„DOM IN SVET!' 1892, štev. 11. 517 »Nesramnež! Jaz da bil bi tat?« De Ivan mu resnobno, »Čuj, gorski duh mi je v pomoč, Naj zve srce ti zlobno! Stvar zna naj vsak, dasi sem molk Obljubil mu prav sveto; Prisego naj prelomim, vam Zatrem to misel kleto < Osuplo zrli vsi so vanj, Ko jezno je odhajal: Vsak v mislih štel je že denar, Ki duh mu bo ga dajal. * * * Ko v rudnik Ivan drugi dan Odhajal je za rana, Zadrževala vsak korak Mu slutnja je neznana. Skrivnost če razodene, duh Obljubil smrt je grozno; Vse včeraj vinjen je razkril: Kesanje zdaj — prepozno. V zbiralnici tovarišem Njih zlobni čin očita; Prijateljev mu je pogin Zavist privela zvita. »Ne bodi trap! Kar storil si Omoten, duh ne šteje . . .« »O ptiček zrel, kar trdil prej, Tajil bi rad pozneje.« Rudarja, ki v zbiralnici Prej bila se zaklela, Zdaj v spremstvo se ponudita: Da zlate prej bi štela. Odšli vsi trije so v rudnik: S potrtim srcem Ivan, Z nasmehom zlobnim druga dva: Da zreta kraj prikrivan. Odšli so, prišli niso več; V zasipu smrt jim bleda Raztrgala življenja nit: Duh bil je mož-beseda. Vladimir. Kamnik. Prirodopisno - zgodovinski obraz. — Spisal J os. Benkovič.) vznožju sivih Karavank, kjer se vrste drug za drugim nebotični vrhovi okrog časti-tega starca Grintovca kot veličastna skupina, leži v tesni naravni kotlini mesto Kamnik. Pred leti že je pisal dober poznava-telj slovenske zemlje: Kamnik je vreden, da se imenuje biser naše domovine (Stein verdient unter den Perlen unse-res Vaterlandes genannt zu werden), in nekdo drugi sodi: »Bled in Kamnik sta bisera Kranjska« (Veldes und Stein sind Perlen von Krain).« In res ni mnogo krajev v Sloveniji, ki bi se bodisi v prirodni krasoti, bodisi v slavi svoje zgodovine mogli kosati s Kamnikom. Na sever »v dnu zad stoje snežni-kov velikani« : Grintovec, Rinka, Brana, Skuta, Planjava, Ojstrica itd., ki mogočno dvigajo gole glave proti višnjevemu nebu; spredaj na jug se širi plodna ravan tje do bele Ljubljane in do starega Kranja, porastena z bujno travo in zlatim žitom. Na vshodu je zavarovano mesto s strmo gorostasno pečino, iznad katere gleda v dolino siva razvalina »Starega gradu«; na zahodni strani pa se dviga polagoma nizek holm, porasten čez in čez s krasnim zelenjem. Iz srede mesta, itak tesno omejenega, kipi v zrak kamenit hribček, na čegar vrhu se beli prijazna, starodavna cerkvica. V tesni strugi tik mesta 518 Kamnik. pa skaklja izpod belih snežnikov planinska hči Bistrica, bistra kakor ribje oko, ter napaja, združivši se uprav pri mestu z Nevljico, polja in livade tje do deroče Save. Kako se je mesto začelo, ne da se pojasniti, ker ne moremo predreti nepro-dorne temine bajne starodavnosti. Bajka pripoveduje o jezeru, ki se je širilo od Malega in Starega Grada tje do me-kinskega gozda. Po raznih okolnostih smemo sklepati, da se je zrcalila nekdaj tu zelena jezerska plan.!) Ljudska bivališča so stala tedaj na mestu, kjer stoji sedaj predmestje Sutina. Prva listina, ki omenja kamniško mesto, podpisana je z letnico 1061. Slovensko ime »Kamnich« čitamo prvič 1. 1271. V prvi polovici 13. stoletja je bil Kamnik še »trg (forum)«, v drugi polovici pa že »mesto (civitas)«. Mesto je bilo že tedaj jako razvito in je vedno imelo v kranjski zgodovini važno in odlično ulogo. Leta 1205. se imenuje tu prvi duhovnik U d a 1 r i k; že 1. 