POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 75.—. — Uredništvo in upravai Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celie. Delavska zbornico — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirann pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 117 • Maribor, sobota, dne 12. oktobra 1940 • Leto XV ftaša izobraževalna organizacijaI Da je prvi in poglaviti namen socia- j lističnega gibanja duhovno prebujenje j delavskih množic, se vidi že iz tega, da so dobile socialistične težnje delavstva prvi organiziran izraz v izobraževalnih in kulturnih društvih, ki so se ustanovila pred formiranjem politične stianke. Čeprav so bile narodnostne in uprav-no-politične razmere v tedanji Ljubljani precej drugačne kakor v Mariboru, se je ustanoviho prvo delavsko izobraževalno društvo v obeh mestih isto leto (1869.) Njima so takoj sledili Celje, Celovec, Trst in Ptuj. Oblastveni organ je o ustanovitvi društva v Ljubljani poročal na višje mesto: »... Delavsko društvo se je ustanovilo in v nedeljo, dne 2. februarja se je vršila v javnem lokalu skupščipa, ki jo je obiskalo več kot 40 individrjev. Govorilo se je nemške in slovenske govore, ki so se pečali z namenom in bistvom društva . . . vse pa na primeren način s priznanim taktom. ... Z gotovostjo je predvideti, da bo posredoval značaj tukajšnjega delavskega gibanja,' pa naj se pisana pravila kakor že glasijo, neposredno in nezadržno le v prestop v socialno demokratično področje.« Kljub težavam, ki so jih delale avstrijske oblasti, so rasla delavska kulturna društva po vseh industrijskih ... nafprej ločeno in tudi pod raznimi imeni, dokler niso slovenska delavska društva dobila svoje centrale v »Vzajemnosti«. Ta društva so |s predavanji, pevskimi zbori in drugimi odseki pomagala k procvitu splošnega delavskega socialističnega gibanja. Ko je zaradi Cankarjevega predavanja oblast razpustila »Vzajemnost«, so se društva združila pod »Svobodo« in pod tem imenom so se zbirala naša kulturna društva tudi po vojni do celjskega zleta leta 1935. Nato se je spet obnovila »Vzajemnost«. * Ker so kulturna društva sestaven del splošnega delavskega socialističnega gibanja, so vedno tudi občutila krize in pretresljaje, ki jih je bilo deležno celotno gibanje. Vendar je bila tradicija socialistične kulturne oranizacije tako ukoreninjena, da so bile vselej težave brez večje škode premagane. — Prosvetno delo se je okrepilo posebno še s Cankarjevo družbo, ki je dobro knjigo razširila med delavske družine. Prav tako lahko s ponosom gledamo na leipe letnike revije »Svobode«, ki je združevala, usmerjala in dvigala izobraževalno delo na vseh področjih. Danes so zunanji pogoji za socialistično vzgojno delo izredno težavni. — Pa prav v današnjih časih je to delA toliko bolj potrebno. Delati je treba, kar se da in kolikor se da. Smo v je-sensko-zimski sezoni, ki je najugodnejši letni čas za kulturno delo, za predavanja, za prosvetne večere, dramske u-prizoritve in druge prireditve. Sodrugi in sodružice, oklenite se svojih društev »Vzajemnosti«, udejstvujte se v njenih odsekih, izposojate si knjige iz njenih knjižnic, prebijte svoj prosti čas za razvedrilo in omiko med sodrugi. Ne dajte se motiti po raznih modnih norostih, ki prav tako hitro izginejo, kakor se po-javijc. Ni povoda za nobeno malodušje. Vedeti jc treba, da kujemo svojo usodo sami in da je osvobojenje delavcev delo delavcev samih. K J @j se dogaja na Balk anu? Kakšen pomen ima navzočnost nemških čet v Romuniji? Različna tolmačenja in razlage. Dejstvo je, da so prispele nemške odnošajev med Nemčijo in SSSR teh je, _ . čete v Romunijo. Ne ve se pa, koliko jih je in seveda tudi ne namen njihove navzočnosti. Kar se piše o tem, je več ali manj ugibanje. Nemške čete so prišle v Romunijo sporazumno z romunsko vlado. Romunska in nemška vlada se lahko sklicujeta na to, da je bil med njima sklenjen sporazum, po katerem sta Nemčija in Italija prevzeli jamstvo za romunske meje. Od koga naj bi bila Romunija trenutno ogrožena, ni jasno. Mogoče je, da so nemške čete prispele, da zavarujejo petrolejske vrelce. Po drugih verzijah pa tudi zato, da re* organizirajo romunsko armado. Kakšen je položaj z ozirom na sosede? Sovjetska Rusija je neposredna soseda Romunije. Zato jo brez dvoma zanima, kaj se v tej državi dogaja. Ako sedaj prične Romunija graditi na Cmem morju brodovje, zlasti podmornice in podobno, bo vsakomur jasno, da tega ne dela iz svojih sredstev in tudi ne za svoj račun, ampak da je tu na delu Nemčija, ki se tako pojavlja na obalah Cmega morja. SSSR pa je na Črnem morju interesirana in kot vsaka druga velesila, najbrž tudi ona ne bo brezbrižno gledala kakšnega tekmovanja v stvari ne bi bilo mogoče razumeti drugače, da obstoji tozadevno sporazum med SSSR in Nemčijo. Dokler se vlada v Moskvi ne izjavi kako drugače, je ta domneva verjetna. Nemčija je s tem dospela na Balkan. Južni sosed Romunije je Bolgarija, čije režim je docela na strani Nemčije. Kot prva posledica prihoda nemške vojske v Romunijo, je treba zabeležiti pisanje bolgarskih listov proti Turčiji. Od Turčije zahteva vrnitev Odrina in še nekih obmejnih krajev. Turčija je zaveznica Anglije. Prihod nemške vojske na Balkan pomeni, da so nemška letala sedaj oddaljena od Carigrada 500 km in od Ankare toliko, kolikor Berlin od Londona. Zato je turška vlada vsekakor vznemirjena. Ako vzamemo še napetost med Italijo in Grčijo, s katero ima Turčija vojaško zvezo, in pri tem vpoštevamo, da Bolgarija zahteva od Grčije ozemlje za prost izhod na Egejsko morje, s čemer bi Turčija in Grška prenehali biti sosedi, potem je pozornost Turčije razumljiva. Položaj Turčije je samo v toliko siguren, v kolikor se ve, da bi SSSR najbrž ne dopustil kakšne spremembe posesti Dardanel. Nemčija odkrito pravi, da ji gre za ven vsakega vpliva. Narobe, nemško in italijansko časopisje piše, da spada Balkan v evropski prostor, ki ga morata Nemčija in Italija urediti. Tu pa je zopet ruska zahteva, da SSSR soodloča na Donavi in zanikanje izjave, da bi SSSR ne imela nobenih interesov na Balkanu. Kakšne interese ima pa Anglija, spričo dejstva, da se tu nahajajo petrolejski vrelci, iz katerih črpata Nemčija in Italija, je na dlani. Boj za vpliv na Balkanu je boj, ki traja že ve-kove; o tem vedo balkanski narodi povedati marsikaj. Vprašanje ni rešeno, ampak je odprto in bo ostalo odprto, vsaj dokler bo trajala vojna, Anglija In Romunija Angleški poslanik zahteva pojasnila. Angleški poslanik v Bukarešti je zahteval od romunskega ministrskega predsednika pojasnila zaradi prihoda nemških čet v Romunijo. Angleška vlada še ni prejela obvestila o uspehu tega razgovora. Med tem so bili. Angleži že pozvani, da takoj, zapuste Romunijo. Sovjetski manevri v Odesi V okrožju Črnega morja so se pričeli manevri sovjetske armade, pri katerih je bila preskušena obramba vojnega izločitev angleškega vpliva na Balkanu, pristanišča Sebastopola s pomočjo le- eboroževanju na njenem