nikdar nam niso »Koroški Slovenec« objavlja v svoji 30. številki daljše pismo, v katerem niza sličice o življenju na Koroškem po izbruhu vojne. Pismo se zaključuje z naslednjimi vzpodbudnimi stavki: »Vojni čas je združen z žrtvami in odpovedmi tudi v zaledju. Čuti jih vsaka družina in vsak posameznik. Mirno smemo zapisati, da je v slovenskem ljudstvu dovolj smisla za vojne prilike in zahteve. Narod ga nakazuje dan za dnem v miro-ubnem in dobrovoljnem delu v kmetijstvu in obrti. Tod je treba sosedove pomoči. tam mora gospodinja prijemati za koso m oralo, tam spet je nujno podvo- stvu britskiii vojnih sil se smatra po »Sunday« Expressu« kot potrebno zaradi soodgovornosti Ironsidea v neurejenih prilikah v prvem delu vojne, v kateri je sodeloval. Isto bi moralo veljati za Gor-ta. Javno mišljenje se zaradi izpremembe ne vznemirja, ono je zadovoljno s Churchillovimi energičnimi ukrepi. »Meč in duh« se imenuje nova katoliška delavska organizacija, ki jo je ustanovil kardinal Hmsley. Glavna naloga organizacije je, da vodi boj krščanstva proti novemu poganstvu. Vojna nima za cilj propast Nemčije, temveč njen prerod v novi Evropi.« Mackensenom na jugovzhod. Nemško-avstrijske čete so stale ob 30.5 cm mož-narjih v Belgiji, bavarski alpinski zbor je branil tirolske gore. Mornarji z avstrijske ladje »Kaiserm Elisabeth« so rešili s tovariši iz Nemčije čast nemškega imena. V svetovni vojni je dobila veliko-nemška misel svojo obliko, Nemci iz raj-ha so se borili za svobodo Koroške, Avstrijci so jurišaii na Annaberg m se borili v Porenju, Porurju. S takšnimi možmi je dočakal nemški narod svoj pre-•rod.« »Temps« se je moral seliti najprej v An-gers, nato v Clermont-Ferrand, kjer izhaja v reducirani obliki na dveh straneh, brez reklam. Prav takšno omejitev na 16 strani ima »Illustration«, zdaj v Bordeauxu. Oprema lista je zelo enostavna, izginile so velike strani in reklame. Nekaj strojev je spravil lastnik v Tours, kjer so bili popolnoma uničeni, oni, ki so ostali v Parizu, so nepoškodovani. »Populaire«, list Leona Blumk, ki je hotel izhajati v okupiranem ozemlju, je bil prepovedan, katoliška lista »Aube« in »Epoque« sta pa prenehala izhajati. jeno delo zaostalih domačih. Beležimo in če treba podpremo s trdnimi dokazi: gospodarsko delo našega podeželja se vrši nemoteno v dobrem starem redu, z gospodarskimi nujnostmi nikjer ne zaostajajo, tudi v vojnem času sprejema zemlja, kar ji gre. Kruha, četudi trdo priborjenega, črnega, bo dovolj za vse! V intenzivnem obdelovanju naših kmetij je nazoren dokaz, kako pojmujejo Slovenci gospodarsko stran svoje državljanske zvestobe. Še v narodnem področju razbiramo velikodušnost m zaupanje. Organizacije, njihovi aositelji, tednik, mesečnik in kar Pri napovedovalki: — Vi boste zabodeni do smrti, razsekani in pojedeni! — Trenutek, pozabil sem sječi rokavice iz svinjske kože... Finančni minister dr. Šutej je bil sprejet pri knezu namestniku Pavlu na Brdu v avdienco. Pred njim je bil v avdienci minister za telesno odgojo naroda Dušan Pantič. Dr. Šuteja je knez Pavle pridržal na kosilu. Dr. Šutej je podal referat o dvanajstinah, ki so bile sprejete na ministrski seji. Triurni sestanek sta imela dr. Šubašic m dr. Maček na domu v Kupincu. Opoldne se je ban vrnil v Zagreb. Politična živahnost na Bledu je vsak dan večja. Stalno prihajajo ministri, diplomati in ugledni gostje. Dospel je tudi minister dr. Konstantinovič. Dr. Korošec in Cvetkovič sta se sestala na PokljutkL Z Bleda je odpotoval bivši zunanji minister m radikalski prvak dr. Momčik) Ninčič. V Beograd se je vrnil tudi dr. Korošec. Prepoved delovanja prostozidarskih lož po vsej državi se pripravlja s posebnim odlokom, kakor javljajo iz vladnih krogov. Požrtvovalnost našHi Nemcev. Senator Grassi je pozval Nemce v Jugoslaviji, da prispevajo v nemški šolski fond. Do kraja junija je bilo vplačanih 2026 temeljnih kamnov. Vsak kamen odgovarja vsoti 500 din, torej so dali naši Nemd za šole že nad milijon din. . S priključkom francoske vojne mornarice je Anglija povečala tonažo svojih 'bojnih ladij za 22%, od 641.000 na 781.878 ton. Italija je na isti način povečala svoje vojno ladjevje od 366.488 na 392.500 ton ali za 7%. Posebno vojsko romunskih Nemcev pripravlja po vesteh iz Budimpešte, romunska vlada. Tvorili jo bodo pripadniki nemške manjšine v Transilvaniji. V znaku velikih socialnih reform Pod tem naslovom piše sarajevski »Kato-lički Tjednik« med drugim: »Geslo, pod katerim se danes vodi velik preokret v svetu, je v prvi vrsti geslo socialnih reform. Neki dan smo čitali, kako je »Popolo d’ltaliai v programskem članku nazval to vojno »veliko socialno borbo« in »socialno vojno« med demoplutokracijo in takozvanimi proletarskimi narodi, ki se javljajo z novimi državnimi, socialnimi in gospodarskimi sistemi. Kot cilj vojne je označil inavguracijo višje socialne pravičnosti med narodi, ki ne bo dopustila, da bi bile demokracije tako bogate, da bi si lahko privoščile luksuz milijonov brezposelnih in da bi silili siromašne narode na pridelovanje umetnega gumija, bombaža, kave in drugih plodov, ki jih bogatini uničujejo samo, da jih obdrže na visoki ceni. Očitno je, da to niso samo fraze, življenje in kruh gresta pred vsako filozofijo. Vse, kar bo prišlo po vojni, bo največ v tem znaku. Tudi nas bodo te reforme brez dvoma zadele. Ekonomsko življenje vse Evrope je povezano. Zahod se ne more gospodarsko povezati brez sodelovanja vzhoda in tudi ne obratno. Oboje se dopolnjuje. Pri nas je še vse preveč korupcije, intervencionizma, kapitalistične hegemonije v javnem in državnem življenju. Socialne reforme je treba izvesti. Katoliki smo bili in moramo biti za to!« je še organiziranega narodnega življenja, ohranja svoje dobro ime in svojo staro čast v današnji in jutrišnji dan. Za mnoge kulturne nujnosti je dovolj razumevanja, še za podvojeno žrtev na oltarju slovenskega naroda je smisla m veselja. Veliki čas je narodne vrste le še bolj strnil, zvezal je mlade in stare v ozko povezanost, dovolil je izraza narodni zavesti manj v izpovedi, a tembolj v občutju. Nedavno nam je ob sličnem razgovoru dejal prijatelj iz naših hribov: v vojnem času le še bolj občutimo, da spadamo skupaj in da smo vsi bratje in sestre ene družine, medsebojno zvezane po govorici, duhu in usodi.