1207. je bival tu neko v magister Pontigel phisicus. V 13. stoletju je spisal Ka-mničan dr. jur. Henrik v Vidmu zgodovino češkega kralja Henrika; znani so že iz te dobe mnogi odlični Kamni-čani, n. pr. dominikanca Gottfried in Udalrik 1. 1259. itd. Vojvode koroški in istrski, oglejski patrijarhi, Benečani, grajščaki, sloveči samostani in drugi tedanji mogotci so se prepirali za posest mesta ali kakega zemljišča v njegovem obližju. V Kamniku so imeli svoje dvorce slavni samostani gornjegrajski, zajški, mekinski in velesovski.- Veliko število gradov okoli Kamnika nam priča, kako je ugajal ta kraj tedanjim mogočnim plemičem; tu; so imeli svoja posestva oglejski patri- *) Šumi-jeva podmena, da se je jezero izteklo še le v, 1. 1300—1320, pa je vsekako napačna. jarhi, brizinški in briksenski škofje, Andechs-Meranski, Sponheimi, Orten-burgi, Turjačani, Ostrovrharji, Lam-bergi, Thurni itd. V kamniškem mestu so se mudili čestokrat vladarji, n. pr. 1. 1241. zadnji Babenberžan Friderik II., 1. 1271. češki kralj Otokar II., 1. 1317. koroški vojvoda Henrik, 1. 1444. in 1489. cesar Friderik III: in razni drugi habsburški vojvode. Leta 1228. je ustanovil oglejski pa-trijarh Bertold z dvema bratoma v Kamniku ubožnico, kateri je bila prizidana pozneje kapelica sv. Sigismunda. Ko je 1. 1804. pogorela ta dobrodelna ustanova , ni se več dvignila. V 15. stoletju so imeli meščani svoje strelišče in v najemu deželno kopališče »am Gries« pri Nevljah, nekako tam, kjer je sedaj zdravišče po Kneippovem načinu. Da bi se varovali nalezljivih boleznij, zlasti kuge, ki je v 14. in 15. stoletju neusmiljeno kosila tudi po Slovenskem, sezidali so meščani zunaj mesta ob Nevljici bolnišnico za okužence. V 13. stoletju so stanovali v Kamniku uradi za gorenjsko stran, imeli so Kamničani že tedaj svoje sodišče; 1. 1301. se imenuje sodnik Jakop. V Kamniku so se radi mudili oglejski patrijarhi, obiskujoč sebi podložne cerkve, in kamniški župniki, večinoma iz plemenitih rodbin, bili so večkrat patrijarhovi namestniki (arhi-dijakoni) za Gorenjsko. Župnik Oton Stupel, rodom Kamničan, je ustanovil v Kamniku šolo z jednim stalnim uči1 teljem 1. 1391. Kakor je bilo vse življenje kamniško nekako velikomestno in zanimivo, tako je bila i mestnega sodišča uprava povsem izvirno sestavljena. Mesto je imelo notranji in vnanji svet, vsak s posebnim delokrogom. Vsako leto v god sv. Marjete (12. jul.), mestne zavetnice, so se vršile z raznimi slovesnostimi nove volitve. „DOM IN SVETI' 1892, štev. 11. 519 Od raznih avstrijskih vladarjev je dobilo mesto sčasoma mnogih in nenavadnih pravic in sloboščin. Najdražji dar je poklonil Kamniku cesar Karol IV., ko mu je podaril širne gozdove v bistriški dolini. Zaradi tega daru so prejemali vsako leto meščani, dobrodelni zavodi in duhovske hiše (med njimi i mekinski samostan) določeno množino drv skoro brezplačno. To veliko dobroto, katero jim je blaga cesarica Marija Terezija z novimi pravicami pomnožila in potrdila, uživa mesto še dandanašnji. Jasno je iz tega, da je koncem srednjega veka blaginja v Kamniku pro-cvitala tako, kakor razven v Ljubljani, V nobenem mestu na Kranjskem; celo dva Žida, Musch in Chatzschim, sta tu stanovala okoli 1. 