Poštnina plačana v gotovini»
Štev. 15.
V Ljubljani, dne 11. apri!a 1929.
Posamezna itev.
Leto
Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 3 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Narofalna ta tazemstTO: četrtletno 0 Din, polletno IS Din, celoletno SO Bi«; ta inozemstvo raien Amerttei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno «8 Din. Amerika letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnice i Ljulljani, it 10.711.
Alkoholizem in podivjanost
Cela vrsta obravnav zaradi ubojev pred mariborsko poroto — Glavni krivec je alkoholizem — Slovenske izobraževalne in druge organizacije, pomagajte pobijati pijanstvo!
Slike, ki nam jih nudijo porotna zasedanja
v Sloveniji, so malo razveseljive. Pomladno porotno zasedanje v Mariboru, ki se ie včeraj končalo, je beležilo celo vrsto najsirovejših ubojev, izvršenih večinoma v alkoholiziia-nem stanju. Značilno za naraščajočo podivjanost v Sloveniji i i zlasti dejstvo, da so ubijalci pretežno m'adi frkolini in da ':udi sedaj v treznem stanju pred poroto niso Dokazovali preveč kesanja.
Ce bi preiskovali, s kakšno alkoholno pijačo se navadno ckadijo zločinci, bi gotovo videli, da je predvsem šmarnica tisto gorje, ki povečuje število zločinov. Saj ie med kmet-skim prebivalstvom samim že dobro znano, kako porazno vpliva strupeni alkohol šmar-nice na mladino, čeprav ima, seveda, tudi preobilna zalivanje z boljšimi vini enake posledice.
Zato pomeni boj proti alkoholu toliko kakor boj za večjo prosveto. Če poslušaš takega mladega frkolina. kako se zagovai :,a pred poroto zaradi uboia in kako sirovo brez vsakega kesanja orisuje najsiroveiše prizore, t' zavre kri in te zapeče v dno srca ti strašna propadlost. zlasti ker taki uboji pri nas
Če pa telo oslabi, se zmanjša množina in moč teh obrambnih snovi tako, da imajo bolezenske klice prosto pot in se v telesu nemoteno razmnožujejo. Telo prične bolehati in človek mora v prezgodnji grob, če ni pravočasne skrbi in nege.
Poleg izgube krvi, stradanja in pomanjkanja
počitka je glavni povzročitelj te oslabelosti navadno prehlad.
Prehlad sam po sebi še ni bolezen, pač pa pripravi godna tla za bolezni. Nemara se zdi komu čudno, da oboli od desetih ljudi, ki so bili izpostavljeni istim škodljivim vplivom, eden za nahodom, drugi za pljučnim katarom, tretji za pljučnico, četrti za revmatizmoni, peti za katarjem črevfe<j" ~fa!ih pet pa ostane lepo zdravih. Vendar r ii nič izrednega. Hlače se, kakor vemo vsi : tam najprej raztrgajo, kjer so že prepleznjene. torej slabe. Prav tako je pri posledicah prehlada.
Človeka popade bolezen tam, kjer je najmanj odporen.
Zdaj, ko vemo, da je baš prehlad vzrok najrazličnejših nalezljivih bolezni, jih lahko pogledamo pobliže, da moremo odstraniti vzrok in se obvarovati obolenja.
Revmatizem in beton.
Skoro neznana bolezen je bil revmatizem pred
niso redki primeri. Zraven pridejo še nešte-vilni sirovi pretepi, ki se le slučajno ne končajo z uboji. Pa saj ni treba predočevan tega strašnega podivjanja, ki se je po vojni zopet tako silno razpaslo po Sloveniji.
Dolžnost vseh poštenih mož in mladeni-čev, žen 'n deklet ie. da store vse za omejitev alkohola, predvsem pa za popolno iztrebljenje strupene šmamice. Po vseh krajih Slovenije obstojajo razne izobraževalne in diuge organizacije ki bi mogle ogromno storiti na polju pobijanja brezmejnega pijančevanja. Gotovo nimajo te organizacije hvaiežneiše naloge, kakor bi bila ta. Tudi naša duhovščina naj bi z večjo odločnostjo nastopala D.oti strupu alkoholu in podpirala v tem smislu domače organizacije. To bi bilo za duhovščino pač pametnejše Kakor zaletavanje v časopisje, ki je po nični domišljiji brezversko in ne vemo kaj vse.
Naše ljudstvo moramo rešiti nevarne alkoholske kuge. ki ne uničuje samo sedanjega rodu, nego tudi naše potomstvo. Otroci pijancev ne morejo biti ne telesno ne duševno zadosti razviti. Lotimo se z vso odloČPdt'io petdesetimi leti, dočim boleha danes gotovo tre-
borbe troti pijanstvu, ako ljubimo svoj narod in mu želimo dobro!
Po hudi zimi slabo kaljiva koruza
Važen nasvet za kmetovalce
Kakor se sliši, je zaradi hudega mraza letos tudi koruza trpela, in sicer na ta način, da je izgubilo mnogo zrnja svojo kaljivost. Kali so namreč zmrznile. Koruza je najbolj trpela, kjer je bila izpostavljena hudemu mrazu (v koruz-njakih, pod streho itd.) in če ni bila popolnoma zrela in dosti suha.
Preden se jemo letos koruzo, je prav in potrebno, da se prepričamo o njeni kaljivosti, kajti nevarno bi bilo sejati koruzo, ki bi nam odpovedala in bi njiva le na pol ozelenela ali pa še manj.
O kaljivosti se lahko prepričamo s pripro-stim poskusom. V ta namen vzamemo 100 zrn koruze in jih vložimo med zmočene krpe ali zmočen pivni papir, ki ga vzdržujemo tudi nadalje v primerni vlažnosti. Tako zavito zrnje položimo na krožnik in postavimo vse skupaj
tjina človeštva na tej težko ozdravljivi bolezni. Revmatizem je nalezljiva bolezen, ki ima svoj sedež v mišičevju — mišični revmatizem, ali pa napade občutljive hrustance v skiepih — sklepni revmatizem. Prav težko se ga znebimo, posebno če smo pustili, da se je razpasel. Za leta priveze človeka na posteljo, da leži kakor živ mrlič v nadlego sebi in drugim.
Kaj pa povzroči največkrat prehlad, ki je kriv revmatizma? Glavni povzročitelj je beton.
Da, to je tisti beton, ki ga imate po vežah, kuhinjah, svinjskih kuhinjah^ shrambah in hlevih, priskrbeti novo seme, če je pa koruza le deloma Beton je seveda, silno pripravno gradivo, saj ie trpela v svoji kaljivosti^ jo, lahko bolj na gosto trpežnejše od železa, ki ga kmalu sne rja. Beton sejemo, pozneje pa pregosto izklile rastline po ie pa silno mrzel tlak. ki stalno srka vlago. Iz potrebi zredčimo. Na vsak način je pa treba telesa nam naravnost pije prepotrebno telesno letos previdnosti, da ne bomo prikrajšani na pri- toploto.
delku. Gostejša setev se lahko zredči, pomanj-j Videl sem ženske po bolnišnicah z oteklimi kljivo, preredko setev je pa težko in manj uspe- koleni in ni bilo treba nič vpraševati po poslu šno popravljati s podsajanjem. Za podsajanje je teh žensk, saj je znano* da jih le vsaj 80 od sto treba dobrega in en dan poprej namočenega semena, da nam prej izkali in da lažje dohiti prvo setev.
na topel prostor, da nam zrnje prej izkali. V teku enega tedna se bo že lahko videlo, koliko zrn je izklilo in koliko ne. Če je koruza zdrava, bo vsa izkalila, v nasprotnem primeru pa seštejemo neizkaljeno zrnje in sklepamo iz tega števila odstotke njene nekaljivosti.
Če je zrnje preveč poškodovano, potem si je
Revmatizem je nalezljiva bolezen
Vsaka nalezljiva bolezen mora imeti gotove pogoje, pod katerimi se morejo uveljaviti njeni povzročiteljih za prosto oko nevidne klice (bakterije in bacili). Saj vemo, da je tudi na pr. zrak poln klic plesni, vendar pa se pojavi plesen le, če je dovolj vlage na razpolago, da morajo te klice rasti. Kakor hitro pa odstranimo vlago, izgine tudi plesen. Prav tako morejo nastopiti nalezljive
bolezni le, če so dani v našem telesu ugodni pogoji za ustaljenje bolezenskih klic.
Zdravo telo je dobro založeno z raznimi obrambnimi snovmi v krvi, ki se postavijo kakor nepremagljiva armada v boj proti pri-tepenim povzročiteljem bolezni.
kuharic in gospodinj. Ko sem jih vpraševal, kaka tla imajo V kuhnji, sem izvedel po vrsti, da so tla cementna. Veste, kaj sem jim rekel?
«Če si nočete nakopati večnega revniatizma, idke Iz te službe ali pa naj vem dado na cement premoge ali deske.»