morju. Spričo To pa ne znači, da bi Balkan ostal iz- talstva. Bombe na Anglijo in Nemčijo Nemško poročilo DNB. Dne 9. oktobra so nemški bombniki vseh vrst nadaljevali z metanjem bomb na angleško prestolico. Najhujšo škodo so bombe povzročile v ladjedelnicah ob Temzi, mnogo škode so napravile tudi na železniških napravah. — Posamezna letala so metala bombe tudi na kraje v južni Angliji, predvsem na pristanišča,'vojaška taborišča in tovarne orožja. Zadete so bile lope za letala in letala na letališčih. Na morju je bila zadeta neka ladja, neka podmornica pa je potopila dve oboroženi sovražni trgovski ladji v tonaži 7000 ton. — Pod noč so bili letalski boji nad Kanalom in so nemški lovci sestrelili 3 bombnike. — V letalskih akcijah dne 9- t. m. je sodelovalo več stotin nemških letal. Angleška obramba ni mogla preprečiti, da ne bi letala v celih skupinah priletela nad kraje, katerim so veljali napadi. V noči od 9. na 10. oktober so angleška letala skušala prileteti nad Berlin, pa so bila zavrnjena. V Londonu je bila zadeta velika knjižnica, ki spada, med največje na svetu in je uničenih 100.000 knjig. Bomba je pogodila tudi katedralo sv. Pavla. Angleško poročilo Reuter. V noči na 10. t. m. so angleška letala metala bombe na petrolejske zaloge v Hamburgu, na vlačilce in mostove v prekopu Hyphen na Holandskem, nadalje na železniška križišča v Warendorfu in Hamburgu ter na letališče Texel. Napadi so se raztegnili tudi na luke ob Kanalu in so v Brestu pogodile bombe nemške rušilce. Od bomb je bila zadeta neka municijska tovarna v Kiolnu, nadalje aluminijeva tovarna v Grevenbrucku, Kruppove tovarne v Es-senu in železniške naprave v Diissel-dorfu, Weselu in Bruslju ter več letališč. V Hamburgu so bile razdejane tovarne Blohm & Voss, potem Borsigove tovarne in Lanzove strojne tovarne. Napadi Angležev na Nemčijo so povzročili samo nekoliko materijelne škode. — Angleži so izgubili 10, Nemci 4 letala. I mobiliziral ameriško javno mnenje, tako da so tisti, ki so zagovarjali nevme-I šavanje Zedinjenih držav v vojno, zgubili vse pristaše. Mussollnlleve Inšpekcije ob meji Obisk pri 11. armadnem zboru, ki je na meji Jugoslavije. Mussolini je že skoro teden dni na potu in obiskuje italijanske armade, ki so razmeščene v severni Italiji ter v Julijski Benčiji. Dne 9. t. m. se.je mudil na obisku pri 11. armadnem zboru v Idriji, ki je imel vaje vzdolž jugoslovanske meje. Pravijo, da bo Mussolini dne 13. t. m. zaključil svoje potovanje z velikim govorom. « Pakt trozveze — pakt miru Ker |e r«nukod /manjkalo bencina, je Imetnikom bencinskih nakaznic zapadlo precej kuponov za bencin. To pomeni1 prihranek na bencinu /,a državo, ki bo lahko prišel v prid državnim ustanovam. pravi japonska vlada. Japonski zunanji minister je dal izjavo, da je pakt trozveze, ki so i?a sklenile Nemčija, Italija in Japonska pakt miru, da ni naperjen proti Zedinjenim državam in proti nobeni nevtralni državi. Vojaški pomen bi dobil ta pakt šele, ako bi se katera država vmešala v evropsko vojno, ali pa v vojno na Kitajskem. S to razlago se pa v Washingtonu ne strinjajo, — Ponovno se naglaša, da je bilo takoj po sklenitvi pakta izdano več ukrepov na Tihem oceanu. Pred vsem so bile ojačene utrdbe na otokih v Tihem oceanu. Tihomorsko brodovje je odplulo na Havajske otoke. Istočasno je ameriška vlada izdala celo vrsto gospodarskih ukrepov proti Japonski. Skupno z Anglijo pa je sklenila š« bolj podpirati generala Čankajška in ščititi Anglijo, ako bi jo napadla Japonska zaradi odprtja ceste skozi Birmo na Kitajsko. Angleži pravijo, da je pakt trozveze izredne pomagal Angliji, ker je aktiviral ameriško politiko v prid Angliji ter Napetost med Romunijo In Mad2arsko Dunajska razsodba v madžarsko-romunskem sporu ni prinesla pomir-jenja, ampak se napetost med obema državama *sedaj se stopnjuje. Madžari trdijo, da je bilo te dni v romunskem delu Transsilvanije ubitih 440 Madžarov, zato je v Budimpešti vse pokonci. Pravijo, da bosta Berlin in Rim ponovno posredovala, da ne pride do najhujšega. _____ AmerlSka odpravnika poslov Iz Berlina In Rima v Zedinjene driave Vlada Zedinjenih držav je odpoklicala v Washington na poročanje odpravnika poslov v Berlinu in Rimu, ki sta tam predstavljala Zedinjene države, odkar sta bila poslanika odpoklicana. Poslanik Zedinjenih držav je odšel iz Berlina že v novembru 1. 1938 v zvezi s protižidovskimi ukrepi nemške vlade jn se potem ni več vrnil. General de Gaulle v Kamerunu Izkrcal se je v Buali, kjer so Francoski general de Gaulle se je dne 9. oktobra izkrcal v pristaniškem mestu Duala v Kamerunu, kjer so mu priredili slovesen sprejem. V pristanišču so ga pričakali guverner, vojska ter prebivalstvo. * Akcija generala de Gaulleja, da pridobi kolonije za stvar francoskega narodnega odbora, ki se je po porazu Francije ustanovil v Londonu in predstavlja vlado svobodnih Francozov, zaznamuje iprvi vidni napredek. General de Gaulle se je izkrcal v Kamerunu (nekdanji nemški koloniji) in je s tem tudi dejansko potrjena vest, da so se kolonije francoske Afrike ob ravniku priključile francoskemu narodnemu odboru. Izkrcanje generala de Gauhleja v Kamerunu je obenem i^eke vrste akcija da se prikrije neuspeh, ki ga je general doživel, ko se je poskušal izkrcati v Dakarju v Senegaliji. Francoska vlada v Vichyju je uvidela opasnost, ki preti, da bi se počasi vse afriške kolonije postavile na stran mu priredili svečan sprejem. de Gaulleja. Zato je te dni poslala v Dakar generala Weyganda. Menda je ta odločitev v Vichyju pospešila tudi protiakcijo generala de Gaulleja, za katerim stoji Anglija. Kakor izgleda, je sedaj na redu francoska kolonija, otok Madagaskar, ki leži blizu južnega dela vzhodne Afrike. Angleške ladje že blokirajo otok, ki je sedaj odrezan od sveta. Pa tudi sicer se opaža, da Anglija ni voljna popuščati pred vlado v Vichyju, odkar je napravila svoje skušnje pred Dakarjem. Teden dni pred Dakarsko akcijo je svobodno plulo skozi Gibraltar več francoskih vojnih ladij, ki so jih potem ugotovili v dakarskem pristanišču. Ko je te dni hotela neka francoska ladja skozi Gibraltar, so jo Angleži pozvali, naj obstane. Ker ni hotela, so jo potopili. Počakati je treba, kakšne akcije bodo sledile sedaj, po izkrcanju generala de Gaulleja v Kamerunu, vsekakor je treba računati, da bodo te francoske kolonije na nek način (posegle v vojno na strani Anglije. d&ma Ur pa si/eiu- Zakaj smo upokojenci vedno zapostavljeni ? Meseca avgusta so vsi državni nameščenci in uipokojenci dobili ;malen-kostno povišico. Vsekakor so aktivni dosegli nekaj več drobtin kakor pa u-pokojenci, kar je sedaj že nekako v navadi. Ti niso prejeli nobenih posebnih doklad, temveč samo rodbinske doklade za otroke do 16. leta, oziroma do 23. leta, če se šolajo, po din 50.