1370. Z novim vekom je mesto v veljavi še mnogo pridobilo. Pred silovitimi turškimi navali je iskalo mnogo ljudij varnega zavetja v zakotnem Kamniku, kamor je le redkokdaj prodrla sovražna moč. Sredi 15. stoletja se je mesto obdalo s trdnim obzidjem, katero je stalo do cesarja Jožefa II. V raznih stiskah, katere so včasih mučile deželo, n. pr. v kugi, preselili so se deželni uradi iz Ljubljane v Kamnik. V drugi polovici 16. stoletja je ostala komaj četrtina mestnih prebivalcev zvesta stari veri; vsi drugi so postali lu- v teranci. Se le leta 1600. se je večina krivovercev po trudu škofa Hrena povrnila v katoliško cerkev. Ker so graj-ščaki skrivaj podpisali novo vero, ostale so nekatere rodovine še luteranske. Zadnji luteranec v kamniškem okraju je umrl 1. 1813. v Vodicah. Ob času francoske vojske Kamnik ni mnogo trpel, ker bojna sila ni segala do njega. — Pregledavši površno zgodovino kamniškega mesta, oglejmo si posamezne njegove posebnosti. Mesto ima štiri predmestja: Šutino, Novitrg, Graben in Podgoro. Sredi mesta je prostoren trg, tik njega stoji ljudska šola in nekoliko dalje na sever mestna hiša za urade, nekdanji dvorec mekinskega samostana. Kratka ulica veže trg s frančiškanskim samostanom. Ustanovila sta samostan 1. 1493. grofa Thurn in Hohenwart. V dobi 1538. do 1627. je bilo samostansko poslopje ,ho-spitaP, ker ni bilo v njem redovnikov. Leta 1804. je strašen požar upepelil polovico mesta, med drugim tudi samostan, katerega je radodarnost Kam-ničanov zopet pozidala. Cerkev sv. Ja-kopa je. bila v poslednjih letih po neumornem trudu gvardijana o. Konstantina Luserja znotraj in zunaj popolnem prenovljena. Visoki klanec, kateri je stal med mestom in Sutino, znižali so meščani zdatno 1. 1882. po naporu tedanjega župana dr. Maksa Samca. Na Šutini stoji lična farna cerkev, posvečena brezmadežnemu spočetju Marije Device. V 13. stoletju so porušili skromno romansko cerkvico, ki je stala na tem mestu, in sezidali krasno gotsko svetišče.1) Rušečo se to hišo božjo je dal župnik Maksimilijan Leopold baron Rasp podreti in 1. 1734. ob lastnih troških postaviti sedanjo večjo cerkev v renesanskem zlogu. Imenovani, 12. dec. 1742. 1. v sluhu svetosti umrli župnik, katerega staro ljudstvo še vedno pomni kot svetnika, pridobil si je neminljivih zaslug za časno in večno blaginjo svojih vernikov. Prenovil in popravil je vse cerkve svoje župnije le ob svojih troških. Vsa starejša oprava cerkvena, n. pr. zvonovi, obleka, svečniki itd. priča o njegovi ra-dodarnosti, ker do malega vse te reči so bile narejene v dobi od 1700. do 1742. L, *) Janssen, Gesch. d. deutschen Volkes, I. 1878. 136. 520 Kamnik. ko je njegova blagoslovljena roka vodila to župnijo. Cerkev krasi visok mra-mornat oltar, katerega je izklesal J. Vur-nik 1. 1882. Najnovejši kras te cerkve je kip brezmadežne Device v velikem oltarju, delo mladega umetnika -rojaka Vekoslava Progarja. Vreden naslednik nepozabnega župnika Raspa je sedanji p. i. gosp. župnik in dekan Janez Oblak, ki neutru-jeno deluje za lepoto hiše božje. Prenovil je vse, kar je od Raspove dobe sem že zastarelo in rešil potomcem kamniškim marsikako častito starino. S klanca, kjer mejita mesto in predmestje Šuti-na, vodi steza v breg na vshod in na zahod. Na vshod se dviga nekako sredi mesta skalovit in zanimiv holm Mali grad; na zahod pa se vzdiguje polagoma iz planote zelen hribček Žale. Vrhu Malega gradu je majhna, bujno zelena planjava. V senci košatih, širo-vejnatih lip, ki todi rasto — vidi ogle-dovalec najlepše zabavišče. Pristopen je Mali grad le od ene strani: s klanca gori, sicer ga obdajajo na okoli navpične, visoke stene, iz katerih sem-tertje šiloma rije skromno grmičevje in zelen bršlin. Tik ob skalnem robu N M- B po c+ hi PO kipi v nebo starodavna romanska cerkvica s tremi kapelami, ki stoje druga vrhu druge. Kar le pogledaš v tem svetišču, vse te spominja na silo davno preteklost: oblika kapel, stopnic, oltarji, „DOM IN SVET«« 1892, štev. 11. 