Kadar iščeš službe, kuharica, glej najprej na tla v kuhinji! Na boljšem boš pri nižji plači na lesenih tleh zdrava kakor pa pri dobri piači na cementu vse življenje pohabljena. Ti .pa. gospodinja, zahtevaj od meža, da napravi takoj lesena tla v kuhinjo, shrambo itd. Žalostno je le. da je 'marsikomu več za par desk kakor za zdravje' človeka.
%
Stran 2
«dc::ovina» št. 15
Nespametno le tako početje, ko vendar vi-«®te, da vam požrejo dinarji, ki jih tako prištedite, tisočake za zdravila in zdravnike,
da ne govorim o izgubi na delavni sili. Saj ste vendar tudi v svinjake polagali beton v prepričanju, da bo za vas koristno, ker ne bodo svinje raztrgale tal. Toda prav tu ste se vrezali, saj ste bridko izkusili, da beton niso tla za svinjake, ko so vam obolele po vrsti svinje na revmatizmu ali kakor pravite, postale so kričeve, ter ste na-
pravili nad beton Jeseni pod. Vsaj toliko skrbi kakor za živino bi vam človek vendar tudi za vas same prisodil.
Beton je strup za človeško telo.
Dokler ne odstranite z svojih hiš in gospodarskih poslopij betonskih tal tako, da jih obložite z deskami, je ves trud, da se rešite revma-tizma, brezuspešen, ker ne ostranite vzroka bolezni.	K.
Vprašanje bere
V zadnji »Domovini« beremo, da se namerava bera za pravoslavne vernike zvišati. Nas sicer to ne zadene, pa vendar tudi nas slovenske kmete, ki moramo nositi to veliko breme, to vprašanje zanima, ker že dolga leta čakamo na to, da bi se bera odpravila.
Bera v naših južnih krajih ima, kolikor vemo, vse manjše trdote kakor pri nas v Sloveniji in ni tako velika in za kmete doli tako občutna kakor za nas. Kakor sklepamo iz tega, kar smo brali v »Domovini*, obstoji pri pravoslavnih bera le v denarju in za bogate kmete v Banatu pomeni to toliko kakor kapljo vode v morje. Doli se pri večjih kmetih pri spravljanju žita skoro toliko raztrese
zrnja, kot ga pri nas pridela velik kmet. Tudi imajo pravoslavni verniki mnogo večje župnije in manj duhovnikov kakor pri nas.
Vse drugače je to pri nas v Sloveniji, kjer je treba marsikje dajati prav občutro bero. Vrhu tega ie bera še nekaj zastarelega, kar spominja na tlačanstvo, katero so pa bratje Srbi odpraviti s pregnanjem Turkov.
Bilo bi priporočati, da se bera sploh odpravi v vsei državi za katoličane kakor tudi pravoslavne ter se obenem poskrbi za to. da bi eni kakor drugi duhovniki dobivali svoje dohodke na drug častnejši način.
Kmetova1ec.
Politični pregled
Kakor smo v prejšnji številki pisali, ie bilo na podlagi novega zakona o vrhovni državni upravi izvedeno znižanje števila ministrstev. Tako sta
podala te dni ostavko minister za narodno zdravje dr. Kruli in minister za vere dr. Alaupovič.
Dbema je priredil v slovo obed predsednik elade general Živkovič. Na tem obedu ie pozdravil odhajajoče ministre v daljšem govoru in končal svoj govor z vzklikom:
Živela jugoslovanska kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev!
To izjavo, v kateri je bila prvič označena naša država kot jugoslovenska s tako visokega mesta, smatrajo beograjski krogi kot
napoved uvedbe imena Jugoslavija za našo državo.
S tem bo izpolnjena davna želja vseh onih. ki so želeli v smislu narodnega in državnega edinstva za celokupno državo enotno ime, ki je že itak uvedeno v vsem inozemstvu.
V sličnem jugoslovenskem smislu ie imel daljši razgovor naš kralj Aleksander z dopisnikom enega največjih ameriških listov «New York Times» in ga zaključil z besedami: »Prepričan sem, da se bo do dobi, v
kateri bo narod osvobojen politične nesloge in strankarskih voditeljev, rodila
nova boljša in močnejša Jugoslavija.«
Naša vlada pripravlja
ustanovitev posebne kmetijske banke,
ki bo imela nalogo, s posojili podoreti najštevilnejši stan v naši državi. Ta banka bo razpolagala takoj s početka s kapitalom 120 milijonov dinarjev in bo država garantirala za najmanj 6odstotno obrestovanje njenih delnic. Banka bo poslovala na čisto bačni osnovi
ter bo izdajala nosolila proti obveznicam. katere bo treba nlačevati ob času, ko bo kmet la^ko že prodal svoje pridelke.
S tem bo posebno pomagano kmetom v južnejših krajih države, ki so do sedaj povsem odvisni od različnih oderuških špekulantov; pri najemanju nujno potrebnih posojil. ,
S povojnim parlamentarizmom pa nismo imeli težav samo v naši Jugoslaviji, temveč je opažati slične pojave tudi drugod. Posebna ostro se pojavljajo te težave v poslednjem času v Nemčiji in AvsMil kier je moral podati ostavko predsednik vlade prelat doktor Seipel.
Parlamentarnim tPŽJ»v->m v Avstriji pa se pridružujejo še -ocialne in POSDOdarck^,
ki izvirajo iz položaja, nastalega po razpadu avstro-ogrske monarhiie Kakor je znano, se deli avstrijski ljudstvo ra dva velika tabora. V enem taboru se nabaia no veČini kmetskoi prebivalstvo, ki ie kršča^Vo-socijalističnega: prepričanja, v drugem na socijalistično delavstvo in svobodomiselno razpoloženo. Med obema, do moči skoro si enakima skupinama pa stoje nemški nacionalni Dočim so zahtevali podeželski poslanci zbrani v okrilju krščansko-socialne sfan'^ pred všem izvajanje kmetijske politike, ki bi upoštevala po-! trebe in zahteve avstrH*Viiy kmetov, pa hočejo socialisti izva?*"{e socialne politike V. korist mesenemu in de'ov* emu orebivalstvu, med katerim imaio svoie "■lavne oristaše. Na-
Soteščan:
Grob ob zvoniku
(Povest iz sedanjosti.)
(Dalje)
»Grozno se je spremenil«, je osupnil mladenič. »Vest ga je og'odala do vsem telesu, strašen zločin mu je zapisan na obrazu.«
Starec je pritajeno zastokal. Uganil je njegove misli in planil za uljnjak, odkoder je bežal za hišo in poč^nil za bezgov grm. Glavo si je zakril s komolcem, strahoma je čakal, kdaj bo odkrito njegovo.bivališče.
Skoro pomilovalno se je ozrf Ivan za nesrečnim sosedom in hitel domov tolažit mater ki je ob njegovem orihodu Dozabila vse bridkosti. Z obema rokama se ga ie oklenila prvič do dolgih letih ie jokala od veselja.
»Moj Bog, kako ste oslabeli!« se je pre-strašil, ko je začutil njeno velo desnico. »Kdaj ste si nakonali bolezen?«
»Ivan. moli za očeta!« je vzdihnila bolestno. «Ne veš, koliko smo že Dretroeli.«
«To naj vas ne vznemirja«, io je potolaži). Natihem pa ga ie morila zavest, da ie na-brušen nož, ki ji bo odprl novo rano. Bridka je občutil njeno žalost, ko bo razkrita tajnost očetove smrti.
Drugi dan sta se sestala z Minko, ki mu je vsa solzna nriDovedovala o nesrečnem očetu. «To ne more več dolgo trajati«, je ob upovala. »Podnevi se že še zmotijo s kakim delom, ponoči Da begajo brez razuma, nobena beseda jih ne pomiri. Vedno bolj me skrbi, da se bodo končali...»
«Minka, bodi pripravljena na vse. tudi na najhujše«, io je tolažilno prijel za roko.
»Na smrt?« se je od strahu skoro sesedla.
«Tudi na kaj drugega«, ji je namignil, česar pa k sreči ni umela.
«Oh, kdo me bo podpiral, kadar ostanem sama?« je milo zaihtela.
«Jaz bom s teboj«, je slovesno zatrdil. ♦ Samo pogumna bodi — naj se zgodi, kar hoče — nič naj te ne uklone.«
«Kaj bom počela, sirota, brez očeta? Že misel na. ta strašni trenotek me bo umorila.«
♦Name se zanesi. Minka, ali mi ne zaupaš?«
«Zaupam», je dihnila komaj slišno. Počasi si je obrisala objokano lice, na katerem so se lesketale solze kakor rosne kapljice na po-mladni cvetki. Iz Drsi ji je rasla nova moč. ko se je v duhu naslonila na ramo mlademu sosedu, kadar jo zadene najhujše, čemur se ne more izogniti.
Odšel je zamišljen, ves dan se mu ni ljubilo govoriti. Kmalu po večerji se je odpravil z doma; materi je rekel, da gre obiskat tovariša. s katerim sta bila skupaj pri vojakih. V resnici pa je šel h grobarju.