— za vsakega! Večina upokojencev tako mladih otrok niti več nima, ker so že prekoračili mejo starosti, jih imajo po službah, ali pa so skoro vsi na očetovih ramah, ker so brezposelni. Dokler je v otroških letih, dobiš zanj po din 150, potem ko odraste in je še brez službe po vrhu, pa še to zgubiš. Prezrte so tudi žene, ki so svoječasno tudi imele do- klado po din 150 mesečno. Prav tako so pri sedanjem povišku silno prizadeti oni upokojenci, ki imajo odrasle hčere in sinove, pa so za vsako pridobitno delo radi duševnih ali telesnih napak trajno ali začasno nesposobni, a teh doklad po din 50.— niso deležni. Draginjo čutijo enako vsi državljani brez izijeme in naj bi bila mera poviškov zato za vse enaka. Upokojenci so bili itak že trikrat prikrajšani. Isto je tudi pri drugih gmotnih ugodnostih, ki jih aktivni uživajo, upokojenci pa ne. Zlasti so te krivice velike pri železničarjih (uputnice, režijske vozovnice, vložki itd.). Resnost časa narekuje, da pridejo tudi upokojenci do pravic. Upokojenci. Ali iell laponska hitro konCatl kitajsko vojno? V »Volksstimme« beremo: Princ Kanin je odstopil z mesta šefa japonskega generalnega štaba; nadomestil ga je bivši vojni minister Sugiyama. V zvezi s tem poudarjajo visoki japonski vojaški krogi, da je bil Kanin zastopnik previdne in preudarne strategije, med tem ko se Sugiyama zavzema za »ostro« bojevanje. Pričakovati je torej, da se bo vojna s Kitajsko izredno zaostrila in da bodo Japonci uporabili vsa sredstva za uspešno bojevanje. Odločilni činitelji v japonski armadi hočejo bojne akcije napram Kitajski v povečani meri pospešiti. Španski problem »Berner Tag>wacht« piše med drugim: če je res, da hoče ostati Franco nevtralen, ima za to globoke vzroke. — Maloštevilne kolonije, ki jih Španija še ima, so v območju britanskega brodov-ja; v notranjem pogledu pa je Španija vse prej kot pomirjena. Revolucionarna žerjavica tli pod pepelom razvalin državljanske vojne, zmagovalec je pa napravil le navidezni red in navidezno varnost. Če današnji mogotci o Španiji še niso udarili po Angliji, gre zasluga le skritim revolucionarjem, ki so še vedno na španskih tleh. Potresni sunek so občutHl v Los Angelesu. in sicer najjačji, kar jih ji bilo zadnja leta. Brez pripombe. »Slovenec« (10. okt. 19-40) pravi: Vodilna načela o zasebnem in javnem krščanskem življenju so bila izpodrinjena od razširjajočih se zmot, ki razdirajo družbo. Na glavno zmoto o svobodi vesti, o popolni svobodi izražanja misli v pisanj in tiskani besedi, je gledalo človeštvo kot na dragoceno pri dobitev moderne misli. Tej usodni zmoti so sledile druge. O nemški narodni skupini v naši državi je govoril ministrski predsednik Cvetkovič na konferenci JRZ. Rekel je, da ne vidi nobene zapreke za to, da ne bi' ta lojalna skupina državljanov dobila nemške uradnike v: občinskih uradih nemških občin, ipa tudi sreskega načelnika Nemca, ako je okraj v pretežni večini nemški. Državni dohodki v prvih petih mesecih proračunskega teta 1940-41, t. j. od aprila do avgusta so znašali 5.879.1 milijon dinarjev, ali 804 milijone dinarjev več, kot odpis. Dete, ali boš podpisalo? Breskov cvet: Ali nisem tvoj otrok? Prednica, dajte mi čopič in papir! Tako, je zdaj v redu vse? Bogataš: Da, da, popolnoma v redu! Prevzvišeni gospod, izvolite denar. Mandarin? Privedite mi konja! Takoj se bom na pot odpravil. Ostani v zdravju, dete moje! Breskov cvet: Oče, očka..., kmalu se vrni. Ne pozabi na svoje preubogo dete! Mandarin: Dragica, ne joči! Breskov cvet! Sreča me bo branila vsega zlega. In potlej se bom takoj povrnil k svoji mili hčerkici. Breskov cvet, ne joči, če se mora tako zgoditi...! Vrni se na dom s častito prednico i|i me počakaj. (Odjaha). Breskov cvet: Očka ... očka! 4. prizor. Zbor: Pomladna prst je že popila sneg, rumeni listi vrb so že vzbrsteli in od cvetočih breskev rdeč je breg, kot stopljeno zlato se ribnik beli. Bogataš: 1 Mesec prvi, drugi, tretji... Z b or: Od suše črna polja so in cvetje kot žgoče sonce pali vojna vihra. Kje najti mirno, varno zdaj zavetje, ko ljudstvo, kot brez vode roža vsiha? Bogataš: ... četrti, peti, šesti... Zbor : Vonj rož spuhtel je že in mraz vetrov začel jo že njih drobna stebla gristi. Ah, skoro bodo lotosovi listi odpluli s strujo zburkanih valov. Bogataš : ... sedmi, osmi, deveti... Zbor : Veter veje, pada, pada sneg, zmrznili so bambus in mastiki. Ali, še bolj zmrzuje brez oblek bedno ljudstvo, mali in veliki. Bogataš: ... deseti, ednajsti, dvanajsti! Joj, celo leto je1 minulo že. Prednica : Spoštovani oče! B o g a t a š : Spoštovana mati! Prenehajte že enkrat s hinavskimi pozdravi! Prednica: Poklicali ste me prijatelj! Ali zato, da me zdaj žalite, Lju-jen-ming? Bodataš : Zalim? Pha! Tega ne poznate več? Prednica : Menica je, ki vam jo je podpisal man. darin Li-jen-ši, preden je odpotoval. Bogataš : Tako je. A zdaj prečitajte še datum! Kaj pravite k datumu, halva! ? Prednica: Dano in podpisano petnajstega dne sedmega meseca. Bogataš: Čisto v redu berete, prijateljica spoštovana! Petnajstega dne, sedmega meseca. Ali ni to tisti dan, ki ga imamo danes? Vidite, častita prednica, zaradi tega sem vas^ klical. Leto je minilo, glavnica’ in obresti znašajo 20 srebrnikov. Leto je minulo! Ste že kaj slišala, da bi se vrnil mandarin? Prednica: Malo bomo potrpeli, prijatelj dragi* Bogataš: Potrpeli, potrpeli! Oprostite, častita prednica, vaše govorenje je predrzno. Kaj čakam naj, da ga kak veter strese? Kaj pa, če ga še v letu tem ne bo? Takrat bo zrasel dolg na 40 srebrnih. Kaj morda veste kdaj bo vojne kraj? Bedastoča! Naj se ne vrne, im bo -v desetih, letih 20 tisoč srebrnikov dolga. Kdo mi potlej povrne teh 20 tisoč mojih srebrnikov ? Kdo? Morda vi, častita dama? Prednica: Kaj me motite s to zadevo? Bogataš: Kaj vas motim s to zadevo? Saj dovolite, da se nasmehnem! Ni tw podpis plemenite in vsega spoštovanja vredne prijateljice, častijo matere prednice Večne čistosti? Preberite enkrat, prosim! Ha? In tu še podpis gospodič"1 Breskovega cveta! Le črtajte: Breskov cv^j hči mandarina Li-jen-Sija. Poslušajte torej n1! nasvet! Moj dom je bogat, natrpan z blagom " denarjem. Samo ena stvar mi manjka v "izžene ni v sobah. Bogati Lju*-jcn-niing je čisto sam v svoji hiši. Poslušajte: prelepa hcej-ka mandarinova, vitka kakor mladi bambus, m bila najlepši cvet sredi Lju-jen-mingovega bogastva. Kaj pravite k tej nameri? (Dalje prihodnjič.) ft&šiU Uvcticv MEŽICA — ČRNA Povijanje bolniškega zavarovanja. Na podlagi zvišanja draginjskih doklad od meseca aprila do avgusta t. 1. za 300 točk pri svinčenem rudniku, se je glasom čl. 55 pravil bratovske skladnice in sklepa seje upravnega odbora z dne 5. maja ponovno zvišalo kategorije bolniškega zavarovanja z enakim povprečnim iznosom kot prvič, kakor sledi: vajeniška kategorija se je ponovno zvišala za din 2, ženska za din 4 in moške vse enako za din 9. S tem so se povišali tudi mesečni prispevki in plača vajenec bolniške blagajne mesečno ■din 21. ženske din 36. moški s temeljno plačo (40) .plača 50.75 din, (45) plača 55.25 din, (48) plača 57.75 din (51) plača 60.50 din. (53) plača 62.25 din, (55) plača 64 din, (60) plača 68.25 din