« »National Zeitung« iz Basla javlja iz Londona: »Na angleško delavstvo je napravil korak nemškega namestnika na Holandskem, Seys lnquarta, ki je postavil holandski socialni demokraciji in rudarski zajednici komisarja, globok vtis. Glede cenzure je bil sprejet predlog vlade, da se novinarji prostovoljno podrede kontroli. Duff Cooper je naglasil, da se ima za svoj položaj ministra zahvaliti vprav svobodnemu tisku, ki je kritiziral napake prejšnje vlade, po katerih bi lahko šla Anglija v propast. Zamenjava sira Edmonda Ironsidea po generalu Brookeju na vrhovnem povelj- Nemčija v letih 1914 do 1940 »Neues WieneT Tagblatt« piše med drugim o nekdanjih bojih, ko je šel Nemec proti Nemcu z orožjem. Pod pritiskom politične stvarnosti so bili Nemci iz Avstrije ločeni od nemškega cesarstva. Z muko so prenašali breme, ki ga jim je Bismarck zavestno natovoril. Ko je prišla svetovna vojna, so se prvič po bitki pri Lipskem borili spet Nemci vseh plemen proti skupnemu sovražniku. Nemške in avstrijske čete so si izbojevale zmage pri Gorlicah in Kobaridu, skupno so osvojile Lwow, združene so krenile pod Francoski tisk v novih prilikah »Basler National Zeitung« prinaša dopis iz Vichyja, v katerem prikazuje položaj francoskega novmstva. Zasedba Pariza je povzročila katastrofalen padec v konsumu listov, ker je največje število dnevnikov izhajalo v prestolnici. Odno-šaji se še do danes niso stabilizirali zaradi prepovedi prodaje v nezasedenem področju Francije in ukrepov vlade v Vichyju glede listov iz okupiranega ozemlja. V Parizu izhajajo le trije dnevniki. Nemška uprava izdaja novi »Pariš Soir«, stari »Pariš Soir« pa izhaja v Li-mogesu. Razen tega izhajata še v Parizu »Matmc in »Demieres Nouvelles«. Kako je na Koroškem med sedanjo evropsko vojno »Veliki čas je narodne vrste ie bolj strnil . . pravi „Koroiki Slovenec" IW©v#ee Selnica ob Dravi bo imela najlepšo šolo Sredi skrbno obdelanega polja, v varstvu mejaša kobanske planine, malo izven vasi, dobiva selniška šola novo lice. Gole zidine rdečkaste opeke surove stavbe se zakrivajo za ometom. Cim bodo mizarji napravili svoje delo, bo po vzidan ju okenskih okvirjev mogočna dvonadstropna stavba dobila svoj končni izgled. Ostali obrtniki opravljajo v notranjosti mnoga dela. Delo napreduje, upamo, da bo šolsko poslopje do konca leta popolnoma dokončano. Selnica bo imela najlepšo podeželsko obmejno šolo. Nujno je, da se preskrbi številni šoloobvezni mladini zdrava voda. To vprašanje še ni dokončno rešeno. Poslednji čas je, da se določi, ali bo imela moderna šola vodovod ali vsaj studenec, kajti voda potočnica iz sedanje ga vodovoda je neuporabna. Končno bo šola brez dvorane. V novih razredih, ki so pripravljeni za določeno število otrok ni mogoče vršiti skupne šolske proslave. Malo volje in podjetnosti in s skromnimi stroški je mogoče urediti v kletnih prostorih prav lepo šolsko dvorano. Deca bi imela hkrati tukaj gledališke predstave, predavalnico za strokovna predavanja, deci in odraslim bi se predvajali tukaj filmi iz gospodarskega življenja. majhnimi sredstvi bi mnogo koristili bodočemu razvoju Selnice in največ .skupni vzgoji obmejne mladine. Pripravimo naši »nevesti«, obmejni ko-banski šoli, dobro balo. Najdražji poklon ob vstopu v kulturno selniško življenje naj prinese šola kot »doto« šolski deci v skrbi za telesno zdravje pitno vodo, za nje skupni duhovni razvoj pa šolsko dvorano, v kateri naj doraščajoči rod dob:va ljubezen in zavednost do našega pokole-nja. Ako bo prejela naša nevesta še ?a dva majhna darova, vodo in dvorano, bo govorila ona še kasnejšim rodovom Ijva-lo sedanjim očetom Selnice za izvršeno delo. — Hardečan. Obnova žrebearne na Cvenu Pred dobrim mesecem je diplomiral na ljubljanski univerzi za gradbenega inženirja g. Milan Rajh iz znane narodne Rajhove rodbine na Moti. Mladi inženir se je sedaj lotil z vso vnemo dela za izdelavo načrtov za novo žrebčamo na Moti, ki je nedavno postala žrtev plamenov. To žrebčamo je 1. 1913. zgradil njegov oče Joško Rajh, kar dokazuje na pročelju zgradbe vzidana spominska plošča. 'Sedaj bo njegov sin Milan nadaljeval očetovo delo in napravil načrte za obnovo očetovega dela. Tako bo Rajhova družina tudi pri obnovi te vele-važne ustanove na Murskem polju imela mnogo zaslug. Dr. lule Gabrovšku človeku nekaj manjka, če ne more vzljubiti prirode onega kraja, v katerem mu je usojeno živeti. Kdor je imel priliko, užiti nekaj krasot prelestnega planinskega sveta, ta se bo težko sprijaznil z enoličnim odnosom do prirode našega Podravja. Kdor je bi! desetletja abstinent, bo v Halozah pil, a v pijači ne bo našel užitka na Gorenjskem. Ako si imel priliko srečati resničnega tovariša v planinah in na njegovo družbo povezati par nepozabnih ur, ne boš nikdar zadovoljen s tovarišijo v dolinskem življenju. Iskal boš prilike najti še kdaj, vsaj za kratko uro, tovariša po želji. Našel ga boš v planinah. Mogoče slučajno. Odkril ga boš z darom opazovanja, ki se ti tam gori neverjetno izostri in ga hranil v svojem srcu kot redek, svetel spomin. Pred leti je bilo. V kočici skromne, neznatne zasavske planine, kakor je skromno in neznatno vse to hribovje v primeri s Savinjskimi in Gorenjskimi planinami. Slabo vreme je preprčilo obisk nedeljskih izletnikov. V kočico se nas je zateklo samo nekaj, od teh razen dveh vsi domačini. Midva pa sva bila prava »turista.« Razvil se je živahen razgovor, ki je nanesel na vse, tudi na politiko. Način mojega odnosa do domačinov pa je vzbudil pozornost pri tovarišu »turistu.« Vmešat se je in mi pomagal domačinom uspešno pojasniti neko pereče sodobno vprašanje. Ko so se ostali razšli, sva ostala sama v vnetem reševanju zamotanega vprašanja, dokler naju ni mrak opozoril, da je treba v dolino. Treba je bilo ujeti vlak, ki naj naju popelje v jutrišnji delovni dan, iz območja planin, v pusto ravninsko življenje. Mene v Podravje, a tovariša kdo ve kam ... Kakor se drug drugemu predstavila nisva, tako nama tudi ločitev ni bila lahka. Vlak sva zamudila. Pohajkovala sva pozno v noč po gostilnah in se končno odločila za skupno prenočišče v hotelu. Tudi jutranji vlak naju še prezgodaj popelje v vsakdanjost. Vpisala sva se v hotelsko knjigo z napačnimi imeni. On, ker sem opazil, da se trudi biti mi neznan radi čudovitih in drznih vprašanj, na katera sva prišla tako nepričakovano, do tistega večera popolnoma tuja drug drugemu... A jaz? Hotel sem ga menda posnemati. Naj ostane najino srečanje popolnoma posvečeno vprašanju, ki naju je združilo; imena