»Ali si res prišel?« se ga je Marko ustrašil. «Nisem mislil, da se boš drznil...»
»Koga naj se pa bojim?« mu je pogumno odvrnil. «Nikomur nisem storil krivice.«
»Sinoči ga ni bilo, a nocoj ga pričakujem. Moje slutnje me nikoli ne varajo.« Marko se je stisnil za mizo, od strahu se ni upal glasno govoriti. Privil je luč in namignil Ivanu, nai se umakne od okna, ki je gledalo na grob ob
zvoniku. Tako sta čakala strahovito polnočno uro.
«Ali si slišal?« se ie zmenil Marko kmalu po enajsti uri.
«Menda je nekaj zahreščato.« Ivana je sunilo v srce — nekaj, kar ni bil strah, marveč zavest, da je naoočil odločilni trenutek. Vstal je ter si pomel roke da prežene nemir, ki se ga je bil polastil.
«Vrata na Dokooališče co zaškripala«, se je grobar plašil za mizo «Vselej jih čujem, preden se pojavi prikazen »
Umolknila sta in Doeledala skozi okno. Med belimi oblački se ie zibala oolna luna. Grobar se je tiščal mladeniča, ki ni kazal nikake bojazni
«A!i vidiš,« mu ie dihnil Dlaho v uho, »oti zvoniku belo sen^o?«
«Vidim, prav ob očetovem grobu. Marko, zdaj je priložnost...»
«Kam greš?« je osuonil. videč, da sili k vratom.
«Na pokopališče. Videti io moram od blizu, izza obzidja. Morda se priplazim celo do ciprese.. »
»Ivan, nikar! Mrtvih ne smeš motiti. Resno te opom:njam.»
»Moram«, se ie odoravlial. »Nekaj mi pravi, naj se prepričam. Prej ne morem verjeti.«
»Premagaj se zavoljo očeta. Pomisli, da mn boš povečal trpljenje.. »'
»Hočem mu le pomagati. Izvedeti moram, kaj potrebuje...*
«Fant, pomisli, kaj delaš. V prah in Depel te lahko zdrobi, čudovito moč imajo duhovi.«
petost med obema deloma ie v poslednjem času tako R?r»Ščala, da ni kazalo orelatu dr. Seiplu drugo. kakor odstopiti in prepustiti mesto drugemu. K temu ga je še posebno privedlo
organizirano tisočglavo izstopanje de-lavskih slojev iz cerkve.
ker so ti pričeli zaradi načina izvajanja politike krščanskih socialistov istovetiti cerkev s to stranko.
Nič tnaniše niso težave s parlamentom na Poljskem.
kjer obstoji že itak nekaka prikrita diktatura, kateri načeluje stari borec za poljsko samostojnost, marša! Pilsudski. Tu pa ni vzrok krize parlamentarizma toliko v načelnih vprašanjih kakor v korupciji nekaterih do-slancev. Tako ie pred par dnevi maršal Pilsudski na do sedaj v političnem življenju skoro edinstven način napadel poljske poslance ter jim očital kazniva dejanja. Kako se bo rešila pcljska kriza, še ni jasno, najbrže pa bo vzel državno krmilo v roke sam marša! Pilsudski in poskusil uvesti red.
V	zunanjem svetu je opažati tudi posledice velikonočnih praznikov ter je bil edini važnejši dogodek
sestanek angleškega zunanjega ministra Chamberlaina z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem
v Florenci. Na tem sestanku sta se oba politika dogovorila o nadaljnjem sodelovanju med obema državama v vseh perečih evropskih zunanjepolitičnih vprašanjih. V prvi vrsti pa sta obravnavala način, kako doseči sporazum med Francijo in Italijo, ki sta že leta sem trajno v precej napetih odnošajih. Po pisanju italijanskega časopisja ie soditi, da se bo posrečilo najti podlago za rešitev vseh sporov med obema državama in pripraviti teren za sklenitev prijateljske in trgovinske pogodbe.
V	zvezi s tem sporazumom med Francijo in Italijo so se tudi pričele
pojavljati govorice, da bodo uvedena > v najkrajšem času med našo državo in Italijo nova pogajanja za obnovitev prijateljske pogodbe.
ki je potekla junija lanskega leta. Kakšni bodo temelji te pogodbe, še ni gotovo, vendar pa je upati, da bo s to novo prijateljsko pogodbo omogočeno boljše razmerje med Beogradom in Rimom, kakor je bilo doslej.
GORENJI LOGATEC. Nedavno smo pokopali daleč na okoli znanega «Ipavčevega ata», gostilničarja g. Ivana Ferjančiča v Gorenjem Logatcu. Bil je znan kot dovtipnež, ki te je s kakim zapeljivim vprašanjem rad spravil v zadrego. Spadal je še k onim redkim gostilničarjem, ki so še sedaj od časa do časa sami hodili kupovat vino h kmetu. Samo Vipavo in njeno vino je pogrešal. Na večni poti sta ga poleg številnega občinstva spremljali tudi četi Sokolov in gasilcev v kroju. Počivaj v miru! — Narodna igra Manice Romanove na Sokolskem odru je zelo ugajala. Bila je pa tudi dobro naštudirana. — Običajen «Pirhov večer» na velikonočni ponedeljek je združil v domu poskočno mladino od blizu in daleč. — Zadnjo nedeljo nam je predvajala Zveza kulturnih društev v domu naravnost krasen film «Sumatra». Zaradi nesporazuma se je vršila samo ena predstava, in še ta ob nepravem času, zaradi česar udeležba ni bila zadostna. Prihodnjo nedeljo bodo vsi nedostatki odpravljeni. Obljubljen nam je za mladino in odrasle zanimiv film «Lov na divje zveri v afriških džunglah*. Prva predstava bo ob %5. popoldne, druga ob zvečer. Ne zamudite! — Gornjelogaška pošta ostane še nadalje državna. Najlepša hvala ljubljanski poštni direkciji, ki se je na številne prošnje zavzela za nas! — G. sreski poglavar je v soboto 6. t. m. zaprisegel občinski odbor, ki ga je bil potrdil g. veliki župan.
PIJAVA GORICA. (Smrtna kosa). Tukaj je umrl daleč na okrog znani posestnik Jože Tomažič. Zavratna bolezen, ki jo je voljno prenašal že dalje časa, ga je položila v grob komaj 59 let
starega. Pokojnik je bil blag človek, zelo vesten in naobražen gospodar ter velik prijatelj prirode. Ne samo med sovaščani, ampak tudi po vseh bližnjih vaseh je imel velik ugled. Kdor je v teh krajih potreboval kakega nasveta v gospodarskih ali drugačnih zadevah, se je v prvi vrsti obrnil nanj. Tomažič je vedel za pomoč, pa naj bi vprašanje zadevalo katerikoli stroko. Mož je mnogo in s pridom čital, pa tudi svoje izkušnje po svetu je vedel obračati v svoj prid in v prid svojim bližnjikom. V mlajših letih je bil zaposlen v Trstu, pozneje pa je bil več let v Ameriki. Pri-šedši domov je vzorno uredil svojo malo kmetijo. Vojna ga je poklicala pod orožje in najbrže je tam iztaknil kal svoji bolezni. Po vojni je v Pi-javi gorici reorganiziral prostovoljno gasilno društvo in mu precej let tudi načeloval. Največje veselje in uživanje pa mu je nudila priroda; ljubi! in poznal jo je do potankosti kakor malokdo. Zaradi tega svojstva ga je vsak najemnik pijav-škega lovišča prevzel za lovskega čuvaja in bilo je povsod znano, da tako vestnega, zanesljivega in sposobnega lovca, kakor je bil Tomažič, ni bilo izlepa najti. Še v letošnji hudi zimi, ko je komaj še lazil, je pokladal hrano svoji ljubljeni divjadi, da jo ohrani zdravo. Tomažič zapušča žalujočo ženo, hčer in sina ter nas, svoje lovske tovariše, ki mu s temi vrsticami polagamo zeleno vejico na njegov prezgodnji grob. Pogreb dobrega pokojnika je bil v ponedeljek ob lepem številu prebivalstva. Naj počiva v miru! — Lovski tovariši.
PREKOPA PRI VRANSKEM. (Smrtna kosa.) Dne 2. t. m. je nenadne smrti umrl Franc Krnič-nik st., posestnik v Stopniku, bivši večletni občinski odbornik občine Prekopa, skrbni gospodar in dober vzgojitelj svojih otrok. Bil je mož dela ter je marljivo skrbel za svojo družino. Bil je tudi blaga duša za sosede ter je rad vsakomur pomagal v zadregi in nesreči. Da je bil priljubljen občan, je pokazal njegov pogreb, ki so se ga udeležili v velikem številu občani ter delni občinski odbor z županom. Čast njegovemu spominu!