mesečno bolniške blagajne. Hrana-Tine (boleznine) dobe dnevno: vajenec 16 din, ženske 27.25 din. moški s temeljno plačo (40) dobi 38 75 din. (45) dobi 42 din, (48) dobi 44 din, (51) dobi 46 din, (53) dobi 47.25 din. (55) dobi 48 75 din, (60) dobi 52 din. (V oklepajih ■so mišljene 'temeljne mezde brez draginjskih ■doklad). ŠOŠTANJ Tudi pri nas imamo dovolj usnja v skladiščih. Te dni smo čitali v listih, da je nek bivši mariborski tovarnar imel nakopičenega usnja v vrednosti več milijonov dinarjev in da je bilo na sodni razpravi prečitano poročilo zveze industrijcev, da tega usnja ni bilo treba Prijavljati upravni oblasti, kar bi značilo, da Je postopek tovarnarja pravilen, aa ni dal usnja v promet. Nacisti način postopa \Voschnag-Xova tovarna v boštanju. Odkar se je začela sedanja vojna, gre vse najboljše usnje v skladišča, kjer je nagromadena ogromna količina usnjarskih izdelkov. Ce so tako ogromne zaloge usnja iz prejšnjih časov povsod nakopičene, ga mora biti veliko. V letu 1918 je isto-'tako VVoschnaggova tovarna imela usnja za več milijonov kron in še danes živijo ljudje, ki to vedo. Usnje je življenjska 'Potrebščina, zato je izšla že nekoliko pozna odredba, da spada tudi usnje pod kontrolo cen. KRANJ "V državi največja bo gasilska t o mb o 1 a v branju v nedeljo 20. oktobra t. 1. ob 2. uri po-Poldan. Dobitki: Pol vagona (5000 kg) bele flioke št. 00, 1 vagon (10.000 kg)l trboveljskega premoga, 2 motorni kolesi, 200 kg riža, 2000 kg krompirja, sod olja, zaboj masti, sladkorja in mila, drva, več koles, tekstilno blago, športni predmeti, garniture, servisi in številni visoko vredni dobitki. Oglejte si dobitke v treh razstavnih paviljonih v Kranju! Tablice: v predprodaji v vseh večjih krajih Slovenije do sobote 19. oktobra po din 5, na dan tombole po din 6. Polovična voznina po železnici z nedeljskimi povratnimi listki. Vse informacije pri Proštov. Gasilski četi v Kranju. Vlomilci na delu. V trgovino »Kovine« so vlomili neznanci in iz blagajne odnesli 25.000 dinarjev. MARENBERG Za mrtvega proglašen mladenič se je te dni Po odgonu vrnil zopet domov, kar je bila pri nas seveda prava senzacija. Pred tremi meseci je namreč Drava v Selnici ob Dravi nabavila truplo nekega mladeniča, katero so vsi [»led njimi tudi lastna mati) smatrali za pekovskega pomočnika Alojza Bratuša, ki je baš ‘iste dni neznano kam izginil iz Marenberga. ^ratuša je bil radi tega proglašen za mrtvega', fe dni pa je »mrtveca« pripeljal živega in zdravega oblastni organ iz Kranja na tukajšnji občinski urad, kjer se je izkazalo, da ni utonil, temveč, da je, kakor že poprej večkrat, tudi to pot le odšel z doina, ne da bi povedal svojcem karn. Bratuša bo imel še precej opravkov, predno ga bodo zopet proglasili za živega. SLOVENSKA BISTRICA 2a vse enako! prj nas imamo protidraginj-odbor. Ni dolgo tega je prišel v neko trgovino nek dela viski družinski oče in prosil za i kg sladkorja, trgovec mu je na kratko odgovoril, da ga nima. Blizu delavca je stala služkinja ugledne družine, ki bi bila tudi rada 'JJiela sladkor, ko pa je čula, da ga ni, je šla %iPno z delavcem iz trgovine. Trgovec pa J° je poklical nazaj in ko mu pove, da hoče sladkor, ga ji je dal 3 kilograme. Torej delavec. ki mora garati od jutra do večera, nima pravice d0 j sladkorja, drugi pa ga dobijo vec, kot potrebno. (Delavec naj dotičnega 'tr-*°vca iPrijavi na občini. Op. ur.). „ ZGORNJA BISTRICA Povišanje mezd v tovarni bakra In meslnga. tukajšnja tovarna bakra in tnesiuga je zaradi 'laraščajočc draginje povišala delavske mezde Jh sicer: Do sedaj smo imeli družinske doklad din 10. za naprej pa po din 16, torej din ^ poviška: mladoletni delavci dobijo din 2 poviška na svojo mezdo in sicer od din 28 na din 30, od din 30 na din 32 do din 34. Tako ''■naša mezda z družinskimi dokladami dnevno din 4«, Te doklade sicer ne zadostujejo v današnji draginji, povdarjali pa smo že večkrat: v organizaciji je moč, ne ipa tako kakor pri Has, da se kriči tistikrat, ko nihče ne sliši, "azadnjc pa še pravi tak »zavednež«: »Da ja "e boš rekel gospodu, da jaz 'tudi kaj zahte-vani!< Drugič več. LJUBLJANA •16. prosvetni1 večer delavskih društev »Zaris« in »Vzajemnosti«. V ponedeljek ob 8. uri zvečer dne 7. t. m. sta priredili dr.uštvi »Zarja« iin »Vzajemnost« prvi letošnji prosvetni večer v dvorani ljubljanske delavske zbornice. Pro-j svetni večer se je nekoliko razlikoval od i prejšnjih, ker je obsezal le koncertne točke 1 glasbo in petje. Vsekakor pa je bil večer na umetniškem višku, kar potrjuje tudi dejstvo, da je navzoče občinstvo sledilo programu z vzorno pozornostjo in pokazalo s tem in burnim odobravanjem, da je bilo zadovoljno s podajanim programom. Nekateri so pogrešali recitacije ali gledališke točke. Mislimo pa, da je koncert dovolj lepa prireditev, ki naj vzbuja med občinstvom čut za lepoto in umetnost, dočim preveč barvani program premalo koncentrira pravo pozornost. Kadar program obseza tudi navedene točke, tedaj pač mora jedro sloneti na onih 'točkah, druge pa služijo bol.i živahnosti in razvedrilu. Zato mislimo, da je sistem teh večerov lahko različen in da se izmenjava ter s tem bolj doseže svoj namen. Obisk prosvetnega večera je bil sicer povoljen. Prvi večer je bil v letošnji sezoni in zato ni bilo navala v dvorano kakor običajno. Morda je-bilo tudi nekoliko premalo obveščevalne sliBbe, tako, da marsikdo, ki bi se bil rad udeležil večera, ni bil obveščen o njem, kar se v sedanjih razmerah jako lahko zgodi, ko je vse polno prireditev in reklame za razne »senzacionalne« stvari. Za novo bolnišnico v Ljubijani. Sreska organizacija ljubljanskih vojnih dobrovoljcev predlaga, da naj odbor za kraljev spomenik prične akcijo za ustanovitev kliniške bolnišnice v Ljubljani. Uvedla naj bi se triletna akcija za zbiranje denarnih sredstev. Odbor naj bi se razširil z zastopi raznih oblasti in kompetenc. Danes vsi na XXI. tradicionalno vinsko trgatev, ki jo priredijo ljubljanski pski v hotela »Metropol« (Miklič) ob 20. uri zvečer. Vljudno vab} — odbor. MARIBOR Delavska Politika" hc dM/a HotcniU su&ucHcii, zofo ft4-authOf haco&hiM takoj.! Kako vidi človek z dežele naše mesto? -- Prijatelj z dežele, ki je te dni prišel v naše mesto, nam je razkladal svoje vtise, ki jih je nabral na svoji šetnji po mestu: Zelo sem bil začuden, ko sem prišel čez Trg Svobode v park pred sreskim načelstvom, sredi katerega stoji sedaj nedovršena zgradba pravoslavne cerkve. Ze sam pogled na to nedovršeno zgradbo ni lep. Še manj lepo pa izgleda okrog in okrog te stavbe. Kamor pogledaš: navlaka, kupi peska, jame, les in podobno. 