in osebi naj ne pokvarita lepega odnosa. V teh posmrtnih dneh mojega tovariša mi lebdi pred očmi le on kot človek in sodrug. Tudi kot planinec, ker naju je planina združila. Tisto noč nisva spala. On mi je odkril ves svoj' svetli značaj, svoje pogumne nazore o življenju in družbi. Očaral me je z iskrenostjo svojih izpovedb in prepričanja, ki sem ga z njim delil. Opazila pa sva, da drug drugemu prikrivava svoja imena, poklic in bivališče. Oba je peljala pot v neko bolj pusto vsakdanjost, kjer lahko služiš svojim idejam, a tovariša, ki bi mu pustil tako odkrit pogled v njih svet, težko najdeš. Rano v jutro sva stala na postaji. Vlaka, ki se tu križata bi imela odpeljati vsakega v drugo smer. On je bi! veder kljub neprespani noči, jaz otožen in pobit. Takega človeka redko srečam v življenju- Predno sem se povzpel na vlak, me je pridržal in nenadoma vprašal: »Ti, mojega brata poznaš, kaj? Profesor je v Ptuju«. V trenutku pa je potegnil vlak in nisem mu utegnil odgovoriti. V Ptuju je bilo tedaj več profesorjev. Kateri naj bi ime! tako sijajnega brata? Spoznal sem ga šele po ločitvi, a videl ga nisem nikdar več. Vest o tragediji v sivih stenah Razora me je neizrečeno potrla. Končno mi je pa postalo jasno, da je moral umreti v boju, da je moral pasti... Moge! je pa podleči samo sili, močnejši od njegove borbene prirode. Slab trenutek si je izbral za naskok. Predno je dal vse svoje energije na razpolago družbi, gii je terjala sila planin. Ob odprtem grobu so mu pevci »Cankarja« zapeli žalostinko: »Vi žrtve ste padli,..«, a v mene zre iz časi.iškega izrezka njegov drzni obraz in obraz njegovega brata profesorja. K. K. Ceffe Celjski trg Celjski trg je z vrtnarskimi pridelki zadnji čas, še precej dobro založen. Večina pridelkov je iz celjske okolice, kjer se mnogo goji vrtnarstvo, nekaj pa se tudi uvaža iz južnih krajev države. Cene pa se držijo precej trdno in so pridelki mnogo dražji, kakor po nekaterih večjih mestih naše države. Nekatere stvari se na primer od zagrebškega trga razlikujejo v ceni tudi za 100%. Ta razlika je posebno velika pri uvoženih produktih, sadju itd. Vse te stvari so v Zagrebu cenejše več kot za polovico, ko pa pridejo do Celja, pa dosežejo ceno, ki je skoro nepojmljiva. Krompir se prodaja po 3 din kg, kumarce 3, stročji fižol 4, paradižniki 6, belo zelje 4, rdeče 6, pesa 2, grah 4, buče 3 din. za kg, grozdje 12, marelice 14, breskve 14, hfuške 8—10 din* kg, gobe 4 do' 5 din krožnik, paprike 2 za 1 din, bob 3 din liter, endivija in druga solata 50 par komad, jajca 75 par do 1 din komad. SOBOTNA POSEBNA ŠTEVILKA »VEČERNIKA« bo izšla na 32 straneh. Tudi iz Celja bo imela precej zanimivega gradiva. Prodajalci v Celju in okolici naj nam javijo do petka opoldne, koliko izvodov želijo v prodajo. Inserate sprejemamo še do petka opoldne. Cena številki bo samo 1 dinar. Cenj. naročnike, ki prejemajo »Ve-černik« po pošti, opozarjamo na današnje priloge. UPRAVA. MESTNI VODOVOD BO ZAPRT! Ker bodo polagali glavni vod vodovoda na novi most v Škofji vasi, bo vodovod danes, v sredo, od 22. do pol 8. jutri zaprt. V višjih delih mesta verjetno jutri tudi ob pol S. še ne bo dovolj vode; Občinstvo se naj za navedeni čas oskrbi z vodo. e Vladni svelnik Emilijan LHek. Prosim vse prijatelje, znance in učence pok. Emilijana Lilaka, ki iijiajo kake spomine o osebnem življenju, solskeni in javnem delu tega odličnega šolnika, zgodovinarja in domoljuba, naj mi jih blagovolijo dati na razpolago. Uporabil jih bom za sestavo njegovega življenjepisa. Dragocen bi mi utegnil bili vsak podatek, ki je v kakršni koli, tudi najmanjši zvezi z njim. Prof. I. Orožen, Celje. c Umrla je v bolnišnici 51 letna dekla Ana Ilren iz Debra pri Laškem. c Grehi vlomilca Avgusta Sotoška. Na podlagi časopisnih- vesti so bile na policiji v Celju prijavljene šc nekatere tat- vine in vlomi, ki jih je izvršil aretirani Avgust Sotošek. Več vlomov je izvršil koncem junija in v začetku julija tudi v Ljubljani. Vlome in tatvine je v glavnem priznal. Sotoška so včeraj izročili okrožnemu sodišču v Celju. c Napad. 47 letni dninar Martin Mirnik ir. Železnega, občina Vol. Pirešica. je Sel k sosedu. Med potjo ga je napadla družba vinjenih fantov in ga s koli poškodovala po glavi. Oddali so ga v celjsko bolnišnico. WESTFALSK1 OTROCI V KAMNIKU Te dni so se pripeljali v Kamnik slovenski otroci z VVestfalskega. Bili so gostje tamkajšnjih dijakov, ki so jim priredili lepo slavje. Petje, prisrčni nagovori, kresovi in rakete so dale obisku \vest-falskih slovenskih otrok še poseben pečat prisrčnosti in domačnosti. Le prehitro je potekel čas veselega bivanja v Kamniku in slovo je bilo ganljivo, težko a zelo prisrčno. 500 URADNIKOV AGRARNE BANKE ODPUŠČENIH Te dni so prejeli uradniki Agrarne banke okrožnico, v kateri jih vodstvo banke opozarja, da je delo za likvidiranje kmečkih dolgov v glavnem končano in da bo moralo zaradi tega odpustiti 500 uradnikov te banke. Kdor bo prostovoljno odšel, bo dobil za nagrado enomesečno plačo. c Policija je aretirala 29 letnega brezposelnega delavca Alojza G. iz Celja, ki je pred kratkim vlomil v shrambo pekovskega mojstra Mlakerja v Komenskega ulici in ukradel nekaj jestvin, pekovskega slada in torbico za kasiranje denarja. Nekaj stvari so našli še pri njem. Oddali so ga okrožnemu sodišču. c Razne nesreče. 49 letni posestnik Ivan Rezar iz Stopič pri Sv. Juriju pri Celju je vozil s polja pšenico. Med vožnjo so mu zdivjale krave. Padel je pod voz, kolesa so nui zlomila roko v ramenu, dobil pa je tudi poškodbe po glavi in nogah, — 18 letni delavec Avgust Cepuš iz Debra pri Laškem je v pivovarni mašil steklenice. Pri lem je ena steklenica eksplodirala in mu prerezala i’oko nad zapestjem. — ,50 letni dninar Franc Jazbin-sek iz Planine nad Sevnico, je nalagal les na avlo. Hlod mu je pri delu zlomil roko nad zapestjem. — 27 letni pos. sin Jože Plahuta iz Kalobja je prišel pri napre-ganju živine z mezincem roke med železje in mu ga je zdrobilo. — 5 letni sin pos. Vaje Jože iz Braslovč je doma padel po stopnicah in si zlomil nogo. — 7 letna hči posestnika Silva Balantova iz Preserja pri Braslovčah je padla z voza in si zld-mila roko. — Vsi sc zdravijo v celjski bol-nišnici. Pfuf p Vozni red se na) izpremenf. Potnikom, ki se pripeljejo na Pragersko ob 13.38 iz smeri Ormoža in Ptuja m so namenjeni v Slovensko Bistrico in Poljčane, odide pred nosom