LJUBNO OB SAVINJI. Po dolgem času Vas, gospod urednik, zopet prosimo za malo prostora v Vaši toliko priljubljeni «Domovini». Zimo smo imeli tudi pri nas zelo hudo; 25 do 30 stopinj pod
«Marko, ne bodite praznoverni!* Ivan jo je ubral po bližnjici proti pokopališču. Smuknil je skozi odprta vrata in počenil za cipreso, rastočo ob obzidju nedaleč od zvonika. Smo nekaj korakov je bilo od tam do očetovega groba, kjer je stala sključena postava, ogrnjena z belo rjuho. Njeno pritajeno ihte-nje je naraščalo v bolestno ječanje. Prikazen se je sklonila nad grob in pričela potihoma govoriti.
«Tone, ali te še boli?» se ie čulo med stokanjem in vzdihovanjem. «Joi, kaj sem storil! Nedolžno kri sem prelival... Odpusti mi — saj se pokorim — popravljam — trpim
—	molim za tvojo dušo... Rad bi umrl — pa ga ni — da bi me udaril s kladivom ... Vstani vsaj ti — tukaj je žebelj — zabij mi ga v možgane...»
Prikazen se je počasi vzravnala in šla globoko po sapo. Kriknila je kot obsedenec, zakaj močna žilava roka jo je zgrabila za vrat ter jo kakor s kleščami potegnila od groba.
«Pomagajte! Mrliči vstajajo... Stopar se hoče maščevati...»
«MorilecI» Ivan ga ie držal z obema rokama. tako da se ni mogel ganiti. Zaman ie otepal z nogami in rokami, ko ga je vlekel s pokopališča.
«Pusti me. Tone! Saj grem sam — v vodo
—	na vrv — kamor hočeš — za pokoro...»
«Zdaj mi ne uideš. Dolgo si se skrival.
Koliko gorja si nam povzročil!*
«Vse priznam in te prosim odpuščanja®, ie tulil, meneč, da ga drži duh umorjenca. «Ti
veš, da se kesam ... Znano ti je. da se hočem spokoriti...»
«Prepozno!» Z vso močjo ga je stisnil za roke. Njegovi prsti so se kakor ostri okovi zajedli v morilčevo zapestje.
Skoro brez napora ga je privlekel na. trato zunaj obzidja. «Marko!» je potdical grobarja. «Ujel sem pošast — tukaj je morile mojega očeta...»
«Kdo?» se je plaho oglasil iz koče.
«Gornik. Prinesi luč, da mu posvetiva v obraz — zločinskemu sosedu.*
Grobar je prihitel s svetilko, roka se mu je tresla, ko jo ie dvignil, srce mu je sunkoma utripalo. Čim pa ie zagledal Gornika, ga je minila groza. Srdito ie potegnil z njega rjuho ter jo je vrgel na ograjo.
Starec ie divje zatulil, spoznal je Ivana in grobarja. Zavest, da ;e izaal zločin, mu je zasukala oči. lice se mu je napihnilo in počrnelo.
«Marko? Ivan?» je škrtal z zobmi. «Iz-pustita me — bežita! Gorje mu. kdor se me dotakne!*
«Molči!® mu je Ivan zapovedal. «Vidijo naj te sosedje, ki so ugibali, kdo ie bil morilec ...»
«Pustita me, naj se končam... Ubijta — umorita me — kakor zaslužim ... Vrzita me v prepad — preden pridejo sosedje ...»
«Tiho!» mu je Marko nameril s pestjo. «Ali veš. kaj si storil? Stoparja si umoril brez povoda in gole hudobiie. Oh. kako težko sem zvonil! Vse to je pomenilo...*
«Kazen — vislice — smrt... Tukaj so — razbojniki — s kladivom... žebelj mi zabijajo v glavo...»
«Pojdimo!» ga je Ivan prekinil ter potegnil za seboj.
«Kam?» se mu je ustavil. Oči so se mu izbulile v groznem pričakovanju.
«Domov pred sosede. Tam se bomo pomenili ...»
«Hu, koliko jih je!» se ie zgrozil in vrgel na zemljo. Začel je besneti: mahal je z rokami in suval z nogami, s čelom je tolkel ob tia in grizel vse, kar mu je prišlo ood zobe.
«So že tukaj!® je rjul ko zverina. «Po življenju mi strežejo — pomagajte!®
Krik je prebudil sosede, ki so preplašeni vstajali in izpraševali, kaj se je zgodilo. Napol so se oblekli in hiteli iz vasi v smeri, odkoder je prihajalo tuljenje. Nekateri so se celo oborožili s koli, misleči, da se pretepajo ponočnjaki. Ženske so jokale, prosile ter jih zadrževale.
Domala pol vasi se je zbralo na prizorišču ob pobesnelem sosedu. Ivan in Marko sta razložila, kai se je pripetilo. Ljudje so pljuvali na morilca in pomilovali nedolžno žrtev.
Gornik se je premetaval po tleh. iz ust m nosa se mu je cedila kri, ves je bil opraskan in umazan. Glasno je tulil in ponujal pokojnemu Stopariu kladivo, naj ga ubije. «Tone. maščuj se! Ali nimaš poguma?* se mu ie zmedeno rogal. V blaznosti je povedal, kako je zalezel spečega na kozolcu ter mu zabil v glavo žebelj, ki ie segel v možgane.
Prizadevali so se, da bi ga pomirili in spravili domov, a niso ga mogli ukrotiti. Morali so ga zvezati in naložiti na nosilnico. katero so v naglici napravili iz drogov in ve-
ničlo je bilo nekaj čisto navadnega. Mraz nam je napravil ogromno škodo. Vsi lesni obrati, od katerih imamo glavni dohodek, so počijali v ledu preko šest tednov, krompir po kleteh nam je deloma zmrznil, po vrhu pa smo imeli še bolezen škrlatinko, ki je zahtevala več mladih življenj. Da je bolezen ponehala, gre vsa hvala oblastvom, ki so postopala z vso odločnostjo. Zimo smo torej v glavnem prestali, čeprav je v noči od 3. na 4. t. m. padlo zopet za 10 cm snega. — Sedaj smo pričeli že splavariti in smo že precej lesa zvozili na Hrvatsko. — Dal Bog toplega in solnčnega vremena, da bi tudi naša solnčna ura pri fari prišla do veliave, ker stolpna se kljub toplemu vremenu noče prebuditi iz zimskega spanja. Čas bi že bil, da bi se popravila in ne delala sramote tako lepi in veliki župniji. Kaj poreko tujci in turisti, katerih gre na stotine skozi naš trg? — Hvalevredna je navada v sosednjih župnijah, da se na veliko noč napravi v cerkvi darovanje za farne uboge. Hvale vredno pa ni, da se to darovanje vrši pri nas popoldne pri večernicah, katerih se udeleži kvečjemu par starih žensk in moških ter nekaj otrok. Želeli bi torej, da se tudi pri nas vrši darovanje kakor drugod pri jutranjem in desetem opravilu, katerih se ta dan gotovo vsakdo udeleži. Saj so potrebni darov naši domači reveži, ki so pri nas pustili svoja mlada leta in svoje moči. — Pozdravljamo naše rojake pri vojakih ter v Franciji in Ameriki. T r ž a n.
BLED. Toplo pomladno vreme je privedlo že prve ljubitelje blejske okolice na Bled. Ledena plošča na jezeru se je stopila in že križajo čolni po blesteči se gladini. — Z zadovoljstvom je sprejelo ljudstvo filmsko predstavo in predavanje higijenskega zavoda o čuvanju zdravja. — V nedeljo bo v dvorani Sokolskega doma domača zabava; vršil se bo koncert pod vodstvom gosp. Vrezca s plesno zabavo. Program bo, kakor poročajo, prav zanimiv.
STUDENEC PRI KRŠKEM. Tu se namerava graditi oziroma preložiti stara cesta od impol-ske graščine ob Savi čez Studenec do vasi Ro-više. Predpriprave za to delo so skoro končane, ker se je že v minulem letu naredil tozadevni načrt. Ta načrt pa ima to slabo stran, da gre večinoma ob stari progi po par metrov stran višje ali nižje ter se bo prav malo porabilo stare
ceste. Ta nova preložena cesta bo v gosjx>dar-skem oziru koristila le dvem vasem. Proti temu načrtu se je borila ogromna večina studenških občanov, ki se je zavzemala za drug bolj pripraven in gospodarsko koristnejši načrt: da bi šla preložitev te ceste po Impolskem grabnu čez vas Zavratec na Roviše. Ako bi se po tem načrtu izvedla preložitev stare ceste, bi preložitev dosegla svoj cilj, ker bi šla ta proga po sredini studenške občine in bi služila desetim vasem v direktno korist. Že mnogo let si prebivalci teh vasi žele dobiti kako zvezo z ostalim svetom, kajti dosedaj so popolnoma odrezani in zapuščeni od sveta. Sedaj je najprikladne;.ša prilika, da sc ta pozabljeni kraj gospodarsko dvigne. Naprošamo g. velikega župana in g. komisarja ljubljanske oblasti, da gresta pravični in koristni stvari na roke ter se po možnosti sama prepričata na licu mesta, kako važna je sedaj odločitev glede preložitve imenovane ceste.