'I emu primerno zanemarjene pa so tudi poti, ki vodijo skozi ta park, zlasti ob desni strani proti sre-skemu načelstvu. Ob poti so bili nekoč zabiti v tla količki in med njimi potegnjena žica, ki je bila mišljena kot opozorilo pešcem, da ne bi hodili po trati. Ti količki so izruvani in žica leži kar vprek preko poti, da mora človek previdno stopati, ako se noče naplesti v njo in si raztrgati hlač, ali pa v temi cepniti po tleh. . . .; , _ u_ * ■ • Kdo odgovarja za škodo ali pa za poškodbo, ki jo kdo utrpi na taki poti, ki je v oskrbi mestne občine? Vsekakor občina. Ako je pot preozka, naj bi jo občina raje razširila, i .1 , •. <4 • .. j .,.j ,,, , j .. .. vse- kakor bi deželan, ki pride v mesto odnesel lepši vtis, ako bi bilo vsaj središče mesta lepo urejeno. * > ' '■ Uvedbo nočne davščine v gostinskih obratih je nekoč pred leti predlagal rv občinskem svetu s. Bahun. Tedai so planili po njem v »Slovencu« in še dolgo let so mu ta »nesocialni« predlog, kot so trdili, oponašali. Sedaj so e-nako davščino uvedli v Zagrebu. »Slovenec« zaradi tega nič ne grdi zagrebških .občinskih očetov, narobe, iz njegove pisave je razvidno, da celo odobrava vse ostre ukrepe, s katerimi sta zagrozila predsednik občine in polr ciia birtašem, ki so se proti tej davščini uprli • er grozili stavkati. Tako se časi spreminjajo. Mogoče pa je »Slovenec« sedaj za tako davščino tudi zato, ker jo imajo uvedeno v Ljubljani? Pri volitvah v bolniški fond v območja ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani je zmagala lista inž. Goršeta, ki ima okrog 1800 do 2000 glasov večine nad oficijelno listo zveze. Zveza ie propadla razen v ljubljanski še v treh direkcijah. V zagrebški direkciji bodo na nekaterih voliščih volitve ponovljene. ' Tudi lesni delavci v Sloveniji so v mezdnem gibanju. Te dni nam je pripovedoval nek mojster, da je začuden poslušal svojega tovariša, ki mu je razlagal, 'da mizarski pomočnik niti din 3.50 na uro ne zasipi, Ta izvajanja so dotičnega mojstra tem bolj začudila, ker je bil tisti, ki ie to govoril nekoč znan »revolucijo-nar« med pomočniki. Mezdno gibanje čevljarskih pomočnika* bo najbrž začelo tudi v Mariboru. Pekovski pomočniki' zahtevajo zvišanje dra-gitijskih doklad. Te dni bodo imeli pekovski pomočniki zborovanje, na katerem bodo obravnavali vprašanje zvišanja draginjskih doklad. Mojstri pravijo, da so v načelu za povišanje. ker uvidevajo, da so pomočniki upravičeni staviti tako zahtevo zaradi draginje, ki je doslej ni bilo mogoče zajeziti, toda izjavljajo,’ da povišice ne morejo plačati, dokler se ta .povišek ne vkalkulira v ceno kruhu. Povišanje draginjskih doklad bi po mnenju mojstrov moralo imeti za posledico podražitev kruha. O tem bodo odločale oblasti. Ako ni drugega izhoda, ipotem se tudi temu ne bo mogoče izogniti, dasi bodo zopet prizadeti delovni sloji. Toda tudi pekovski pomočniki morajo živeti. Mogoče pa bo do tistega časa vlada znižala ceno pšenici od din 300 na din 250, potetn pa bo povišanje mezd pomočnikom mogoče. ne da bi postal kruh dražji. Ta sprememba v ceni pšenice je bila že najavljena pred par dnevi. Pekovski mofctrl grobljo z odpovedjo kolektivne pogodbe pomočnikom ker so jih le-ti ovadili, da kršijo prepoved o nočnem 'delu.-Oblasti bodo vsekakor znale preprečiti, da bi se koga kaznovalo zaradi tega. ker brani zakon. Upamo pa tudi, da nied mojstri niso vsj tega mnenja-, kot je del prizadetih. Hišni lastniki ne smejo povišati najemnino. Hišni lastnik Valentin Hergan na Pragerskem jc povišal najemnino nekaterim svojim najemnikom za din 20 mesečno. Najemniki so povečini železniški delavci in uslužbenci, ki so že doslej težko plačevali mala enosobna stanovanja. Hišni lastnik, ki poseduje dve na-lemniški hiši je bil ovaden pristojni oblasti, ki ga je podučila, da se najemnine ne sme povišati. 50 letni življenjski jubilej proslavlja te dni agilni in požrtvovalni tajnik Združenja vojnih invalidov mariborskega okrožja, krojaški mojster Martin Pravdič. Že pred 20 leti je prevzel mesto odbornika invalidskega združenja v Mariboru in je s svojim nesebičnim delovanjem v teku 20 let mnogo storil za vojne žr^ve. Rad je pomagal povsod, kjer je le mogel in tako pripomogel Uidi k lepemu razvoju »Invalidskega združenja« kot zaščitne organizacije vojnih invalidov in sirot. Številnim česti'tkam se pridružujemo tudi mi z željo, da bi ga narava ohranila še mnoga desetletja. Nekdanjo Bergovo tovarno usnja so začeli podirati in sicer oni blok, ki leži na severni strani Dravske ulice. Podiranje sten je dne 9. t. m. popoldne opazovala množica ljudi z Glavnega mosta. Menda je podiranje tega dela tovarne v zvezi z začetnimi deli za zgradbo palače »Vzajemne zavarovalnice«, ki bo stala tik mosta na Gla\nem trgu in segala do tik nad Dravsko ulico, kjer stoje spodaj poslopja Bergove 'tovarne. Opozorilo starovpokojencem. Starovpoko-jenci naj pošljejo prijave zaradi draginjskih doklad direktno na direkcijo državnih železnic v Ljubljani. Strogi pasji zapor se omili tako, da morajo psi nositi nagobčnik brez vrvi ali pa vrv brez nagobčnika. Druge odredbe razglašene z razglasom mestnega .poglavarstva dne 19. julija 1940 ostanejo nadalje v veljavi. Banska uprava Je dovolila splošno slajenje vinskega mošta z do 3 kg sladkorja na hi. Takojšnje prijave sprejema košaška občinska pisarna z navedbo količine sladkorja in pologom predplačila. Na železniškem kolodvoru v Račjem Framu sta se te dni težje ponesrečila 50 letni delavec Ivan Klet in njegov 19 letni' sin. Pri nalaganju tramov jima je po nesrečnem naključju zdrknil tram z vagona tako daleč naprej, da je molel nad tračnicami, po katerih je pridrvel popoldanski brzovlak. Lokomotiva je tram s tako močjo odbila, da sta oba .ponesrečenca zadobila precej težke telesne poškodbe in se zdravita v tukajšnji splošni bolnišnici. Pogojno na en mesec zapora je bil obsojen pekovski vajenec Oskar Šmigoc, ker je 19. aprila letos podrl 77 letno Marijo Perkovo, ki je na posledicah umrla. — Vajenec je gotovo kriv. 'toda, kadar ima vajenec koš na rami. se je treba podvizati, sicer je slab uspeh Pri prodaji, slab uspeh pa vzbuja nevoljo mojstra-. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega zdravnika v nedeljo, dne 13. oHolra ig. dr. Turin Ivan. Linhartova 12. Ponovno se opozarjajo vsi lastniki orožnih listov, da najkasneje do 20. t, m. plačajo pri predstojništvu mestne policije, soba št. 17 banovinsko takso, ker se bo sicer po tem terminu proti zamudnikom uvedlo kazensko postopanje. Predstojništvo mestne policije. Mojstrska Izpitna predavanja priredi v kratkem 'Poslovalnica zavoda za' pospeševanje obrti zbornice za TOL Interesenti' se naj prijavijo v pisarni poslovalnice v Vetrinjski ulici 11-1. Praktični učiteljski izpiti se vršijo te dni pred državno izpitno komisijo v Mariboru. K izpitu se je prijavilo 11 učHeljev in 34 učiteljic. Izpiti bodo trajali 14 dni. Ljudska univerza prične s svojim delovanjem v ponedeljek 14. oktobra. Predavala bo pisateljica dr. Silva Trdina o največji slovenski slikarici Ivani Kobilici. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Narodno gledališče. Sobota, 12. oktobra ob 20. uri: »Cyrano de Bergerac«. Premiera. Otvoritvena Predstava. 