521 slike itd. Velezanimiva je slika štirinajstih pomočnikov v sili iz 1. 1415., katera se je pred par leti nekoliko pokazala izza cerkvenega beleža. Premotrujoč čudne slike na steni, zamisliš se nehote v oni toli razupiti, a žal, tako malo poznani srednji vek, ko so se bratovsko družili obrtniki, rokodelci in poljedelci ter pod okriljem svojih božjih zavetnikov vršili neumorno svoj posel, brez onega strastnega tekmovanja, ki dandanašnji ruši človeško družbo. Na drugem koncu holma stoji na neznatnem višku razvalina starega gradu. O tem in o kapelici si pripoveduje ljudstvo zanimivo bajko o zakleti Veroniki, ki baje v votlem skalovju pod gradom čuva ogromen zaklad. Na zahodno stran pelje s klan- v ca pot na Zale, rahlo vznesen hrib, ravno nasproti Malega grada. Na tesni planoti tu gori stoji 1 1675. posvečena cerkev sv. Jožefa, okrog katere se širi mestno pokopališče. Pri tej cerkvi se je vršil 1. 1725. od 18. do 25. julija sv. misi-jon, prvi na Kranjskem, katerega so vodili trije oo. je-zuitje. Govore je poslušala ogromna množica ljudij, in sklepnega govora se je udeležilo nad 17 tisoč vernikov. Od cerkve dalje se vije pot v hrib ob misijonskih postajah h kapeli na Kalvarijo. (Konec.) L*> 554 Kamnik. Tihota skrivnostna. — 0 polnoči ključ Do rake podzemeljske vrata odklene. Tema neprozorna. — O polnoči luč Posije na zemljo mokrotno in stene, Posije na strop in na krste lesene. A čuj! Kdo vzdihuje? Odkodi ropot? Znan glas domovanje pokojnikov moti: »Odpri mi in zvezani reši život, Odpri in me reši . . .!« odmevajo koti. Oprode se groza neznana poloti. »Kdo tu je?« »»Oproda««. »Odpri mi pokrov! Povej, ne počivam li v krsti zabiti? Kaj iščeš?« »»Zaklada««. »Na kraju grobov? Življenje visi mi na tanki le niti. Največji zaklad je — življenje rešiti.« Oproda se nagne — drhti mu telo. Odtrga pokrov od mrličeve ječe. Iz krste se dvigne obličje bledo: Grajščak se na plamen ozre koprneče, Mrtvaške povoje razveže in sleče. '. — Spisal Jos. BenJcovič.) ».) cem podgorskega hriba stoji grad Križ, last barona Otona Apfaltrerna. Na vshod straži kamniško mesto visoka. strma, skalovita gora Stari grad ali Karnik. Ko bi mogle govoriti orjaške razvaline, ki se dvigajo, kakor bi okamenele, že stoletja vrhu te višave izza zelenih smerek in bukev, povedale bi nam marsikaj iz sive starodavnosti o oholi gospodi, ki se je todi šopirila, in o slavnih činih naših slovenskih očakov. Lastniki gradu so bili v 13. stoletju grofje Ortenburgi, pozneje Gallen-bergi, Celjani, Turjačani in drugi plemiči. Leta 1572. je ubila strela jedino hčer tedanjemu grofu Ahaciju Thurnu, ki se je radi tega preselil v novosezi-dani grad Križ. Na Karniku je stala nekdaj grajska kapela svetega Janeza Krstnika; v prejšnjih stoletjih je imela »Zamrten v grobišč Oproda, tvoj nočni pr Z očesa prepodil rr Otel si me smrti. Ne Od danes gospod si t Kam (Prirodopisno - zgodovinski obraz (Kon< i žalskem hribu je stal nekdaj močan grad, v katerem so stanovali »die Her-ren von Sallenberg«. Iz gradu je vodil podzemeljski rov v mesto. Ko so 1. 