SODRAŽICA. (Smrtna kosa.) Na velikonočno soboto je preminula v zgodmi mladosti gdč. Marija Veselova. Kdo bi slutil, da nas bo tako hitro zapustila, ko je bila še pred dnevi tako vesela in zadovoljna ter polna življenja. Bila je članica tukajšnjega Sokola ter pevskega odseka. Pogreb se je vršil ob veliki navzočnosti prebivalstva. Sokol jc bil pri pogrebu številno zastopan po sestrah članicah ter članih Sokolih v kroju s praporom. V velikem številu so spremili j>okojnico na zadnji poti tudi člani Sokola v Ribnici. Združen pevski zbor z brati Ribni-čani je zapel tri lepe žalostinke, sestra načelnica M. Ivančeva pa se je poslovila od pokojnice ob grobu z lepimi, v srce segajočimi besedami, da se je zarosilo marsikatero oko, saj je odš'a v vsemir ravno v trenotku, ko prinaša pomlad cvetje, pesmi in solnce, ko je priroda tako deviško lepa in mlada, kakor je bila ona. Bodi ji lahka domača gruda, prizadeti rodbini pa naše najgloblje sožalje!
RAČNA. V nedeljo 14. t. m. bo ponovitev igre »Stari in mladi«. Pričetek ob pol 4. — Dne 6. t. m. je padlo pri nas za 10 cm snega, tako da smo imeli res belo nedeljo.
LUČE V SAVINJSKI DOLINI. Tukajšnji občinski zastop je izvolil za častne občane gospode dr. Vouška in Ant. Pustoslemška, in sicer prvega v priznanje njegovih zaslug, ki si jih je pridobil
za občino kot dolgoletni okrajni glavar v Gornjem gradu, drugega pa za zasluge ki s! jih je pridobil za domači kraj tekom svojega -več kakor polstoletnega delovanja kot učitelj, organist, občinski odbornik, občinski tajnik in poštar. Občinski odbor bo izročil častni diplomi izvoljencem^ na posebno slovesen način v mesecu maiu.
SLOVENSKA BISThICA. (Smrtna kosa.) V Slovenski Bistrici je v nedel o umrl splošno priljubljeni višji davčni upravitelj tamošnjega davčnega urada g. Gal Vin'o v 49. letu. Podlegel je pljučnici. — Blag mu spomini
MALA NEDELJA. Narodno kulturno dmštvo bo proslavilo petletnico otvoritve Društvenega doma v nedeljo 21. t. m. točno ob pol 4. Na sporedu bodo pevske točke, slavnosten govor, godba ter vprizoritev nove krasne ljudske igre »Prisega ob irolnoči«. Po igri prosta zabava s plesom. K obilni udeležbi vabljeni vsi od blizu in daleč!
PRECETINCI. Sneg je skopnel. Žita in trte je precej trpele. Ubogi kmet ima neprenehoma škodo. Da si 61ajša svojo gospodarsko nesrečo, je imela malonedeljska podružnica Kmetijske družbe poučna predavanja in jih bo še imela. Kmetje, pridno jih obiskujte! Zdaj na pomlad bomo tudi malo ceste spravili v red. To bi bilo priporočljivo zlasti za Kuršenci in nekatere druge vasi.
. LEMERJE. Pri nas bi se kmalu zgodila velika nesreča. V neki gostilni so bili zbrani vaščani in med njimi tudi neki Z., zaradi katerega je nastal prepir. Vaščani so večinoma zapustili gostilno in odšli. Tudi Z. je šel domov, doma pa je vzel lovsko puško in se podal na vrt Vlaja Štefana, kjer je začel klicati Vlaja Ludovika. Ludo-vik se mu je približal, ker je mislil, da je Z. pijan in da ne zna domov. Ko je prišel k njemu, je Z. ustrelil, a Ludovik VlaJ je puško odbil odi sebe, tako da ga strel ni zadel. Zadeva pride pred sodišče.
ŠAFARSKO SELO—RAZK1Ž. Tukajšnji ž upni upravitelj g. Cigut je zadnje čase močno udrihal po »Domovini«, ki bi jo rad zatrl, kar se mu pa ne posreči Nasprotno, »Domovina« je zdaj dobila zopet par novih naročnikov. G. Ciguta vprašam, iz kakega vzroka napada »Domovino« in njene čitatelje. Stranke ni in protiverska »Domovinam še ni nikdar bila. Kaj torej hočete? Nikar nas ne
jevja. Doma so ga položili zvezanega na slamo, kjer se ie vso noč nemirno pieme taval. Zahteval je nož. puško in drugo merilno orodje, da si bo končal življenje Dah so mu kos lesa, katerega si je hotel šiloma poriniti v prsa.
Ko so ga utrudile samomorilne misli, se mu je pričelo blesti kakor bolniku v poslednjem trenutku. »Ali ga vidite — tamle leži«, se ie stisnil pod klop ter zarival v >lamo. «Ves krvav — kriči — hrope... Aha — zdaj je utihnil — umira...»
Proti jutru je omagal in utihnil. Sosedje, ki so ga stražili, so polagoma cdšli. ostal ie le še Ivan ob Minki, medleči v strašnem trpljenju. Morila jo ie grozna zavest, da ie hči morilca, čeprav je nedolžna. Nikomur »e ni upala pogledati v obraz, povsod ie videla zapisano sramoto in zaničevanie. Smilila je ubožica Ivanu, ko jo je videl trpeti zuradi očetove krivde.
«Minka, nikar ne jokaj!» jo je tolažil, ko so odšli sosedje
«lvan, ali me ne sovražiš?« le obupno zaihtela.
«Čemu? Kdaj sem že vedel, kaj ie bo zgodilo! Prav nič nisem razočaran. » »Nikoli mi nisi omenil.. «Prepričan sem bil, da nisi kriva očetovega zločina. Cenim te kakor poprej, v mojin očeh nisi izgubila svoje veljave.«
«Oh, kako sem ti hvaležna! Kdo me bo podpiral in branil pred hudobnimi ieziki? Zanašam se na tvojo razsodnost.«
»Kar sem obljubil, bom tudi izpolnil. Zadel te je neizogibni udarec; rana je sicer
pekoča, a se bo sčasoma zacelila. Cim težji jc boj, tem več je treba poguma.«
«Vse bi premagala, ako bi imela koga aa svoji strani...»
Mladenič ji je zatrdil svojo pomoč let ii prijateljsko segel v roko. «Nič se ne boj!« jo je bodril pred odhodom. Vzlic vsei srČ:,ooti pa so mu zastajali koraki, ko ie pomislil koliko solz se bo zopet pršilo in žalovanje obnovilo.
Novica o nočnem dogodku se je širila v prvih jutranjih urah od ust do ust po vašča-nih, ki so stali ob njenem rojstvu. Vse je obsojalo morilca in slavilo Ivana kot iunaka. ker je zasačil zločinca na očetovem grobu v grozni polnočni uri.
«Pa da si je upal blizu«, so ga občudovali. «Kdo drug bi bil pobegnil.«
«Fant je moral slutiti«, so nekateri uganili. «Z grobarjem sta bila dogovorjena ...»
«Marko je plašljivec. sam bi ga ne bil nikoli razkrinkal«, so drugi ugovarjali.
«Pa je vendarle že dolgo namigaval...» ga je nekdo zagovarjal. «Menda je bil prvi. ki je rekel, da Stopar ni storil navadne smrti.«
«Pravil je le, da se zvonovi niso ujemali, ko je zvonil mrliču. Take vraže pa izvirajo iz davnih časov.«
«Kdo bi bil mislil, da je morilec — najbližji sosed!« so strmeli vsi do zadnjega v okolici. «Škoda, ker je zblaznel, tako mu ne bodo mogli do živega.«
«Dovolj je kaznovan«, so menili vaščani. «In z njim vred vsa njegova hiša.«
«Minka je gotovo vedela«, so vaščanke stikale glave. «Pa ga ni hotela izdati.*
»Kakršen oče. takšna hči«, so pikali nu-dobni jeziki. «Oba sta enaka ...»
«To pa ni res!« se ie Ivan zavzel za dekle vselej, kadar ie sliša! podlo namigavanje. Vsakega ie odločno zavrnil ter mu dokazal njeno nedolžnost.
Orožniki so hoteli zaslišati zločinca, a niso mogli dobiti cd n.xea nametne besede. Neprestano je sanjaril o kladivu, o žebliih ter
0	razbojnikih, ki mu strežeio po živliemu. Zdravnik je ugotovil težko omračenje urna in odredil, da so ga sprejeli v norišnico.
Ko so ga položili na voz. se je zasmilil vsem, ki so obsojali njegovo dejanje. Minka mu je ob slovesu stisnila desnico. «Oče. kaj ste naredili!« ga te objela in poljubila.