'Nedelja, 13. oktobra ob 20. uri: »Cyrano de Bengerac«. Vstopnice za otvoritveno predstavo v soboto, dne 12. t. m., v kateri pride prvič na mariborski oder veličastna herojska komedija »Cyrano de Bergerac«. se že pridno prodajajo pri dnevni blagajni. Ker se predstava prične točno od 20. url, se nujno priporoča pravočasna preskrba vstopnic Plesna šota I. Delavskega kolesarskega osr. društva prične z rednimi plesnimi vajami v nedeljo, dne 20. oktobra ob 15. uri popoldne. Plesne vaje se bodo vršile v »Gambrinov! dvorani« in sicer vsak četrtek od 20. do 22. ure in vsako nedeljo od 15. do 18. ure in od 20. do 22. ure. Ples bo Poučeval dipl. učitelj g. Ludovik Simončič. Vpisovanje se bo vršilo pred vsakim poukom. Začetniki in začetnice, ne zamudite začetnega tečaja! — Odbor. POSLEDNJE VESTI 15.000 besarabskih Nemcev je doslej potovalo skozi Zagreb. To je mnogo manj, kot pa se je računalo. Prvotno je bilo predvidenih po 6 vlakov dnevno. Slabo vreme ovira preseljevanje, ki bo 'trajalo še najbrž 2 meseca. Na progi v Vrpolje dobe izseljenci hrano. (AA.) m Nemško vojno poročilo dne 11. oktobra: Dne 10. oktobra in v noči na .11. oktober so nern^ ška letala zopet silno napadala London, potem Manchester in Liverpool, nadalje kraje v južni in srednji Angliji. Povsod so bili zadetki v polno, sledile so eksplozije in požari, Več ladij je bilo obstreljevanih, ko so plule v do-iwersko luko. Zadete so bile ladje in pristaniške naprave. Angleži podnevu niso napadali Nemčije, pač pa ponoči in sicer srednji in zahodni del. Zelo grd napad so zagrešili Angleži na Hamburg, kjer so na dveh točkah mesta porušili hiše. Sestreljenih je bilo 12 angleških letal. * Nemški topovi so obstreljevali dne 10. t. m. zvečer angleške trgovske ladje pri Dovvru. Zaradi megle ni bilo mogoče ugotoviti uspeha. Protiletalsko obrambo pride Proučevat v Anglfio posebna delegacija iz Združenih držav. Italijani javljajo iz Airike, da so dne 10. t. m. pri Port Sudan uničili na letališču 15 angleških letal. Dva napada angleških čet v vzhodni Afriki sta bila odbita. Angleške bombe so ubile dve ženski. Berlinski tisk opominja Švedsko, ker piše njeno časopisje v prilog Angliji in se zavzema za nemške socialne demokrate v emigraciji, ki jih je nemška vlada že obsodila. Švedska vlada je bila pozvana, da ukrene potrebno. Švedski parnik »Lilian« se Je potopil v bližini Irske. 9 mornarjev je utonilo, 18 jih je bilo rešenih. Francoska vlada bo izdala te-le zakone: o delu. o javnih delih, o razlastitvi, o financah, o železnicah, o pokojnini in ženskem delu. — V 15 občinah so bile preiskave pri nasprotnikih obnove in miru, 27 oseb, socialistov in komunistov so aretirali. Maršal de Bono Je prispel na obisk h generalu Francu v Madrid in mu bo slovesno izročil najvišji italijanski red. Noben Madžar ni bil izgnan iz Romunije, trdi romunska vlada. Istočasno je romunska vlada prepovedala uvoz vseh madžarskih listov. Največjo sladkorno tovarno grade v Ukrajini, ki bo Proizvajala 2,5 milijonov ton sladkorja. Zedinjene države so 'sklenile odpoklicati čete ameriških strelcev h koncesije v Šanghaju. Sklepajo, da je 'to prvi znak bližajoče se prekinitve odnošajev med obema državama. — Ob priliki japonske parade v Šanghaju, dne 9. oktobra je prišlo do hudih nemirov in je policija morala na cestah napraviti barikade. (Tass). Nove kredite ie odobril Roosevelt in sicer 30 milijonov za popravilo voanih poti in 57 milijonov dolarjev za letalske tovarne. Mehiki pa za zgradbo železnic 17 milijonov dolarjev. Med ameriškima državama Ekvador in Peru Je velika napetost. Gre za spor zaradi obmejnega ozemlja. Na meji sta zbrani vojski. Vrše se pogajanja in posredujejo 'tudi Združene države. Aled Siamom in francosko vlado se vrše direktna rogajanja. Vendar pa francoska vlada odklanja odstop pokrajin, ki jih zahteva zase Siam. Siam predlaga ogled meje na licu mesta. Ob 29 letnici kitajske revolucije je govoril CangkaJ?ek in pozval narod na nadaljevanje odpora proti Japoncem. Kitajska ne bo klonila. Narod ra bo zastavil vse vojaške in gospodarske sile ža dosego zmage. Iz čeSke Dnevnik »Pozor« je prenehal. V češkem mestu Olomoucu je začel nekako pred 70. leti izhajati tednik »Pozor«, ki se je pozneje spremenil v dnevnik in je igral važno vlogo pri razvoju političnega in družabnega življenja Čehov v Olomoucu in v ostali Moravi. Sedaj je »Pozor« prenehal kot dnevnik in bo izhajal samo še kot tednik. Dodatek plač za vso Češko. Vlada Protektorata je izdala za vso Češko in Moravo odlok, da .morajo delodajalci izplačati vsem uslužbencem enkratni dodatek in sicer pri mesečnih plačah 2 odst. letne plače, gostinskim nameščencem 25 odst. najnižje mezde, pri ostalih kategorijah pa eno tedensko mezdo. Ta od-pomoč se mora izplačati v dveh obrokih dne 15. oktobra in 1. novembra, kajti draginja se tudi tam gori vedno bolj občuti, dasi se cene uradno in zelo strogo regulirajo. Nova uredba o vloženem denarju. Kakor je to že uvedeno v ostali Nemčiji, je protekto-ratna vlada predpisala sedaj tudi za Češko na-redbo, po kateri se lahko vloženi denar dvigne vsikdar šele po 3 mesečni odpodi, če ni bila dogovorjena drugačna odpovedna doba. Obre-stovanie začenja 15. dan po vložitvi in traja do dviga vloge. 1,1 t Mi« ■ i Listi objavljajo opozo- ritev ministrstva poljedelstva, da bodo dobili konzumenti od 30. septembra do 27. oktobra t. 1.. to je za 14. prehranjevalno obdobje štiri jajca. Predpisane dobavne listke je treba oddati v soboto pred začetkom novega oddajnega roka. Iz Slovatke Dr. Tuka brzojavlja Ribbentropu, Slbvaški ministrski predsednik dr. Tuka je poslal nemškemu zunanjemu ministru dr. Ribbentropu brzojav, s katerim prijavlja Slovake k delu pri urejevanju novega sveta. Konec ipiritizma na Slovaškem, Slovaški notranji minister Sanjo Mach je prepovedal vsak sestanek, na katerem bi se wšili kakšni drugi cerkveni obredi, ali sploh versko življenje, ki ne odgovarja slovaškim verskim predpisom. Sploh je prepovedano vsako delovanje, ki bi kakorkoli podpiralo ali pomagalo širjenje ali propagando Spiritizma. Kako si mali trgovci v Celju zamiSIlaJo ureditev trgovine in zaiiito v sedanjih razmerah Dne 26. septembra t. 1. so se posvetovali J Pa cene pri producentu, oziroma glavnem kriv- inah trgovci iz mesta in okolice ter so svoje zahteve nanizali v resoluciji, ki jo je prav zanimivo citati, • ker nam razgaljuje razmere v staležu, kateri je nekoč veljal kot. zelo dobro situiran. Resolucija se glasi: A. — Zahtevamo, da oblast za področje mesta Celje in za kraje, kr gravitirajo na Celje, takoj uvede odbor s sodelovanjem nas malih trgovcev in pekov, kateri bo preskrbel za pravično razedlitev razpoložljivih življenjskih potrebščin. B. — Zahtevamo, da se oblastno odredi minimalni zaslužek nas malih trgovcev, slično kakor to določa uredba o minimalni mezdi za delavce, da se tako osigura naš nadaljnji obstoj. Pri 'tem je posebno mišljen zaslužek pri rrodaji monopolnih predmetov. Povišanje tflač, uvedba obveznega zavarovanja in druga bremena so naše režje zelo, zelo povečale, kar cu, tovarnarju, kateremu se dovoli vsaka zaprosite