vlak, ki vozi iz Maribora ob 13. in pride v Poljčane ob 13.47. Iz Pragerskega odhaja ob 13.28. Torej radi 10 minut so potniki iz ptujske smeri primorani na daljše čakanje. p Delo na regulaciji Drave so morali, opustiti radi naraščanja vode ža nedo* ločen čas. Nekaj čolnov, ki so jih podivjani valovi odplavili, so že izsledili. p Napravite red na Studenčnici! V Stu- denčnici na Zg. Bregu, nekoliko više od mestnega perišča, kopajo konje, kar je skrajno nehigienično ne samo za perišce ampak tudi za številne kopalce v Studenčnici, ki se lahko na ta način nalezejo kužne bolezni in jo raznašajo dalje. Zato napravite čimprej red na Studenčnici! Novo cestno križišče ob gornji Savinji Obvodje gornje Savinje od Logarske do trga Mozirja in do Letuša, kjer prehaja dolina v prostransko Celjsko kotlino, ni le zelo dolgo, marveč tudi razmeroma široko. Obenem pa je tudi zelo gorato, razen štirih kotlinic, Mozirske, Rečiške, Nazarske in Ljubenske, je gosteje obljudena le tako zvana Zadrečka, to je s Savinjsko dolino vzporedno potekajoča zelena dolina Drete od prelaza Černivec pa do njenega sotočja s Slavinjo pri Nazarjih ob gradu Vrbovcu. Tako je naravno, da se do sedaj v tem ob vodju ni moglo razviti nobeno pomembnejše cestno križišče. Križišča v pravem pomenu besede sploh ni bilo. Z glavno cesto, k! vodi ob Savinji v Logarsko, so se le spajale stranske, ki vežejo oddaljene gorske predele z dolino samo. kjer so se razvile večje naselbine blizu Ljubije, trg Mozirje, blizu Ljubnice, trg Ljubno, ob Rečici, trg Rečica, ob stočju Drete in Savinje Vrbovec-Na-zarje, ob Dreti ob prihodu na Črnivec Gor-njigrad, ob prelazu iz Zadrečke na Vransko vas, Šmartno ob Dreti in Solčava, izhodne točke v gornjo Mežiško dolino. V vsem srednjem veku pa do konca 19. stoletja je bilo v Radmirju edino pomembnejše stikalisče dveh cest, tu se je namreč odcepila od glavne ceste ob Savinji cesta, ki je vodila in še vodi čez Sv. Frančiška na Stražah v gorsko, sedaj sresko mestece Gornjigrad in od tam čez Črnivec v Kamnik in v Ljubljano. Letoviščarji in drugi ljubitelji gornje Savinjske doline, ki bodo letos zopet prišli na oddih ali obisk in izlet v te prijazne gorske kraje, bodo našli popolnoma novo in nad vse prikupljivo, pa tudi zelo važno cestno križišče v pravem pomenu besede, ker vodijo s tega novega križišča ceste v štirih različnih smereh. Pri gradu Vrbovcu je doslej vodil čez Savinjo le šibek Ribičev most, od Vrbovca je peljala skozi Zadečko do konca prejšnjega stoletja zaznamovana pot, ki je tudi podobna kozjim stezam brez mostov čez Dreto. Poraben most čez Savinjo je od starih časov sem bi! le nekaj kilometrov nad Vrbovcem v Sp. Rečici na mestu, ki se celo še dandanes imenuje Pri mostu. V kot med Dreto in Savinjo, kjer stoji grad Vrbovec, pa je mimo samostana in znpn. cerkve Nazarje vodila čez Dreto važna gorska pot, po kateri so visokoležeče kmetije z Nazarskega Dobrovlja vozile svoje pridelke, zlasti les, v dolino k Savinji. Sijajno razvita moderna lesna industrija gornjegrajskega veleposestva ljubljanske škofije^ ki ima svoj sedež v gradu Vrbovcu, svoje najmodernejše opremljene obrate pa v njegovi neposredni bližini, potem pa lani dograjeni najlepši most, kar jih vodi čez Savinjo, in sloves priljubljenega_ domačega letovišča, Iti ga že eno desetletje uživa Nazarje-Vrbovec, so ustvarili ob stožišču Savinje in Drete cestno križišče, kakršnega vse obvodje gornje Savinje nikjer drugod nima, ne v Mozirju, ne v Rečici, ne na Ljubnem, ne v Gornjemgradu, ki je kulturno in politično središče tega obvodja. Ko stojiš na tem križišču, imaš pred seboj najlepšo pokrajinsko sliko, kar jih premore MARTIN KOjC dogovoru. Kojčev novi način duševni mir in zadovoljstvo. - avtor »Učbenika življenja« nekoliko dni v Mariboru. — Sprejema dnevno v hotelu _ »MARIBORSKI DVOR« od 16.—18. in po življenja nudi vsakomur uspehe, zdravje, srečo, - Informacije brezplačno. gornja' Savinjska dolina sploh: Nazarje, samostan in dvostolpna impozantna cerkev vrh zelenega hribčka, nekoč Gradišče, imenovanega. Samo nekaj korakov od križišča pelje čež Dreto, ki so ji tu do njene združitve s Savinjo uredili moderno in skoro razkošno njeno korito, nov kamenit most, in že si ob vznožju Nazarskega hribčka in ob vhodu v letovišče Remic-Tonič, katerega gostje, skriti za Dreto in zelenjem Nazarskega hribčka, imajo samo nekaj korakov do osvežujočih ko-peli v Savinji. V nasprotni strani peljeta s tega sijajnega, za promet spremo urejenega križišča dve cesti, prva v»Zadrečko dolino in Gornjigrad mimo letovišča Turnšek-Bohač, druga pa mimo najmodemeje urejenega obrata lesne industrije po starem mostu »Pri mostu« v Rečico in Logarsko. Ko pa se s križišča ozreš proti smeri, v kateri si se semkaj pripeljal, stoji pred teboj beli grad Vrbovec, sedaj Marijingrad imenovan, s tremi okroglimi vogalnimi stolpi in s skalnatimi bal-voni na dvorišču, ki jih krasi na vrhu mična cerkvica. V neposredni bližini so nagrmadeni na obširnem prostoru velikanski skladi orjaških hlodov, ki so jih spomladi po Savinji doplaviii in ki čakajo, da pridejo na vrsto v žagi. žaga poje mimo in zamolklo, da komaj slišiš, s štirimi polnojarmeniki svojo enakomerno pesem »Žeju, žeju, žeha, žehal« V dveh rovih žubori pred teboj in vabljivim gradom voda, ki goni turbino v žagi, kovač poje k pesmi kladiva svojo pesem. V ozadju pa se dviga dolga, do svojih razglednih vrhov, do Medvedjaka, do Smrekovca, do Bos-kovca in do Konjšce vsa zelena gora, Golti, z Mozirsko kočo in z belo cerkvico sv. Rade-gunde visoko nad žrelom Peklom. Tik mimo grada Vrbovca pa gre široka cesta ob impozantni, še nedovršeni stavbi Prosvetnega doma tja k Savinji. Most, ki so ga tu lani dogradili čez njo, je tako lep in prijazen, da se mora skupno z vso pokrajino prikupiti vsakomur. — Savinjski. Maribor Navodila za nedeljsko pohorsko slavnost Prihodnjo nedeljo, 4. avgusta, bo bla- [ goslovitev in otvoritev velike pohorske ceste Reka—Sv. Areh. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Radi številnih gostov, ki so prijavljeni, bo pripravljalni odbor in okrajni cestni odbor priskrbel gostom vodila. Tisti udeleženci, ki se do danes niso prijavili za vozila, se naj po-služijo avtobusov, kateri bodo vozili v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj od 5. ure naprej z Glavnega trga in popoldne nazaj z vrha Pohorja. Vozni red je tako urejen, da bodo vozili avtobusi v soboto, 3. avgusta, ob 18. zvečer od Glavnega trga do Sv. Areha. če bo več potnikov, bo vozilo več avtobusov. V nedeljo, 4. avgusta, bodo vozili avtobusi z Glavnega trga vsake pol ure. Prvi avtobus že vozi ob 5. zjutraj, zadnji pa ob 8., tako da bodo vsi udeleženci pravočasno prispeli k slavnosti k Sv. Arehu. V nedeljo popoldne bodo avtobusi vozili od Sv. Areha od 15. naprej proti Mariboru. En avtobus bo izjemoma vozil že ob 11. proti Mariboru, ostali pa po potrebi. Cena vožnji v eno smer je din 25.—. S temi avtobusi so ukinjeni vsi popusti, tako da mora vsak udeleženec plačati iz Maribora do Sv. Areha din 25.— in od Sv. Areha v Maribor tudi din 25.—. Udeleženci si lahko kupijo karte za avtobusno vožnjo na Pohorje že vnaprej v pisarni osrednje avtobusne postaje na Glavnem trgu v Mariboru, tel. 22-75. Opozarjamo pa udeležence, da se naj ne zanašajo na zadnji voz, ker bo tedaj gotovo velika gneča in naj skuša vsak priti čimprej na Pohorje. Gostje, ki so želeli, da jim odbor naroči osebne avtomobile, morajo to takoj javiti okrajnemu cestnemu odboru, Koroška cesta 26, telefon 21-95, ker jim sicer odbor ne more jamčiti za siguren prevoz na Pohorje. Najbolje je, da si vsak sam poskrbi vozilo. Radi velikega števila vozil, ki so prijavljena, bo moral vsak udeleženec, ki pride z vozilom, pokoriti se navodilom ravnateljstva in bo smel parkirati samo na določenem prostoru. Povratek s Pohorja v dolino do 11. dopoldne ne bo dovoljen. Kramarjem in sejmarjem je postavljanje šotorjev 4. avgusta pri Sv. Arehu prepovedano. Na svidenje prihodnjo nedeljo na zelenem Pohorju! Zaključna dela v Študijski knjižnici Študijska knjižnica se že pripravlja, da že začetkom avgusta širši javnosti pokaže, kakšno v podrobnosti nepregledno delo se je v tem času popolne preureditve cele knjižnice opravilo, z doslovno rečeno, lastnoročnim trudom. Da tu ne omenjamo dela in skrbi g. ravnatelja G1 a s e r j a in njegovega zvestega, vsem ustrežljivega pomočnika g. Avsenaka, le opozarjamo, da je šlo vseh 40.000 (če ne še več) izvodov najmanj trikrat skozi roke od ranega jutra pa do poznega večera zaposlenega knjižničnega sluge, g. Jamška — delo, ki bi ga v tem kratkem času starejši na njegovem mestu gotovo ne bil mogel opraviti. Zdaj zaključuje novo urejeno veliko izposojevalnico, ki se nahaja tudi v novi preureditvi sicer na starem, vendar na novo razdeljenem mestu. Za uporabo javnosti pride najprej na vrsto le izposojevalnica. Šele ko bo te dni veliko, grobo delo končano, sledi še ona velika notranja, odnosno podrobna in občinstvu malo vidna preureditev, ki pa je neizogibno potrebna za temeljito preureditev cele Študijske knjižnice. m Poroka. V Vuhredu sta se včeraj poročila šef redakcije „Večernika‘' g. Bojan Ribnikar, doktorand prava, in gospodična Vida Pahernik. Priči sta bila nevestin oče g. inž. Franjo Pahernik in ženinov oče g. Adolf Ribnikar. m Poročila sla se danes v Ljubljani železniški kontrolor g. Lovro Budihna in gdč. Ninka Furlanova. m Zanimivo predavanje v Aeroklubu. Jutri, v četrtek, 1. avgusta, bo predaval inž. Boris Cijan o pilotaži jadralnega letala in o najmodernejših in najhitrejših bojnih letalih. Predavanje, ki bo zanimivo ludi za širšo javnost, bo ob 19. v klu-bovih prostorih (Aleksandrova cesla 12). tn Pesniška dolina je zaradi zadnjega deževja poplavljena. Pesnica spel kriči po nujni regulaciji. hi Grozdje na mariborskem trgu. Na našem trgu sc je pojavilo prvo letošnje grozdje, ki ga prodajajo po 18 do 20 din kg. m Večer vesele glasbe. Kakor smo že omenili, se je Olepševalno društvo v Mariboru, ki skrbi za promenadne koncerte v mestnem parku, na splošno željo odločilo, prirediti večer vesele glasbe. Ta promenadni koncert v mestnem parku bo v soboto, 3. avgusta, od 20.30 dalje. Vojaška godba, pomnožena s civilnimi godbeniki, bo izvajala celo vrsto priljubljenih komadov iz aktualnih operet in zvočnih filmov pod vodstvom dirigenta kapetana Jiraneka. — Jutri, v četrtek, zvečer od 20.30 do 22. ure običajni promenadni koncert v parku. Dirigent kapelnik Jiranek. Cenj. naročnike, ki prejemajo »Ve-čemik« v upravi, prosimo, da poravnajo naročnino še danes. UPRAVA Prekupčevalci na studenški tržnici Studenška tržnica je bila v glavnem namenjena prodajalcem lastnih pridelkov, da se jim prihrani pot na mariborski trg in pa gospodinjam, ki si lahko kupijo potrebno zelenjavo ter poljske pridelke na domačem trgu. Vedno večje povpraševanje po raznem blagu na studenški tržnici pa so spretno izrabili razni prekupčevalci, ki kupujejo blago na mariborskem trgu in ga nato prodajajo na studenškem. Čisto jasno je torej, če prekupčevalec kupi blago na mariborskem trgu, da ga ne bo prodajal po nakupni ceni, ampak draže in da zaradi tega raste draginja na studenški tržnici, kar nikakor ni bil njen namen, nasprotno da bi se prodajajo ceneje. Zato bi prosili občinsko upravo, da prepreči tako prekupčevanje, ki je samo v kvar in dovoli prodajanje samo pridelovalcem povrtnine ter vrtnarjem. Na ta način se bo stalno dviganje cen preprečilo ter izenačilo s cenami na mariborskem trgu, -vb._ Popolnoma zadovolšni boste!... Z NAŠO POSEBNO ŠTEVILKO, ki bo izšla 3. avgusta. Za to oddajte članek ali oglas za Vaše podjetje čimpreje! slabe oči ? ... k diplom, optiku petelnu m Konj inu jc razparal trebuh. Na Tržaški cesti jc konj brcnil 21 Ielnega posestnika Jakoba Irgoliča iz Studencev s tako silo v trebuh, da mu ga je razparal. m Tatvine koles so spel na dnevnem redu. Včeraj je policijska kronika zabeležila spet dve tatvini koles, in sicer na škodo tekstilnega delavca Josipa Žižka, ki mu jc bilo ukradeno kolo „Excelsior" z ev. štev. 197937, ter laboranta Gustava Ko-ničnika, kateremu je bilo ukradeno kolo „Mifa“ z reg. štev. 25198. m Splašen konj. Včeraj se jc izvoščku Francu Wreclu splašil konj na Glavnem trgu ter ga podrl na tla in ga laže poškodoval. Konj je nato zdirjal po Koroški cesti na Vodnikov trg, kjer ga je stražnik prijel in ukrotil. m Sodnik povozil divjega zajca. Sodnik Otmar Cvirn je z motociklom med Limbušem in Studenci povozil divjega zajca, katerega so izročili pristojnemu lovskemu zakupniku, la pa nekemu revnemu družinskemu očetu, ki je prišel do slastne pečenke. m Pes Je ugriznil na Meljski cesti zidarja Janeza Novaka, ki se je moral zateči k zdravniku. m 5 vagonov živih svinj, 1 vagon kon-serviranega mesa, 1 vagon konserviranih paradižnikov in 1 vagon