1890., v meseca novembra, kopali pod Žalami predor za železnico, zasledili so ta rov. Na jugu od Žal se dviga na levo pri vhodu v mesto na strmem višku veličastni grad Zaprice, sedaj last znane rodbine viteza Schneida. V 16. stoletju so gospodovali v njem Lambergi, ki so bili glavni zaščitniki krivoverstva v meslu. Koncem Sutine, skoro pod Zapricami, stoji kamniški kolodvor. Nekoliko dalje proti jugu, nad okrajno cesto v Kranj, se vije dolga vas Podgorje, sredi med zelenim hribom in plodnim poljem. Kon- »Zamrten v grobišče sem bil položen. Oproda, tvoj nočni prihod iznenada Z očesa prepodil mi težki je sen. Otel si me smrti. Ne išči zaklada! Od danes gospod si ti celega grada.« A. 31. Kamnik. „DOM IN SVETJ« 1892, štev. 12. 555 svojega kapelana. Zadnjič se je darovala maša v tej kapeli leta 1749. Uprav na vznožju Starega gradu, na levem bregu Bistrice, sta dve predmestji: proti jugu Novi trg, proti severu Podgora. Pri Podgori se izliva v Bistrico Nevljica, precej velik potok, ki priteka iz tuhinjske doline. Tam v kotu, kjer priteka Nevljica k Bistrici, prirejen je krasen park s kopališčem, ki je sedaj mnogoobiskovano zdravišče po Kneippovi metodi. Lastnik teh umetnih nasadov in poslopij je Prašnikar, veleposestnik v Mekinah. Na severni strani mesta leži predmestje Graben; tu je cvetla nekdaj žrebljarija. Koncem Grabna stoji velika cesarska tvornica za smodnik, zidana leta 1853. Smodnikarni nasproti stoji na levem bregu Bistrice Prašnikarjeva tvornica za cement, katerega izvažajo mnogo v daljne kraje. Par streljajev dalje stoji pod temno-zelenim smrekovim gozdom staroslavni m e k i n s k i samostan s prostorno cerkvijo. Ustanovil ga je leta 1300. grof Siegfried Gallenberg in ga izročil redovnicam sv. Klare. Zgodovina samostana je doslej skoro povsem neznana. L. 1471. so ga Turki do tal porušili. Papež Gregor XIII. ga je leta 1577. povzdignil v opatijo. Sedanje poslopje je bilo sezidano 1. 168Ž. za časa, ko je bila opa-tinja Klara Poljančeva. Cerkev je zidana prav preprosto; zvonik pa ima krasno gotsko, zeleno barvano streho. L. 1782. je Jožef II. izgnal pobožne redovnice iz mirnega zavetišča. Neznaten del velikega poslopja je sedaj župni dvorec, ker je cerkev postala župna cerkev, ko so zatrli samostan. Ostalo poslopje se je v prvi polovici tekočega stoletja rabilo za stanovanje raznim uradom ; pozneje je bila tu vojašnica, sedaj pa je vse prazno. Samostan je sedaj last ba- rona Apfaltrerna. Se-li vrnejo kdaj ti zidovi onemu namenu, kateremu so ga posvetili pobožni ustanovniki — kdo ve ? Kakih deset minut od Mekin za gozdom leži sosedna starodavna fara N e v -lje. Od todi se gre po okrajni cesti (leta 1822. dovršeni) v ozko, tiho tuhinjsko dolino, ki se razteza tje do štajerske meje in ima v 51 vaseh okoli 6000 prebivalcev. Jedno uro nad Kamnikom, uprav v vznožju planin, leži vas Stranj e — »kamniška Švica«. Pri vasi Staho- v vici se cesta deli: jedna gre skozi Črno in čez Crnelec v Gornji grad na Štajersko, druga pa k izvirku Bistrice. Nad v Črno stoji visoko gori na planini staro-slavna romarska cerkev sv. Primoža in še nekoliko više manjša cerkev svetega Petra. Jako prijetna je pot v romantično b i s t r i š k o d o 1 i n o. Pot je primeroma dovolj gladka, le semtertje nekoliko napeta. Pri izvirku Bistrice se ozka dolina nekoliko razširi. Tu stoji par koč za izletnike, ki v zadnji dobi mnogo-brojno obiskujejo ta kraj. Bistrica, mrzla