«Kdo pa si?» '"o .ie biazno oogledal.
«Jaz, vaša M;nka», ie močila s solzami njegovo roko. »Moi Bog. ali me ne poznate?«
«Jaz nimam Minke«. jo ie posmehljivo zavrnil. »Samo Stoparica ie moja in njena kmetija — gospodar sem vsega Podgorja — drugi so berači...»
Podgorci so se spogledali. Brezumne besede so jim jasno odkrile nagib, ki je privedel soseda do strašnega deianja. V svoji lakomnosti in pohlepnosti po bogastvu in veljavi si je izbral najgrše sredstvo, ki mu ga je ponudil satan — izvor nesreče in hudobije. Nesrečnik se le ogibal poštene družbe, odkar se je ukvarjal s peklenskimi načrti. Ko je spoznal, da niso izvedljivi, se je pričel kesati; vest mu je omajala voljo, razum mu je od-
1	povedal.
(Dalje prih.)
silite, da napravimo potrebne korake za pra-yično in pošteno »Domovino*. Vsem čitateljem «Domovine» v Medjimurju velim Ie toliko: Vsak naj plača naročnino in če je mogoče, naj dobi vsaj še enega novega naročnika, saj «Domo-vina» je za nas najboljši časopis. — Opazovalec.
Kmetijski pouk
KAKO DVIGNEMO DOHODKE MLEKAR-STVA.
Mnogo je krajev, ki nimajo od mlekarstva nobenih pravih dohodkov, dasi bi bili naravni pogoji za to ugodni. Imamo pa tudi kraje, kjer manjka pogojev za uspešnejši razvoj te stroke. Po Suhi krajini in po vinskih krajih, kjer manjka ljudem krme in vode, ni mesta za ojačenje in napredek mlekarstva. Zato je važno, da se pripravni kraji za mlekarstvo pred vsem ugotove. Molzna goved potrebuje dobre reje in redno zadosti in dobre piiače, da nam da zadosti molze. Treba je pa tudi drugih pogojev. Na kmetijah mora biti prilika za številno zadostno rejo molznih krav, ugodne zveze za prevažanje mleka itd. Po drugi strani je važno, da gre mleko v denar, če ne kot tako pa v obliki trpežnejših izdelkov, kot maslo in sir. Danes ni sirarstvo navezano na planinske kraje, ampak se lahko izvaja tudi po dolinskih in drugih krajih z najboljšim uspehom. Dejansko se to po drugih krajih tudi godi.
Da pridemo pri nas do boljšega vnovčevanja mleka in po tej poti tudi do boljše živinoreje, je treba, da naše mlekarstvo organiziramo. Po eni strani je treba, da organiziramo pridobivanje mleka in mlečnih izdelkov, po drugi strani pa da organiziramo konsum ali porabo mleka in miečnih izdelkov. Za oboje je treba dobro podprtih načrtov, mnogo dela in dobrega vodstva. Vse to delo, ki ga izvajajo po deželi mlekarske in sirarske zadruge, mora biti osredotočeno in pod enotnim vodstvom.
Kjer ne gre mleko zlahka v denar, si je pomagati z industrijalizacijo mlekarstva, to je z izdelovanjem masla in sira, kakor se to že tu in
tam godi, Ie da je v izdelavi še marsikaj pomanjkljivega. Zlasti pa je veliko pomanjkljivega tudi v trgovini s temi izdelki, to pa zaradi tega, ker delajo zadruge preveč na svojo pest in po svoji volji, namesto da bi se organizirale in podredile boljšemu vodstvu.
Da pridemo do široko razpredene organizacije v posameznih krajih, je treba mnogo dela, mnogo spodbude in prigovarjanja od poklicanih činiteljev, pa tudi med kmetovalci samimi.
Danes se snujejo po drugih krajih tudi zadruge, ki obsegajo cele sodne okraje in še več, in ki imajo tudi do dvajset postaj za smetano, t. j. za nabiranje mleka in posnemanje, dočim dobivajo živinorejci posneto mleko nazaj. Tako daleč gre organizacija posameznih zadrug. Pri nas se pa omejujejo le na ozko ozemlje in hodi vsaka več ali manj svoja pota. Potrebno je tudi pri nas, da pridemo do bolj enotne organizacije in do osrednjega vodstva, da bo vsa trgovina z mlekom in mlečnimi izdelki bolj uspešna in bolj do-bičkanosna. Danes vidimo prav očitno v Bohinju, kako težka je kupčija, če deluje in kupčuje vsaka zadruga na svojo pest in če si delajo zadruge tako rekoč med seboj konkurenco. Tukaj manjka enotnih izdelkov in boljšega vodstva vse trgovine.
S krepko organizacijo bomo lahko veliko dosegli. Pa tudi vsak živinorejec sam mora gledati, da dvigne dohodke svojega mlekarstva, deloma s tem, da redi res dobre molznice, ki mu hvaležno vračajo porabljeno krmo, deloma pa z dobrim, smotrenim krmljenjem. Obojega je treba, da pri-' demo prej do cilja!
LETOŠNJA ZIMA IN POZEBA.
Letos smo imeli izredno ostro zimo, ki je napravila našim kmetovalcem mnogo škode. Bali smo se pa še hujših posledic, kakor so v resnici. Zima je sicer minula, o vsem obsegu zimskih poškodb pa še nismo prav na čistem. To bo pokazala še le bližnja prihodnjost.
To je pa gotovo, da so primeroma še najmanj trpele travniščine in deteljišča, kar naj nas vnovič vzpodbuja, da se lotimo v večjem obsegu pridelovanja krme. To si moramo vzeti toliko bolj k srcu, ker nam je prav letošnja zima pokazala, kako težke posledice ima pomanjkanje krme.
Naša žita so vobče tudi dobro prezimila. Še najbolj Je poznati poškodbe pri ječmenu; pri pšenici in rži pa le mestoma, ob razorih in po vlažnih mestih. Sem in tja je nastopila tudi snežna plesenj, proti kateri imamo uspešno sredstvo v «uspulunu», ki se priporoča že mnogo let. Veliko škodo je utrpelo poljedelstvo s tem, da je marsikateremu kmetovalcu zmrznil semenski krompir, katerega je treba sedaj drugod iskati. Prav tako je po raznih, zlasti bolj južnih krajih trpela vsled hudega mraza kaljivost koruze, tako da se je treba sedaj s kalilnimi poskusi prepričati, v koliko je domača koruza kaljiva in porabna za seme. če ne kali dobro, si je pomagati z gosteišo setvijo, še bolj pa z nabavo boljšega semena.
Najbolj so trpeli vinogradi, ki so močno po-zebli, zlasti po nizkih in manj ugodnih legah. Pri mnogih trtah je celo stari les od mraza popokal. V ostalem so poganjki, ki so moleli ven iz snega, manj pozebli kakor oni, ki jih je pokrivala snežena odeja. Najbolj so trpela očesa na južni strani. Tudi se splošno opazuje, da so najbolj trpela domače, sicer utrjene in najbolj rodovitne vrste kakor kraljevina, žametasta črnina, ple-vec itd. Kako daleč je segla vsa pozeba, se bo v kratkem pokazalo.
Tudi sadno drevje je trpelo, vendar ne tako, kakor se je pričakovalo. Na videz mrtva očesa so se začela zopet oživljati in prebujati. Vprašanje je Ie, če se bodo tudi res opomogla. Še največ škode ie pri češnjah, marelicah, breskvah in češpljah. Hruške so začele lepo odganjati. Mnogo so trpele drevesnice, deloma po pozebi, še bolj pa po zajcih, ki so letos z lahkoto preskočili razne ograje. Pa tudi voluharji in miši s povzročali mnogo škode in vzele marsikomu veselje za nove nasade. Novi lovski zakon bo moral bolj skrbeti za varstvo našega sadjarstva kakor pa za interese lovcev, katerim gre za zabavo in slastne pečenke.
Licenciranje plemenskih bikov za okra? Kranj
se bo vršilo letos po naslednjem redu:
V soboto 20. t. m.: ob 7. uri: Praše, pri Vrhuncu, za občino Mavčiče; ob 9. uri: Sv. Valburga,
Jos. Kostanjevec:
Iz nekdanjih dni
(Dalje)
«Lahko noč. oče!»
Ko se je poslovil Ivan, ie prispel Recič z Lipetom in takoi ga ie peljala Ivanova mati k očetu, ki je izrecno zahteval, da ga pusti do njega, kakor hitro pride.