konserviranih jabolk so poslali te dni Bolgari preko Maribora v Nemčijo. * Starihor ima svoj redni mesečni sestanek dne L avgusta ob 20. (8.) v restavraciji Narodnega doma. Člani in prijatelji vabljeni. m Šest žrtev pobesnelega psa se je zateklo v mariborsko bolnišnico. Vse so od Dupleka, kjer je bilo pravo „mesarsko klanje". Ni še ugotovljeno, ali je pes stekel ali ne. m Prst mu je, odsekal. V Gosposvetski ulici na Pobrežju je neki deček odsekal s sekiro prst 3 letnemu sinu hišne posestnice Romanu Podgoršku, ki so soui jiq of je do izida posebne številke ,Večernika“, ki bo izšla 3. avgusta 1940. Oddajte oglase in članke takoj ... m ■ čevljarji (94) od 2.500 do 48.000 din, krojači (90) od 400 do 7.500 dim, torej so krojači siromaki v primerjavi s šiviljami, ki so ocenjene na 3.900 do 30.500 din. — Ključavničarjev je 28 in so navedeni z dohodki od 1.500 do 38.000 din, približno enako tudi pleskarji (27); 5 je sedlarjev z dohodki od 24.000 do 40.000 din, 35 kovačev oz. mehanikov je ocenjenih od 1500 do 38.000 din, kleparji, 30 po številu, pa po cenitvi davkarije zaslužijo več: od 5.200 do 97.300 din. Tudi seznami drugih obrtnikov izkazujejo velike razlike, temu gre bolje, onemu slabše, tako je pač v življenju. Zanimiv je tudi seznam umetnikov. Navedenih jih je 37, med temi pa samo deset, ki so podvrženi pridobnini. Kiparji, ki imajo tudi kamnoseška podjetja, so najviše odmerjeni, do 56.000 din, slikarji pa od 7.000 do 20.000 din. Seveda živi v Ljubljani več umetnikov, ki bodo veseli, da jih davčna uprava sploh ne smatra za umetnike. predvčerajšnjim 17 deževnih dni s 172.9 mm padavin. Najhujši nalivi so bili od zadnje sobote do nedelje zjutraj, ko je padlo 4G.5 mm dežja. Vsega skupaj je imela Ljubljana letos doslej že 91 deževnih dni. Eno dobro stran je pa le imelo to preobilno deževje vsaj v tem, da se je nekako razdeljevalo v primerne presledke tako, da ni bilo nobene hujše povodnji. Drobne novice o Sv. Marjeta ob Pesnici. Tukaj je umrla v 70. letu starosti daleč na okrog znana; in spoštovana posestnica gospa Kraut Antonija. Njen pogreb bo v četrtek, 1. avgusta, ob 10. dop. o Barvanje sadnih sokov je ministrstvo za socialno politiko s posebnim odlokom prepovedalo. o V Murski Soboti jc umrla Nadica Samčeva iz ugledne soboške družine. o Rezervni oficirji v Lendavi bodo ustanovili svoj pododbor Združenja rez. oficirjev. V teku so že priprave za ustanovni občni zbor. Tako bodo kmalu organizirani vsi rezervni oficirji v Prekmurju, kajti v Soboti . organizacija, ki jo vodi dr. Aj Juhart, že deluje. o Nov jugoslovanski rekord v jadralnem letalstvu, .ladralec Marjan Križman iz Ljubljane je postavil v i>onedeljck nov jugoslovanski rekord v jadralnem letalstvu. Z jadralnim letalom je ostal v zraku' 12 ur in 43 minut. o Neurje za neurjem se izliva nad Prekmurjem in Murskim poljem ter povzroča ogromno škode. Ze pred dnevi je Mura ■močno narasla ter ponekod prestopila bregove. V torek popoldne pa se je spet vlilo med gromom m bliskom. o Grajski kino v Soboti predvaja od četrtka do sobote komedijo „Mož pod copato'. o Umrla jc v torek popoldne Nadica Samčeva, hčerka našega veterinarskega atašeja J. Samca na Dunaju, na domu v M. Soboti. Končala je prvi razred gimnazije. Pogreb bo v sredo popoldan. — Umrl jc Fr. Bajlec, oče narodnega poslanca in predstavnika JRZ odvetnika Fr. Bajleca. o Sprejem v strokovno šolo za otroško sestre - negovalke v Ljubljani (Dečji dom kraljice Marije) je razpisan v Službenem listu od 27. julija 1.1. štev. 60, kjer so razvidni vsi sprejemni pogoji. n Iz drvečega brzovlaka je skočil blizu Slavonskega Broda Andrija K e lic iz An-drijevcev, ker ga je opazil sprevodnik-, a ni imel voznega listka. Padel je tako nesrečno, da je med prevozom v bolnišnico umrl. n Deset let je potovala dopisnica iz Dalmacije v Slavonski Brod na naslov nekega tamošnjega trgovca- Bila je precej poškodovana, vendar je bil poštni žig popolnoma jasno Čitljiv. n 48 ubodov z nožem je zadal 17 leLni Škatarič iz Vranja pri Podgorici, svojemu 13 letnemu sorodniku Boljeviču ter je na zaslišanju hladnokrvno izjavil, da je to napravil iz osvete, ker so ga njegovi starejši bratje pretepali. n Ministrslvo za socialno politiko in narodno zdravje jc nakazalo kot prvo po- moč družinam ponesrečenih rudarjev v Aleksincu znesek 40.000 dinarjev. n Ban dunavske banovine je dal 4 milijone dinarjev za dograditev šolskih poslopij v 85 občinah ter 1 milijon posebej za zgraditev novih šol. n Dečji dom dravske banovine je bil otvorjen v Kaslelih pri Splitu. Že sedaj je v domu na letovišču 150 otrok iz Slovenije. Stroški za zgradbo doma znašajo okoli dva in pol milijona dinarjev. V ŠTRIGOVI JE NAREDILA TOČA MILIJON DINARJEV ŠKODE Pred 14 dnevi je divjala v Strigovi in vsej okolici taka nevihta s točo, da enake niti naj starejši ljudje ne pomnijo. Nihče ne more verjeti, da so padala nad 20 g težka ledena zrna, ki so napravila katastrofalno škodo. Uradna komisija je ugotovila, da je uničenih 50—100% vinogradov, 25—75% žitnga pridelka in koruze ter sadonosnikov in vrtov. V celi štrigovski občini, ki obsega kraje Štrigo-va, Robadi, Leskovec, Grabrovnik, Bam-fje, Jalšovec in Sv. Urban, je bila uradno precenjena škoda na okrog milijon din. Če pomislimo, da je to le ena občina, je škoda v celi pokrajini ogromna in sfc bo moralo brezdvomno to upoštevati pri odmeri davka. Sergiusz Plasecki * LJUBLJENEC ZVEZD 61 Roman Iz tihotapskega življenja na bivši poljsko*luski moji Saša se je zamislil. Dolgo je nepremično zri v kot. Nenadoma se mu je urezala na čelu dolga poševna brazda... kakor pri Fcli. Presenečen ga opazujem in molčim. Prav za prav molčimo vsi štirje. Krisa si grize spodnjo ustnico ter nas opazuje. Saša se mi zagleda v oči in pravi: — Jutri pojdeš na delo z menoj! Ne da bi sploh kaj pomislil, sem mu radostno dejal: -— Zelo rad! Videl sem, kako se je Krisa nasmehnil. Saša pa se je obrnil k živicu: — Prilegel se nam bo, kaj? — Seveda, — pravi Živic in prikimava. — Daj mi torej roko! Saša mi trdno stisne dlan. Za njim še Živic, toda mnogo rahleje. Njegov stisk bi mi utegnil zdrobiti prste. Saša spet naliva kozarce ter pravi: — Torej, na srečo in zdravje! Izpili smo. Gledam Sašino č?lo ... Gladko je. Brazda je izginila. Radostno gledam fantom v oči. Lahko mi je, veselo... In spet čujem Sašin glas: — Torej, še enkrat cink, in na zdravje ter srečo, fantje! 