kakor led, izvira med velikimi skalami iz mnogih votlin. Blizu izvirka pada Bistrica iz globoke, tesne struge nekaj metrov globoko v krasnem slapu. L. 1564. je prišel avstrijski nadvojvoda Karol k izvirku Bistrice in je v spomin na to pustil tam kamenito ploščo s tem-le zlatim napisom: Anno 1564. Die 29. Aprilis Carl. Archidux Austriae hic pransit.1) Pred nekaj leti so pastirji zagnali ploščo v vodo, in poslej je ni več videti. Od izvirka Bistrice je krasen pogled na visoke skalne orjake: Planjavo, Brano, x) To je: Leta 1564., dne 29. aprila je Karol, avstrijski nadvojvoda, tukaj kosil. 556 Kamnik. Rinko itd., katere gleda oko neposredno pred seboj. Z njih vrhov ima planinec krasen razgled na Kranjsko tje do Triglava, Hrušice in Nanosa ter na Štajersko v divno solčavsko dolino in na Pohorje. Uprav pod Sedlom pa šumi po skalovju neznatna vodica, ki dela 130 metrov visoki slap Rinko. Ogledali smo si površno prirodne in zgodovinske zanimivosti kamniškega me- dolbla Bistrica, predno si je prodrla pot v dolino, krog in krog obdan z div-nimi, zelenimi holmi, iznad katerih prijazne hiše božje poleg grajskih razvalin gledajo na delovanje v mestecu, v daljavi bistriška dolina, ki se vije globoko v apnene gore, sv. Primož, Mekine v bližini — vse to razvito h krati pred našimi očmi, zaziblje nam domišljijo v prijetne sanje. V mislih vidimo prve stanovalce tega kraja, kako se naseli u- sta in njega najbližje okolice. Dobro je označil krasoto tega kraja prof. Richter že leta 1818., in to velja v današnjih dneh mnogo bolj. Piše namreč: »Z Malega gradii vidimo v tem zemskem kotu majhen svet, kjer dobimo v mali meri vse, kar sicer svet kaže na velikem prostoru, in kjer um nehote opaža velika poglavja človeškega dejanja in nehanja v stoletjih. Kotel, katerega si je iz- jejo po kopnih višavah okrog jezera; vidimo, kako mogotci zidajo nedostopne gradove, grozeče slabotnim dolincem; gledamo, kako pobožni srednji vek ustanavlja in zida cerkve in samostane ter s tem javlja svojo vero v Onega, ki hodi v veličastnih oblakih čez hrib in dol; zremo, kako se množe in širijo občine, vspenjaje se z marljivostjo do mestnih pravic in skromnega blagostanja ; ob kratkem: tu vidimo celi Mekine pri Kamniku. (Po fotografiji.) „DOM IN SVETJ' 1892, štev. 12. 557 razvoj tukajšnjega življenja v stoletjih od živinoreje do poljedelstva in obrtstva v pokorščini do mogotcev na gorah, v veri na Vsemogočnega nad gorami; vidimo tudi promet domačih izdelkov s tujimi, med malim in širnim svetom, in poveličujemo previdnost Onega, ki vse tako modro vlada in vodi k blaginji.« V resnici toliko prirodnih krasot, toliko častitih starin, tolike mnogoličnosti izginejo menda za vselej v morje pozabljivosti. čisti, sveži planinski zrak miri razdražene živce in krepi bolehno telo. V to svrho imaš kopico prijaznih sprehajališč na vse strani: proti Stranjam, Mekinam, Nevljam, na Stari grad, na Mali grad, po kamniškem polju na južni strani, na Žale, proti Tunjicam itd. Tunjice so sicer neznatna, a po hribih in doleh razpršena vas pičlo uro od Kamnika na zahod. Vrhu zelenega v enoti in enote v mnogoličnosti, tolike neprisiljene prijetnosti in preproste zabave v tako ozkem okviru ne najdeš daleč na okoli. Potrtega duha ti raz-vedruje neizčrpni zaklad kamniškega bajeslovja. Bajke o jezeru, o ajdovskem templju na Malem gradu, o enookem maliku v njem, o zmaju v