«Hvala ti, da si prišel, sosed! Težko sem te sicer nadlegoval sredi noči in zlasti to noč, ko je vsak najrajši doma v krogu svoje družine. Toda. oprosti, nujnost ie tako zahtevala. Ne verujem nobenemu, ako me tolaži, da bo bolje. Sam čutim, da se bliža konec, naj govorijo drugi kakor hočejo. Razmere moje in tvoje družine so takšne, da ne smemo odlašati. Mislil sem torej takole: Ako iaz umrem v najkrajšem času. to se pravi pred poroka svojega sina s tvoio hčerjo in p»ed poroko tvojega sina z Muhičevo. tedai bi bilo vse narobe in bi se tako zavleklo, da bi ne bilo nikjer prave koristi. Zato sem sklenil, da ti predlagam, naj se izvrše poroke nemudoma. Izvrše naj se še začekom januarja, da ne bo prepozno. Preskrbiva midva cerkveno dovoljenje in vse drugo, kar je potrebno, pride naj notar, da napravimo vse pismeno in zakonu odgovarjajoče.*
«Tako sem mislil tudi jaz, sosed. Hotel sem prav o tem s teboi govoriti, vzel si mi besedo iz ust. Prepusti meni, da spravim zadevo v red. v kratkem se bo vse izvršilo.«
Razgovarjala sta se dalje in preden ie vabilo v cerkev na sveti dan zjutraj, ie bilo
že vse dogovorjeno.
Ko se je zjutraj zglasil Ivan pri očetu, mu je ta dejal:
«Spojili sta se za vse čase hiši Mavričeva in Repičeva. Vse sva s sosedom dogovorila. Ti zagospodariš tukaj in poleg tebe tvoja družica Tilka. Pri Repiču zagospodari Andrej in poleg njega družica Milka iz Sežane. Takoj po praznikih uredimo vse potrebno. Dai Bo? obilo sreče in blagoslova! To naj bo prvo voščilo za praznike vsem skupaj.* Ivanu so stopiie solze v oči. «Ne mislimo še na to, oče! Ozdraveli boste in še gospodarili sami. Jaz in drugi vam bomo samo pomagali in vse pojde prav, kakor doslej...»
Lep je bil tisti Sveti dan, zadnji v Mavri-čevem življenju. Neka sveta tišina je vladala ves čas po vseh prostorih, vrata so se odpirala in zapirala natiho. po hodnikih in sobah ni bilo čuti težke stopinje, še celo živina v hlevih se ni oglašala.
Popoldne je prišel zopet zdravnik. «Ne bo me več treba tukaj tako hitro«, le dejal pri slovesu. «Vse gre bolje, nego sem mislil. Kakor sem rekel včeraj, tako pravim tudi danes: mir in nič drugega!*
Popoldne ie Mavrič nekoliko zaspal. Vsi so se natihoma odpravili iz sobe. da ne bi ga budili. Bili so zbrani tamkaj razen domačih tudi vsi Repičevi in ni izostal niti učitelj Batič poleg nekaterih oddaljenejših sosedov, ki so Mavriča čislali in prihiteli le njemu, ko se je raznesla žalostna vest. Pa tudi Muhič ie prišel s hčerjo iz Sežane. Ko nista našla ob svo-
jem prihodu pri Repiču nobenega doma. sta se odpravila k Mavriču. Že dolgo ni videla Mavričeva hiša toliko gostov. Vsi so čudovito oživeli, ko so videli, da gre Mavriču na bolje. —
VI.
«Jutri greva v trg, Lipe», je dejal rekega večera Ivan hlapcu. «Tudi Prelec pojde z nama.*
«Na semenj?* je vprašal ta.
«Uganil si, na semeni. Dobro nakrmi in osnaži oba vola, da ju odženeš n avse zgodaj od tod. Prodala ju bova. Namesto njiju kupim konja, ki ga bolj potrebujem. Pripeljem se za teboj kmalu in se dobiva na živinskem sejmišču. Ako prodata s Prelcem. še preden pridem jaz, je tudi prav. Ceno veš. izpod nje niti vinarja!*
Lipe je prikima! in odšel zamišljen k živini. Majal je z glavo, ni mogel razumeti, čemu gospodar predaja živino, ki jo bo v kratkem nujno rabil ;n pa ko ima vsega dovolj. Pa tako lepo žival oddaiati od hiše! Pristopil je k voloma in ju začsl takoj čistiti z vso spretnostjo, ki io je pridobil tekom dolgih let svojega hlapčevanja.
«Torej od hiše pojdeta. volička?* jima je govoril in ju gladil. «Kai sta naredila, da vaju gospodar več ne mara? Ej, nekaj ni prav pri nas! Lipe ni tako neumen, marsikaj se je in se bo še spremenilo pri hiši, to vidi Mnogo je drugače, odkar je prišel mladi domov. Pa saj sem mu sam nekaj svetoval, vidi se, da upošteva. Dober človek je. za nekatere reči tudi pameten, pa —*
11 telet in 328 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 85 konj, 40 volov, 24 krav, 7 telet in 260 prašičkov za rejo. Sejem je bil zelo živahen. Razvijala se je predvsem kupčija s prašički in konji. Nekaj konj je bilo kupljenih za Italijo. Cene so ostale dalje čvrste ter so znašale za kilogram žive teže: voli I. vrste 10 50 Din, II. vrste 9 50 Din, III. vrste 8 50 Din; krave, debele, 5 do 6 50 Din, krave klobasarice 3 do 450 Din; teleta 12 do 13 Din. Na Dunaju se je živina podražila.
JAJCA. Cene jajcem so malo stalnejše in plačujejo nakupovalci po deželi 0'75 do 1 Din za kos. Na zunanjih tržiščih je zelo mnogo jajc iz Rusije.
HMELJ. V Nurnbergu in Zatcu se trguje blago po slabili cenah.
Sejmi
12.	aprila: Št. Jernej (blago in živina).
13.	aprila: Loka pri Žusmu.
15.	aprila: Škocijan, Skaručna, Borovnica, Osil-nica, Št. Janž pri Dravogradu.
16.	aprila: Križevci v Prekmurju.
17.	aprila Grahovo, Kapela pri Brežicah. 20. aprila: Sv. Tilen.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo v valutah: l^dolar za 5625 do 5645 Din;
v devizah: 1 avstrijski šiling za 798 do 801 Din; 1 nemška marka za 1348 do 13 51 Di i. 1 madžarski peng za 990 do 993 Din; 1 italijanska lira za 2 96 do 298 Din; 1 dolar za 56 71 do 56 91 Din; 1 francoski frank za 221 do 223 Din; 1 češkoslovaška krona za okrog i 68 Din.
Kratke vesti
~ Ustanovitev gospodarskega sveta pri Mali Nedelji. Malonedeljčani se vedno bolj zavedajo, da je le v modernem gospodarstvu zasiguran povoljen uspeh. Ljudstvo je začelo uvidevati, da je treba ne le vsestranske izobrazbe in požrtvovalnosti, ampak predvsem skupnega in vzajem-
nega delovanja. Zato so tukajšnje gospodarske organizacije, podružnica Kmetijske družbe, podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, hranilnica in posojilnica, osnovale Malonedeljski gospodarski svet. Tako so pritegnjeni skoro vsi posestniki Male Nedelje v eno linijo gospodarske skupnosti in gospodarskih ciljev, kar bo brezdvomno služilo v blagostanje tega od želez-niškga omrežja nesrečno ločenega in nekako zapostavljenega, a vendar idilično lepega kraja z živahnim, dobrim in gostoljubnim ljudstvom. — V nedeljo 14. t. m. bo podružnica Kmetijske družbe skupno s podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva v spodbudo živahnejšega gospodarskega gibanja priredila srečolov s približno 400 dobitki. To so osobito predmeti, ki se rabijo v gospodarstvu, kakor Sakov plug, reporeznica, umetna gnojila, žveplalniki za gorice in sode, moka, gospodarske knjige, perilo, brana, samo-kolnice in drugo gospodarsko orodje.
—	Obrtna, industrijska in kmetijska razstava v Ljutomeru. Od 11. do 18. avgusta t. 1. bo v Ljutomeru razstava obrtnih in in usfrijskih izdelkov ter kmetijskih pridelkov. Ud" le ž'a razstavi jal-
| cev je, kar se tiče obrta in indus r je, neomejena, na kar opozarjamo interesente z vse Slovenije, posebno iz ljutomerskega sreza Prekmurja, sosednjih okrajev ter sosednjih brv Lkih pokrajin. Na programu so nadalje: razstava vina iz ljutomerskega in gornjeradgonskegn n' oliša, razstava goveje živine iz ljutomerskega ""eza, sadiarska, vrtnarska in čebelarska razst razstava poljskih pridelkov, semenja in pc 'elskih strojev, razstava konj znamenite mu op ljske pasme, združena z dirko, ter lovska ra -s ava. Razne strokovne organizacije so ob!juM'e svoje sodelovanje. Za obrtno in industnjs o razstavo sprejema prijave že sedaj razstavn cdbor, za ostale panoge pa bodo izšli posebni jk z * i.
