OB KULTURNEM PRAZNIKU V ŠENTJOŠTU
Večje zanimanje za kulturo
Šentjošt, živahna hribovska vasica, kjer je kultura ljudem že kdo ve od kdaj prav tako potrebna kot kruh, je bil minu-le dni spet priča kar se da živahnemu kulturnemu dogajanju. To pot so bili Šentjoščani gostitelji osrednjega kultur-nega slavja, ki ga je v počastitev Sloven-skega kulturnega praznika in Dneva knjižničarjev pripravila občinska zveza kulturnih organizacij.
Toda čeravno se je sama osrednja pri-reditev odvijala šele v soboto, 5. februar-ja, se je širši kulturni program pravza-prav začel že dva dni prej. V teh dveh uvodnih večerih so ljubitelji kulture lah-ko prisostvovali otvoritvenemu »Can-karjevemu večeru« z recitali in krajšimi dramskimi vložki, prav tako pa so si lah-ko ogledali tudi igro »Črna komedija,« ki jo je pripravilo KID iz Žirov.
Da bi bili kulturni večeri res pravi večeri in zajeli kar najrazličnejša področ-ja kulturne ustvarjalnosti, so si organiza-torji omislili tudi priložnostno Iikovno-razstavo. Tu so bila na vpogled dela treh krajinarjev: domačina Marka Kavčiča in Bogdana ter Tomaža Albrehta iz Žirov in likovne študije ter svojevrstna arhaič-na pisava Judite Treven, prav tako iz Žirov. Le-te so bile, kakor tudi ostala likovna dela, na vpogled tudi med samo osrednjo proslavo.
Le-to je slednjič (5. februarja) otvoril predsednik Sveta za kulturo pri OK SZDL, Sergej Vošnjak. V svojem uvodnem govoru je predvsem razgrnil težavne razmere, v katerih se še zlasti v zadnjem času nahaja naša kultura in po-udaril, da bi lahko to, v njenem širšem pomenu, seveda, vnesli tudi v naše delo. Kultura nikakor ni samo teater ali orga-
nizirano petje, je tudi naš odnos do dela in družbenih dobrin nasploh. Je hkrati naša vest in zavest. In dokler bomo na to drugo kulturo gledali zgolj kot na čisto abstrakcijo bolnega duha, tako dolgo tu-di našega (ne)dela ne bomo premaknili z mrtve točke.
V osrednjem kulturnem programu, ki je sledil, so se nato z devetimi izbranimi pesmimi predstavili pevci mešanega zbo-ra PD Horjul, tem pa je v različnem sosledju sledil nastop folklornih skupin iz Polhovega Gradca, Dobrove in Horjula. Krajše presledke med posameznimi na-stopi pa je povezovalec programa, Mat-ko Zdešar, izkoristil za krajšo predstavi-tev dela naših knjižničarjev: Med drugim je  nanizal  zadnje  uspehe posameznih knjižnic, ki se seveda merijo predvsem v številu izposojenih knjig, in poudaril po-men potujočih knjižnic. Gledano s širše-ga seštevka izposojenih knjig, bi lahko zaključili, da je obisk naših knjižnic spet v porastu.
V  nadaljevanju kulturnega programa, ki je sploh tvoril poglavitni del priredi-tve, se je nato predstavila režiserka DPD Svoboda iz Škofljice. Joža Repar, z izvir-nim ciganskim plesom, člani KDP Ivan Cankar iz Šentjošta pa so v dramatizirani obliki prikazali  Cankarjevega Martina Kačurja in pesem »Sultanovi copati.« Slednja je bila deležna še zlasti bučnega aplavza, pa ne le zato, ker so bili izvajalci domačini, temveč spet zavoljo domisel-nosti. Odrski izvedbi pesmi še zlasti ni manjkalo elementarnosti.
Cankarjev kulturni teden je bil skle-njen v nedeljo, 6. II., s kulturno-zabavno prireditvijo »Šentjošt - to smo mi!«
BRANKO VRHOVEC