bistriški dolini, o junaku Vrtomiru, o zakleti Veroniki itd. še sedaj žive med starimi ljudmi, a žal, s sedanjim rodom - holma se dviga krasna farna cerkev, po-c svečena sv. Ani. Sezidal jo je leta 1762. ) slavni blagodarnik slovenski Peter Pa-i vel Glavar. Cerkev je pristna središčna stavba, zdelana popolnem po vzorcu , cerkve sv. Neže v Rimu. Zanimivo je, a da se s tega holma, ki je primeroma jako nizek, vidi na razne strani do d 70 cerkvic po hribih in dolinah. d Med sprehajališči se odlikujeta a, i zlasti gozd za Zapricami z Vrtaljco in 558 Naš jezik in naša književnost. mekinski gozd, ki je preprežen sem-tertje z vabljivimi stezicami. Glede na tolike prijetnosti in vablji-vosti kamniškega mesla z okolico vred ni se nam čuditi, da prihaja leto za letom o poletni dobi več in več g o -sto v v ta divni kraj. Kamnik v zadnjih letih kar tekoma napreduje v svojem razvoju, zlasti od leta 1883. sem, ko ga je svetli cesar sam počastil s svojim obiskom. Leta 1888. so otvorili nov vodovod, ki preskrbljuje mesto z zdravo pitno vodo. Prebivalcev šteje mesto okoli pol-tretji tisoč, ki so do malega vsi Slovenci. Bavijo se večinoma s poljedelstvom; mnogo je rokodelcev in obrtnikov. Svoje dni so sloveli kamniški žrebljarji, krzna rji in usnjarji, katerih blago so poznali Lahi in Nemci, a ta slava je že davno odcvetla. Za večno blaginjo Kamničanov skrbi dekan z duhovnimi pomočniki, vlado zastopa okrajni glavar, mir in red pa Milili^ ^ redno nadaljujem in dovr-JJIlIlSl š'm sP*Sl katere8"a začetek je V^šflllfJ skoro pred jednim letom za-^POha gledal beli dan, lahko bi na-ffi$$pj~^ pisal dolg uvod. Morda pora-^|^p>i| bim ob drugi priliki to, kar bi se dalo napisati na tem mestu za uvod: sedaj, ob koncu letnika. treba vsekako končati, le prehitro in prekratko končati, kar se je obdelovalo, snovalo ali vsaj namerjalo med letom. Prav v tem vidim, da je naš list potreben, in da zvršuje določeno nalogo, varuje okrožni sodnik. Za naobražbo mladine se trudita »otroški vrt« in ljudska šola, štirirazredna deška in troraz-redna dekliška. S prvo je zvezana obrtno-nadaljevalna šola. Narodno zavest budi čitalnica, ustanovljena leta 1869. Bili so časi, ko je godel meščanom nekov »Leseverein«; sedaj o tem ni več duha ne sluha, tem mileje pa done glasovi »Lire«, pevskega društva. O probujeni narodni zavesti pričata podružnici sv. Cirila in Metoda, moška in ženska, ki vrlo delujeta v prid slovenskemu šolstvu. Kamniška železnica, ki je že davno drdrala po papirju, prižvižgala je 28. ja-nuvarja 1891. leta res v celi svoji podobi po pristni železni cesti v Kamnik. Sedaj smejo gojiti Kamničani veselo nado, da nastopi mestu nova doba, doba napredka in cvetu. In ta nada jih iz-vestno ne bode varala, ako se bodo zavedali vselej svoje naloge ter delovali zložno za večno in časno srečo. ker ni v zadregi za tvarino. Med letom je spis izpodrival spis, in marsikaj je bilo treba odložiti, a konec leta nas je prehitel sredi dela. Zlasti jezikoslovje se je umaknilo potopisom in krajepisom, naravoslovje pa še na vrsto ni prišlo. Naročnike prosimo, naj nam tega ne zamerijo, saj vidijo ozke naše meje. A ne morem zamolčati, da mi zaradi jezikoslovja ni posebno žal, in da sem se skoro z namenom ogibal jezikoslovnih vprašanj v tem letniku. Nazore svoje o jezikoslovju sem povedal na platnicah, Nas jezik in naša književnost. (Dalje in konec.) — - (Spisal dr. Fr. L.)