2. Proti zahodu hitimo. Konj teče ko da bi hotel prehiteti veter. Jankel Prašivec nas pelje. V mestu mu pravijo Židje, da je blazen. Jankel Prašivec ljubi divjo vožnjo, tvegane podvige; nad vse pa ima rad Sašo. Cesto sodeluje z njim. Jankel Prašivec je neozdravljiv pijanec. Kolikokrat je že v pijanosti uničil svoje ko nje. Nekajkrat mu je kupila konje židovska občina. Ko pa je Jankel prenehal vozariti ter se je jel družiti s tihotapci, ga je pustila občina na cedilu. Sedaj ima Jankel par vrancev, mladih, močnih, ognjevitih. Voz je poln blaga, ki je prekrito z debelo plastjo sena. Poleg mene sedi živic. Saša leži sredi voza, zavit v kožuh, živic molči. Jaz pa kipim od radosti zaradi divje vožnje ter ob misli na zanimivo delo pri krdelu Saše in Živiea. Večer je topel. Zrak poln vonjav. Noč se dviga izza roba gozda na vzhodu. Razgrinja se čez zemljo... Z obema rokama je spustila čer zastor... težak in mrzel... Skrita v mrakovih se zmagoslavno hihita... — Torej, otroci moji, torej! — poganja Jankel Prašivec konje v galop; letimo ko ptič v nočno temo. Zdajle smo zavili proti jugu. Oči se pri vajajo teme, čedalje razločneje razpoznavam pokrajino. V glavi mi vrejo stotere misli: meja, tovariši, Lord, Krisa, Komet. Mislim na ječo v Dopru. Spominjam se Lene, Klade in Fele. Iz računam, v koli-kerih krdelih sem že sodeloval: z Jožefom, Lordom, Mamutom, nato Jurlinom, z divjaki in slednjič s Sašo... Oziram se na severozapad. Veliki voz se iskri na nebu ko drago kamenje. Roko sem potisnil v žep ter božam samokres. Obračam se proti jugu. Vozimo po ozkih poljskih kolovozih. Nenadoma zavije Prašivec na travnik. Konja bežita ko veter, toda voznik jih še neprestano poganja. Zapeljemo v plitvo reko. Voda cvrči in brizga na vse strani. Voz je do osi v vodi. Odtod zavijemo na prostrano polje. Voz se maje na levo in desno. Skače gori in doli. Včasih se mi zdi, da se bomo zdaj, zdaj zvrnili, toda Prašivec je zares mojster. Vozi ko vrag. — Torej, otroci moji... In otroci letijo ko veter, da poka po meni. čez čas zavijemo proti vzhodu. Tu in tam že mežikajo luči v oknih. Nekajkrat letimo sikozi vasi. Silovito lajanje nas spremlja. Prepeval bi, a se zadržujem. Prsa mi razširjata radost in hrepenenje po velikih dejanjih. Kakor pijan se zdim samemu sebi. Kasno ponoči se pripeljemo do samotne naselbine daleč od Volme. S treh strani jo obkroža gozd, s četrte pa se razteza velik sadovnjak. Voz zavije na prostrano dvorišče ter se ustavi tik pred hišo. Na mestu smo torej. Izstopimo. Čez dvorišče teče proti nam mož z veliko svetilko v rokah. Krepko stiska Saši roko. Mračen veoer. Saša, Živic in jaz stopamo čez sadovnjak. Vlečemo se skozi gosto malin je. Saša se ustavi. Komaj slišno odpira vrata neke kleti. In ne da bi prižgal svetilko, stopa po lestvi navzdol. Ja t za njim. živic, ki je zadnji, zapre za seboj vrata. V majhni kleti smo. Stene so podprte s tramovi. Saša je obesil na tram veliko svetilko. V tesnem prostoru je svetlo ko podnevi. Ob steni je dolga lesena klop, polna nabasanih vreč. Na drugi klopi so trije nahrbtniki. Saša ima obešeno čez ramo veliko usnjato torbo. Sede na klop pod svetilko ter potegne iz torbe tri samokrese. Eden1 ima nenavadno .dolgo c,ev, ostala dva sta običajna samokresa. Vse tri položi na klop, iz torbe pa še potegne več pesti nabojev. Skrbno pregleduje orožje, nato nabije vse tri samokrese ter jih zavaruje. Enega mi pomoli ter pravi: — Poznaš ta sistem? — Seveda ga poznam! — Vzemi ga torej! Nato mi da še šest nabojev. Iz žepa potegnem svoj samokres ter mu ga pokažem: — še enega Imam! — Tudi ta utegne priti prav, — mi odvrne Saša, moleč drugi samokres Živicu, Potem se spet obrni k meni: (DaljeJ Šport Ligaški pari in termini SNZ 1940-1941 Tehnični odbor SNZ je na svoji sinočnji seji izžrebal razpored parov in terminov v prvem tekmovanju novo usLanovljene ligaške konkurence v okviru samostojne SNZ. V ligi bo sodelovalo, kakor znano, osem klubov, a med njimi ni več Cakov-čanov, ki so prešli v HNZ. Iz Mariborske nogometne podzveze sla v ligi ISSK Maribor in SK Železničar, vsi ostali klubi pa bodo tekmovali v enotnem razredu v dveh skupinah, vzhodni in zapadni. Prvenstveni razpored tekmovanja bo zanje določil z žrebanjem izvršilni odbor podzveze na seji 5. avgusta, ko bodo določeni tudi pari in termini za nižje skupine. Ostale pogoje tekmovanja v ligi, zlasti finanč- ne bomo objavili kasneje, danes prinašamo le spored tekem, ki bodo pričele 1. sept., povralne tekme pa so določene na termine počenši z 20. okt.: 1. sept.: Železničar—Kranj, Bratstvo— Mars, Olimp—Amater, Ljubljana—Maribor. 8. isept.: Mars—Železničar, Olimp, Amater—Ljubljana, Kranj. Bratstvo— Maribor— Mars— 15. sept: Železničar—Olimp, Mars— Kranj, Bratstvo—Ljubljana, Amater—Maribor. 22. sept.: Ljubljana—Železničar, Olimp —Mars, Maribor—Bratstvo, Kranj—Amater. 29. sept.: Železničar—Maribor, Mars— Ljubljana, Olimp—Kranj, Amater—Bratstvo. 6. okt.: Amater—Železničar, Maribor— Mars, Ljubljana—Olimp, Kranj—Bratstvo. 13. okt.: Železničar—Bratstvo, Mars— Amater, Olimp—Maribor, Kranj—Ljubr ljana. s Finalni tekmi za mali srednjeevropski pokal med Rapidom (Wien) ter Fe-renczvarosom sta ponovno preloženi, s Puneec je v Osijeku premagal Pallado v ekshibicijski igri v treh setih z 2:6, 6:2, 7:5. s Prvenstvo v hrvalski ligi sc bo pričelo 11. avgusta s tekmo Bačka—Sašk. Prodajalci »Večernika" pozor! V soboto, 3. avgusta t. 1. bo Izšla posebna številka „Večernika“ na 32 straneh. Cena din 1*-. Radi pestre in zanimive vsebine bo gotovo veliko povpraševanje, zato Vas prosimo, da nam najkasneje do petka javite, koliko izvodov naj Vam pošljemo uprava UPRAVA. MALI OGLASI CENE MAUM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda SO par, nalmanlSa pristojbina za te oglase te din 10.—. Dražbe. orekiici. dopisovaula in ženitovanjski ociasi din 1.— po besedi. Nal- manjši znesek za te oglase ie din 12 Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni davek za enkratno obiavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačnie takoj pri naročilu, oziroma ga le vposlati v pismu skupai z naročilom ati pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. — Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. SLUŽBO dobi SLUŽKINJO veščo kuhe in vsega gospodinjstva sprejmemo. Košaki št. 40. 5919-2 MIZARJI za pohištvo se sprejmejo. — »Weka«, Maribor, Cankarjeva 2. 