v za zvišanje cen ter deloma tudi en-grosistu. Zaradi tega zahtevamo, da se uvede takoj maksimiranje cen za engros, kot tudi detaljno trgovino, odnosno iprodajo za vse glavne življenjske potrebščine in to za vso državo, da se s tem prepreči poljubno dviganje cen in verižništvo od strani tovarnarjev, ker to vodi celokupno narodno gospodarstvo v propast. E. — Zahtevamo, da se od oblasti v še obstoječe davčne odbore postavi tudi zastopnik malih trgovcev in pekov, ker le ta bo znal pravilno oceniti naše obrate. F. — Zahtevamo, da se mi mali trgovci pavšalno cbdavščimo, ker nam predpisanih davkov absolutno ni mogoče plačevati. G. — Zahtevamo, Qa se pri trgovcih na veliko in tovarnarjih živilske stroke v smislu te spomenice pod točko II. in A. vrši najstrožja j kontrola ter zaplenjeno blago Proda malemu je iz prakse dokazano, da znašajo 15 odst. na-; trgovcu po nakupnih cenah veletrgovca, izku- kupne cene. i pjček pa porazdeli med naivečje reveže. C. — Da podpremo svoja izvajanja in ute-1 h, — Zahtevamo, da oblast uredi kreditne meljimo točko B. vzamemo na orimer zaslu- < razmere med tovarnarji, veletrgovci in detaj- žek pri sladkorju kristal. Pri nakupni ceni bi moral naš zaslužek znašati din 1.89. to je 15 odst. za režijo, danes pa znaša samo din 0.91, torej niti colovico tistega, kar bi odgovarjalo kritju naših režij, med tem ko vse naše tvor-nice celo javno izkazujejo letne milijonske dobičke. Radi tega zahtevamo, da mora iti zaslužek malega trgovca in peka na račun producenta. nikakor pa ne na račun konzumenta. ?e slabše je pri vžigalicah in ostalih monopolnih predmetih. C. — Naš dinar ie stabilen na vseh mednarodnih borzah ter radi tega ni povoda, da so se dvignile Pri nas cene življenjskim potrebščinam. ?ahtevamo, da se napravi revi-7ija tovarniških cen na bazi dinarja ter krivce eksemplarično kaznuie. istočasno zahtevajo. da se prepreči predviden dvig cen slad-koriu. D. — Cene se glasom uredbe kontrolirajo pri malem trgovcu, kateri ie popolnoma ne- Obvestilo akcijskega odbora železniškim delavcem o intervenciji v Beogradu listi, ker je najmanj 80 odst. malih trgovcev in pekov odvisno od kreditov. Tovarnarji in veletrgovci so nam neupravičeno ustavili kredite, izkoristili' konjunkturo v svoj prid ter tako obogateli na račun malega človeka, kateri je momentano ostal brez blaga in brez denarja. S tem seveda se dela splošna zmeda v gospodarstvu. Mi mali trgovci pa smo dajali in še dajemo svojim konzumentom blago na odprt račun, dokler smo imeli le še količkaj zaloge in je vsled tega to stanje za nas male trgovce postalo nevzdržno. Zahtevamo torej od oblasti', da takoj skličejo anketo to-varnariev. veletrgovcev in nas malih 'trgovcev, da bi se na ta način s posredovaniem! oblasti napravil med nami sporazum, ker dru- skih produktov, gače horro tudi mi primorani v splošnem ustaviti kredit svojim odjemalcem, kar lahko ima nedogledne posledice. Ugodna rešitev teh zahtev bi doprinesla znatno k omiljen.iul zaostrenih gospodarskih Na brzojavni poziv glavnega akcijskega odbora železniških delavcev so se zbrali dne 3. oktobra delegati vseh glavnih železniških delavnic v Beogradu v svrho, da izvrše intervencije pri merodajnih gospodih. V delegaciji so bile zastopane delavnice: Maribor, Zagreb, Niš, Kraljevo in Beograd. Delegati iz Sarajeva niso dobili poziva pravočasno, zato niso mogli priti, poslali pa so brzojav, v katerem so izrazili svojo solidarnost. Intervencije so se vršile pri sledečih gospodih: Prvi dan pri generalnem ravnatelju inž. M. Jojiču, drugi dan pri podpredsedniku vlade g. dr. Mačku, tretji dan pa pri železniškemu ministru g. inž. Besliču. Imenovane gospode smo obvestili: 1. Da smatramo odobrene draginjiske doklade za nezadostne. Kajti odvzelo se nam je dosedanjih 10 odstotkov povišice ki smo jo prejeli januarja t. I. in dalo po din 4 do din 6.40 draginjskih doklad. Predlagali smo, da se nam odc-bri draginjska doklada po din 200 na mesec in to za vse enako, pa naj si bo že navadni ali kvalificirani delavec. G. prometni minister je izjavil, da se glede izboljšanja dravinjskih doklad izdeluje nek predlog, v koliko bo pa ta predlog uvaževal od nas stavljene zahteve, še ne ve. Vsekakor bo zahteve delavcev sporočil merodajnim činiteljem v vladi. 2. Znano je, da se izdeluje nov pravilnik. Zato smo prosili g. ministra, naj skliče posvet vseh železničarskih organizacij in naj se na posvetu iznešene želje in predloge upošteva pri zaključni redakaciji pravilnika. G. minister je izjavil, da bo pred isestavo pravilnika zaslišal vse organizacije, želi pa, da mu organizacije predlože svoj osnutek pravilnika. 3. Glede nabave premoga smo čuli iz ust g. ministra dne 10. septembra t. 1., da ga bodo vsi železničarji dobili. To pot pa nam je izjavi! g. minister, da tudi on ne more ničesar Proti premogovnim 'družbam. 4. Hrvatski delegati so iznesli zahtevo, da se odcbre krediti za sprejem vajencev v kurilnicah. 5. Začasni delavci, ki so .gotovo ..največji reveži med delavci na železnici, bodo po izjavi g. ministra dobili - povišico. 6. Železniški delavci naj se po odslužitvi ka-drskega roka, potem ko so izvršili svojo državljansko dolžnost, sprejmejo nazaj v službo, toda rie kot novinci, 'temveč naj se jih uvrsti v ono stopnjo, v katero spadajo po vštetju že odsluženih let. Tako je potekla intervencija. O tem na kratko obveščamo železniške delavce, z dostavkom, da se bo 'treba za te zahteve, ki jih je delegacija akcijskega odbora tolmačila merodajnim gospodom v Beogradu boriti. Ta boi pa je mogoče uspešno bojevati samo v svobodni strokovni organizaciji: oklenite se je- B. Vzhodna Evropa in Nemčija Nemški gospodarski znanstvenik | ropi 75 milijonov ljudi več, kot pa jih Reithinger je obdelal gospodarski pro- je sedaj. To znači, da bo 1. 1950 gostota blem vzhodne Evrope, ki je važen za preskrbo Nemčije s poljedelskimi proizvodi in kot odjemalec nemških industrij- Prišel je do sledečih zaključkov: Vzhodna Evropa, od črte Varšava kmečkega prebivalstva na tem podicč-ju trikrat večja kot je danes. To kmečko prebivalstvo bo seveda znatno več pojedlo, kot poje danes, zato mora na polju več rasti, kot pa zraste danes. — Sicer bo to prebivalstvo vedno več jed- V Z,IlUUIld Lj VI« p Cl j \J U v* kv » “ i Beograd, mora povečati donos žetve na lb in komaj krilo lastne pCHrebe., za dolžen pri dviganju cen, ne kontrolirajo se razmer. JESENICE Film o boju proti tuberkulozi. Tuberkuloza (jetika, sušica) je bila do nedavna bolezen, SELNICA OB DRAVI Nova selniška šala. Kakor je bilo že javljeno, vrši glavne funkcije pri gradnji nove šole Ki- je predstavljala strah članstva, zlasti pa s gradbeni odbor, ki je sestavljen iz najugled strah socialno šibkejših slojev. Nazivali so jo proletarska, t. j. delavska bolezen, kajti delavci so ji bili zelo podvrežni. Delo, navadno stalno v prahu, brez sonca in počitka je ustvarjalo dobro podlago za širjenje tuberkuloze, česar slaba prehrana delavstva 'tudi ni mogla preprečiti. Toda zadnja leta se vse to boljša in tuberkuloza, dasi še ni iztrebljena, ne zahteva več tolikih žrtev, kakor jili je prej. Kdo ima glavno zaslugo pri. tem? Vsekakor slavni nemški zdravnik dr. Robert Koch, ki je po trudapolnem delu odkril povzročitelja tuberkuloze tkzv. Kochov bacil. Ko so zdravniki spoznali neprijatelja, t. j. bacil, so lažie začeli horbo proti tuberkulozi in imajo tudi velike uspehe. Delo in življenje slavnega dr. Roberta Kocha pa so najboljši nemški filmski igralci ponazorili v filmu svetovnega slovesa, ki se imenuje Doktor Robert Koch. Ta veliki film bo predvajal na Jesenicah pod Pokroviteljstvom krajevne Protituberkulozne lige tukajšnji zvočni kino Radio v dneh U. do K. oktobra t. 1. Mi opozarjamo na ta krasen film vse naše čitatelje. Ta film ne predstavlja samo poklonitve delavstva spominu velikega borca proti proletarski bolezni, nego je tudi zelo poučen in zanimiv. nejših občanov. Predsednik odbora je ž;upan g. Urbas Ivan, dalje Grahor, Viktor, trgovec, Kenda Maks, lesni trgovec, Skerbinek Anton, lesni trgovec in občinski uraduik-blagajnik. Mi navedenim možem popolnoma zaupamo. Samo eno željo bi skromno pripomnili1. V tem samostojnem odboru ne vidimo nobenega zastopnika delavstva elektrarne Fale, kakor ostalega delovnega ljudstva. Kakor se čuje, so baje seje honorirane in 'tako bi izgubljeni zaslužek zastopnik delavstva dobil povrnjen s honorarjem. Mogoče bi kazalo odbor malo razširiti. S tem bi tudi delovno ljudstvo dobilo vpogled v delo odbora, in bi tak zastopnik lahko poročal svojim ljudem. Prav je bilo, da je selniška lesna trgovina dobavila ves les za stavbo. Selniški organist se jc na jesen preselil v novo stanovanje. Med selitvijo mu je umrl sin edinec. Trpeči družini naše sožalje. Minulo nedeljo je bila instalacija župnika. Trg pred cerkvijo so okrasili s številnimi mlaji. Posestniki darovalci naj posade nove sadike, ki jih dobe v državni drevesnici. hektar in skrbeti za to, da bo kmečko prebivalstvo našlo zaposlitve v indu-striji. Še v tej generaciji bo v vzhodnji Evr Nemčijo pa ne bo nič ostalo. Kmečko prebivalstvo bi tudi ne moglo kupovati nemških industrijskih izdelkov. \ i •« 1-4 ti. u* iilu Delavski pravni svetovalec Velike vojaške vaje je odredila brazilska vlada. Sodelovale bodo tudi vojaške delegacije iz Zedinjenih držav. ^UIiilini3iSUliiU!i!!l!llijiiiUll!!n!!!jnilimUUi>UlillliUil!mUUiniiljjmU3»ttUil!U!UnHI^I i Zvočni kino Pobrežje _ || 12. in 13. oktobra »FLAi GORDON« potovanje na Mars ilU;illilllil!!f!l!liniii!IUII!!1i!!:t!ilimi:i!l!UiU]i:il!l!!U!!iniU!l!l!US3HainiUH!IiHHi;!l!'>:gii Predsednik občine v Šanghaju ie bil umorjen. Umoril ga je nek Kitajec. Predsednik občine je bil postavljen od Japoncev. \ 1 " Zapuščena v goreči liubczni (Hrastnik) Vprašanje; Pri neki posestnici sem dalje časa služila in sva se pri tem zaljubila z domačim sinom, ki mi ie v goreči lyufoezni obljubljal zakon in mi prisegal, da ne bo nikoli druge poročil, če miu ostanem zvesta. Jaz sem mu res ostala zvesta celih 5 let in bila z njim tudi v intimnem razmereju, on pa je kljub temu drugo poročil. Pri tem sem zgubila druge lepe prilike, ko bi se lahko dobro poročila. Ali lahko kaj zahtevam' od njega? Odgovor: Po § 46 občega državljanskega zakona ima oni, ki ni dal nobenega utemeljenega vzroka za odstop od obljube zakona pravico do povračila resnične škode, katero pa je treba dokazati. Vsled tega Po našem mnenju lahko tožite nezvestega zaročenca za primerno odškodnino, posebno z ozirom na intimno razmerje pod obljubo zakona, ker se boste radi tega sedaj težje poročila. Invalid (Maribor) Vprašanje: Pred 4 meseci mi je bila priznana invalidnina glede na uredbo o vojnih invalidih. Vsakovrstne odpadka papirja, cunj, ovije volna tar divja kostanje kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah 8. ŽELEZNIK trgovina vseh vrst surovin Maribor, PobraSJa, Cankarjeva 16 Hikupovilnlu: Maribor, Kopilitti In vofil Pluiski-Trliikt t. (Ouslio(if) TOMBOLA V KRANJU 20. oktobru oh 14. ml Pol vagona bala moko 200 kg riža, — 2000 kg krompirja, sod olja, zaboj masti, mila,sladkorja, več koles, drva Itd. Tablltai v predprodaji po din 5'—; na dan tombole po din 61—. Vsem industrijalcem, trgovcem, obrtnikom in ostalim naznanjam, da kupujem stare in nove odpadke železa, papirja, stekla in cuni, katere plačujem po najvišjih dnevnih cenah. Kupujem brez izjeme vse železne stroje, še uporabljive in neuporabljive, rabljene nosilce, cevi, ograje, osovine, Štedilnike, umivalnike, školjke, kotle, velike posode za vodo, bencin ali olje, železne postelje, vse železne dele stranišč, vozove, dvokolice (gare), samokolnice, sani. električni materijal. v splošnem vse železne predmete. — Priporoča se Vam znana tvrdka Justm Gustinčič trgovina rabljenih strojev in vsakovrstnih odpadkov Maribor, Kneza Koclja ul. I4 skladišče vogal Ptujske In Tržiiške ceste Takoj po prejemu odločbe sem podal pismeno izjavo, da se z njo strinjam in da se ne bom pritožil, kot to predvideva uredba. Od tedaj ie že preteklo več kot 4 mesece, vendar še do danes nisem prejel odločbe Vrhovnega sodišča v Beogradu. Kaj naj ukrenem? Odgovor: Razumljivo je, da potrebujete invalidnino. Vendar pa morate upoštevati, da sodišče ne obravnava samo Vaše zadeve, temveč še na tisoče drugih in da so sodišča s tem delom najbrž preobremenjena. Gotovo so Ya5l že Vaši tovariši povedali, da morajo čakati že skoro dve leti na rešitev svoje zadeve in ni' majo v rokah niti odločbe prvostopnega invalidskega sodišča. Vsaka odločiba invalidskega sodišča, s katero se invalidu priznavajo kake pravice, se mora reševati še na višjem, t. i-Vrhovnem invalidskem sodišču v Beogradu, ki ie le eno za vso državo in ima seveda te17!" primerno ogromno dela. Glede na to čas šW“* mesecev še ni ravno predolg. Treba je tore] še potrpeti, ali pa po kakem znancu: podregati v Beogradu. Krivda je v tem, ker se te zadeve rešuieio centralistično, namesto, da bi se ustanovilo za vsako banovino po eno vrhovno sodišče. Se vedno kupite dobro in po UGODNIH CENAH Rokavice, nogavice, pletenine, bluze, jopice, sviterje. žemperje (lastni izdelki). Volna, preja za strojna ročna dela. Komblneže, modrčke, srajce svilene in flor nogavice itd. Oblekce, platno, odeje, predpasnike, rute. Blajt«, perilo za ženske, moške, otroke. Šlvilske potrebščine, galanterija. OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Poleg tržnice — Vodnikov Irg). Opremljena soba se poceni odda gospodu ali gospodični, Maribor, Frankopanova 8/J./3 Nepremočljive Hubertus-plaS£e damske plašče, pumparice, prešite odeje, flanelaste odeje, pletenine, perilo, nogavice nudi ugodno Srečko Pihlar Mor, Gosposka ul. 5 Izletniki, pozor! Najugodneje se kupuje provijant v špecijalni delikatesni trgov«*11 PEK KO Maribor, Dvorakova 14, v palači dr. Sedaia 'la konzorcij izdaja in urejuje Adolt Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna d. d v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.