5917-2 Sprejmem pridno In POŠTENO SLUŽKINJO mlajša moč, ki bi imela veselje z vrtom. Vprašati Slovenska ul. 26, pri Kovaču. ______________________5913-2 DVA CEVLJ. POMOČNIKA za boljša dela sprejmem takoj. Jože Keber, Tržaška 1, Pobrežje. 5936-2 STANOVANJE EEEZH STANOVANJE na Glavnem trgu 22. I. nad-str,. 4 sobe in vse pritikline z verando se odda s 1- sept. Vprašati trgovina Oset. 5929-5 Lepa, sončna OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda. Vprašati v trgovini Klanjšek, Maribor, Glavni trg. 5882-8 Odda se v najem STANOVANJE 2 sobi tn kuhinja. Trubarjeva 7. 5926-5 STANOVANJE trisobno, lepo, sončno, se odda s 1. avgustom 1940. — Združenje trgovcev. Vetrinjska ll-I. 5924-5 FOTOGRAFINJO samo prvovrstno retušerko, pošteno in vestno išče takoj moderen atelje. Ponudbe pis mene ali osebno. Služba stalna- Naslov v ogl. odd. »Ve-černika«. 5941-2 SLUŽBO IŠČE Grem kot GOSPODINJA k eni ali dvema osebama. Sem poštena in varčna. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. ____________________5928-3 GOSPODIČNA mlada, išče službe v bifetu, kot natakarica ali blagajničarka. Nastop takoj. Ruška cesta 2. 5909-3 PRITLIČNO STANOVANJE soba in kuhinja, se 2 mirnima osebama odda. Mlinska 4. 5930-5 Oddam TRISOBNO STANOVANJE na novo prepleskano, vse pod enim ključem s 1. septembrom. Gregorčičeva 24-1 5939-5 SEPARIRANA SOBICA se odda s 1- avgustom gospo dični. Wildenrainerjeva ulica št. 17-1. 5886-8 Nova OPREMLJENA SOBA z uporabo kopalnice se odda. Stritarjeva 26-11. 5922-8 GONILNI JERMENI ZA POGON MLATILNIC se dobijo pri IVANU KRAVOSU Maribor, Aleksandrova cesta. Telefon 22-57. 5696-13 POHISTVO-OPREMA RDEČO ALI INKARNATNO DETELJO in repno seme za jesensko se tev je dobiti pri Kmetijski družbi, Meljska c- 12. 5858-13 POSEST HIŠE, POSESTVA kupite ali prodate najugodneje potom posredovalnice »Tri glav«. Maribor, Aleksandrova^ tel. 25-34. 5938-11 OPREMLJENO SOBO z uporabo kopalnice za gg. oficirje, 1 ali 2. Ob železnici 8-1, ogled od 11. do 3. ure. 5907-8 GOSPODIČNA z znanjem strojepisja, nekoliko stenografije srbohrvašči ne. nekaj nemščine želi prakticirati v pisarni- Nekaj me secev tudi brezplačno. Cenj ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Praktikantinja« 5908-3 VAJENCI-(KE) VAJENEC s predpisano izobrazbo se sprejme za modno trgovino. Informacije na stanovanju, Slovenska 4 od 1. do 3. ure. 5915-4 DENAR Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnjem plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ulica 12 Oddam dve ENOSOBNI STANOVANJI v centrumu- Taborska 13. 5940-5 PREHRANA Sprejmem na dobro hrano DAME IN GOSPODE na željo dietetična hrana. Vprašati v ogl. odd. »Večernika«. 5923-7 Oddam 4 MESEČNEGA OTROKA na hrano. Plača po dogovoru-Vprašati Krekova ul., trgovina Lešnik. 5911-7 Kdor mi plača v naprej 1000 DIN dobi 3 mesečno celo oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 5937-7 SOBO ODDA Lepa PRAŽNA SOBICA se takoj odda v Mariboru, Stritarjeva 17. 5942-8 Samostojna TOVARNIŠKA DELAVKA sprejme takoj sostanovalca. Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 5934-8 SOBO IŠČE SOBICO za en mesec v bližini Kralja Petra trga ali Glavnega trga išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Avgust«. 5931-9 LOKAL IŠČEM LOKAL v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Soliden«. 5711-10 OBRT - TRGOVINA »KERAMIKA« Hišni posestniki In najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6. kjer sl lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 PRALNE BANJE vseh velikosti po najnižji ceni pri sodarstvu Sulcer, Vojašniška 7. 5910-13 Zlato in srebro, briljante, zastavlj&lne listke išče nujno za nakup M. Dgeriev sin, Maribor, Gosposka ulica 15 Naznanilo! Naznanjava cenjenemu občinstvu, da sva prevzela s 1. avgustom dobro znani BUFET ŠRAML na Tržaški cesti 1. — Točila bova prvovrstna haloška in slov. gorička vina, sadjevec itd. Tudi za prigrizek in delikatese je preskrbljeno. Za obilen obisk se priporočava Ivan in Antonija Pinterič Continental na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor, Vetrinjska ul. 30 Ljubljana, Prešernova uL 41 HIŠA z lepim vrtom ob glavni cesti se proda. Cena 17.500 din. Vprašati gostilna Sever, Tezno. 5935-11 PRIDELKI Prodajamo KISLO ZELJE izvrstne olje. Lovrec, Vodnikov trg. 5872-23 2ENSKI KOTIČEK MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri Š Ketiš-u. Stolna 1. 11406-18 POHIŠTVO rabljeno, prodam. Vojašniška ul- 2. 5932-17 OPOZORILA OPOZARJAM vsakogar, da ne odgovarjam in nisem plačnik za stroške, ki bi jih napravila moja žena. Vilko Gadi, kovaški mojster, Maribor, Slovenska 26 5912-25 Opozarjam vsakogar, da NISEM PLAČNICA za dolgove, ki bi jih naptavil moj mož Rudolf in da nihče nič ne kupi od njega. Ana Rus. Turnerjeva 9. 5838-25 IZGUBLJENO Nedavno je bilo ukradeno MOŠKO KOLO znamke NSU, ki nosi evidenc no štev. 197.688- Kdor kaj ve o njem, naj javi Francu Doklu, Ruše št 66. 5920-27 RAZNO KOČIJA (fijaker) s kompletno opremo se proda. Ogled iste vsakodnevno v kasarni Vojvode Putmka, Stritarjeva 32- 5927-28 VOZILA Prodam dobro ohranjen ŠPORTNI VOZIČEK Vojašniški trg 2. 5925-22 Kupim DOBER MOTOR 4—6 ks, na surovo olje znam ke »Moravija«. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Motor«.______________5921-22 Kupim malo rabljen MOTOCIKL 200 ccm- Pismene ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Večernika« pod »Motocikl«. 5916-22 Rako bo končal napad na Anglijo ? Kdo bo zmagal ? O tem prerokuje Nostradamus. — Kupite: Nostradamusova Prerokovanja Pišite na naslov: J. GOLEČ, MARIBOR poštni predal 32 ter priložite ^12^1n^|jziwmkah! NOVO! VAHAN MINAHORJAN: NOVO! Narodi Sovjefshog Saveza 6-75, PO POŠTI 9-- DIN DOBITE V KNJIGARNI TIsKOVNE ZAdRUGE-MARIBOR ALEKSANDROVA C. 13 Ne čakajte zadnjega dne Oddajte velik« in male oglase za sobotn-o številko it dtiltS • Naša ljubljena mati, gospa Marlia Bikošek, m. Artič nas je za vedno zapustila. * Pogreb bo v četrtek, J; avgusta, ob 16.30. uri na mestnem pokopališču. Pekre, Rogatec, Zagreb, Maribor, dne 30. julija 1940. Karel Bikošek, soprog. Mici, Giza, Lina, Vili Košenina, Kari Kanzler, hčerke. zeta. Lidija, Peter, Kurt, Peter in Boris, viroki. Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR t Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se oe vračajo. — Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25*67, ln uprave šfcv. 28-ffi. — Poštni čekovni račun števil. 409.