—	Glavna skupščina Hmeljarskega društva r Žalcu preložena. Zaradi nepri~a' ovanih ovir je bila preložena glavna skupšč: a Hmeljarskega društva, ki je bila napovedana za 7 t. m. Čuje se, da se z gotove strani vrši pr r-^anda za prenos društvenega sedeža v Celie. Ker prenos v Celje ni v korist hmeljarjev, n nrav razumljivo, kaj tiči v ozadju te propagan '° Hmeljarji, vpišite se takoj v domače podružnre da se boste lahko udeležili glavne skupščin n tam pazili,
pred Joškovo gostilno, za občini Smlednik, Vog-Ije; ob 11. uri: Cerklje, na živinskem trgu, Ka občino Cerklje; ob 13. uri: Luže, na Barletovem dvorišču, za občini Šenčur, Velesovo; ob 16. uri: Preddvor, pred Peternelovo, sedaj Križnarjevo hišo, za občino Preddvor.
V	ponedeljek 22. t. m.: ob 8. uri: Kranj, na živinskem trgu, za občine Hrastje, Kranj, Stra-žišče, Sv. Jošt, Predoslje, Naklo.
V	torek 23. t. m.: ob 9V2 uri: Tržič, v Pristavi pri Primožiču, za občine Kovor, Sv. Ana, Sv. Katarina, Križe, Tržič.
V	soboto 4. maja: ob 10. uri: Zgornje Jezersko, pri Kazini, za občino Jezersko.
Licencirali se bodo samo biki pinegavske pasme. Edino na Jezerskem se bo upoštevalo tudi tam udomačeno marijadvorsko pleme.
Vsi biki, katere hočejo uporabljati njihovi posestniki za oplemenjevanje pri tuji živini, se morajo prignati k licenciralni komisiji. Tisti, ki bi spuščal svojega bika brez dopustnega lista, bo kaznovan po točki 11. zakona o povzdigi reje goveje živine iz leta 1890. za vsak posamezen primer z občutno globo.
Pregledovanje mladih bikov se bo letos vršilo, in sicer pridejo v poštev biki v starosti od 5 do 18 mesecev. Pri licenciranju se bodo obdarovali dobri plemenski biki z nagradami. Posebno se bodo obdarovali starejši, za plemenje dobro ohranjeni biki, ki so že bili prejšnje leto licencirani. Razdeljevale se bodo po naslednji skali nagrade: 23 točk 100 Din, 24 točk 150 Din, 25 točk 200 Din, 26 točk 300 Din, 27 točk 400 Din, 28 točk 500 Din, 29 točk 600 Din.
Vsi biki naj se priženejo k licenciranju in obdarovanju točno ob določeni uri na določen kraj, ker ima komisija opravke na več krajih in ne more čakati na zamudnike.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. V splošnem slab promet na domačih in tujih tržiščih. Na ljubljansKi blagovni borzi so 9. t. m. ponujali (za kg; postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, po 297 50 do 300 Din; t u r š č i c o, baško, po 322 50 do 325 Din; moko «0> po 420 do 425 Din.
ŽIVINA. Na zadnji ljubljanski živinski sejem je bilo prignanih 218 konj, 75 volov, 47 krav.
Misli so se mu zmedle, a roke so toliko bolj hitele in dovršile, kar bi imelo biti dovršeno šele jutri zjutraj pred odhodom. Živali sta se svetili in veselo prhali. Drugi dan še pred solnčnim vzhodom sta za vselej zapustili Mavričev hlev.
Z Lipetom je odšel tudi Prelec, da bi kaj pomagal, ako bo treba. Pa tudi nekaj ie moral nakupiti zase in ženo, da ne bo za vsako malenkost nadlegoval Mavričevih. Lahko bi se bil peljal pozneje z Ivanom, pa je odklonil. češ. da je ob takšnem vremenu lepše hoditi in tudi noge ne otrpnejo kakor na vozu.
Krasno zimsko jutro ie bilo. Nad Nanosom je nebo rdelo, bližal se je solnčni vzhod, nikjer ni bilo najmanjšega oblačka. Toda bilo je mrzlo, da je rezalo v obraz in ušesa. Pot se ie le počasi odlegala. žival ni hodila enakomerno. Bila je spočita, zaganjala se je vča^i s poti na travnike :n senožeti, Domuliia nekoliko rjave trave in zdirala. Lipe in Prelec sta imela dovolj opraviti, da sta 30 držala na vajetih.
S poti so prišli na cesto, ki se vije od Slapa proti trgu. Tu je bilo že lažje in je šlo hitreje. Oddaleč se jc že videl visoki zvonik trške crkve, izpod Nanosa se ie svetila cerkvica svetega Miklavža. Prišli so na most, ki vodi čez Močilnik. Voda je biia majhna, do polovice zamrzla.
«Tu si poglejte malo natančneje ia mo-stič». je opozoril Lipe Prelca. ko sta bila na njem. «Da ne noidete mimo kar tako kakor jih gre ne vem koliko na dan. Sai ni nič posebnega, oa je vendar nekaj.»
Lipe se je držal modro, kakor bi bil vprav napravil profesorske izpite iz zgodovine in podobnih vednosti. Naslonil se ie na most in kazal s prstom na neki napis na nasprotni strani.
»Čitajte!« je velel Prelcu, «pa na glas, da se ne zmotite.«
Prelec se je ozrl na pokazano mesto in čital:
Imeniten mojster Anton Trost je sturu ta trden most s pomočjo grofa Tade:a Lanthierja žiiier vsak čez ta most dirja.
«Imenitno», je dejal Pielec. »Kolikokrat sem že hodil tod čez, pa še nikdar nisem tega napisa opazil.«
»Je že tako«, je menil Lipe. «Kar nam je pred nosom, ne vidimo nikdar, rajši buiimo v daljave in iščemo, česar nikoli ne najdemo.«
»Ti si rojen modriian. Lipe, Kdo bi si mislil, da imamo pri Mavriču tako vshkega moža!«
Med tem je živina stikala ob straneh za hrano. Spravila sta jo zepet na cesto in nadaljevala svojo not. Od vseh strani so prihajali ljudje in živina, cesta je bila vsa živa in glasna. Že na vse zgodaj se je trg napolnil množica se ie prerivala med prodajalnlmi šotori, ki so jih bili postavili iz večine že prejšnji večer. Povsod ne ie kupovalo in baran-talo med glasnim vikom in krikom.
Prelec in Lipe s+a imela danes srečo. Prodala sta vola do zelo ueodni ceni že tako: zjutraj, še preden le orispei Ivan. Prelec ie spravil denar, oa ga odda Ivanu takoj, ko
pride. Stopila sta potem v Mižnio gostilno na zajutrek in krenil? nato zor-et na sejmišče, da počakata Ivana.
Med tem je množica še "arastla da ie bilo težko priti do oosamezn h šotorov Prelec se je preriva! ?>d ene>ia d drugega in v kratkem nakupil, kar ie do? oval. Spravil je pri hlapcu v gostilni, kjer ^ ie imci ustaviti Ivan. Nato sta se z I me zopet pomešala med množico in opazovc kako ie sklepajo kupčije.
Ivan je prišel v trg k v eie kaitor ie nameraval.
Na sejmišču je trčil skupi z Lipetom in Prelcem.
«Vse je že opravljeno« t poročal Lipe. «Šlo je gladko in po vaši že u. denar ie že v žepu in ga bo takoj izroči1 Prelec. ako stopimo malce v kako bližnjo vežo.»
Komaj je Lipf to izgovori ie nastal na trgu še sifliejši nrušč. Začu!i «0 se glasovi: «Držite ga. iopova, okradel me je!»
Pristopili so orožniki in izpraševali.
«Kdo je bil? Na katero stran ie krenil? Kakšen je bil, kako je bil oblečen?«
Med tem je imei tat dovoli časa, da ie izginil na varno.
Ivan ie kreni! s Prelcem žez trg v Drvo vežo. Prelec je segel v žep pod telovnik, kamor je bil spravil listnico z denarjem. Toda tamkaj ni bilo ničesar, zastonj ie Upala roka. Okamenel in prebledel je.
»Izgubil sem. ali pa sem okraden tudi iaz«, je zahropel in se začel tresti no vsem životu.
(Dalje prih )
da se ne bodo sprejeli sklepi, ki bi bili škodljivi hmeljarstvu.
= Ljutomerski vinski sejem preložen. Za
dan 10. aprila t. 1. določeni vinski sejem in razstava vina v Ljutomeru sta se morala iz tehtnih razlogov preložiti na 29. t. m. Kakor prejšnja leta bo tudi ta prireditev dokazala, da se pristni ljutomerčan dobi samo v Ljutomeru. Kljub lanskemu deževju v rani jeseni so vina prav prijetnega harmoničnega okusa. To je pripisovati predvsem pozni trgatvi, ki je v ljutomerskem okraju postala že običajna. Ker so vinske zaloge zadnjega letnika posebno obilne, bo tudi izbira vina prav lahka. Gostilničarjem, vinskim trgovcem in drugim ljubiteljem dobrega vina se bo nudila ta dan najlepša prilika za nakup prvovrstnega blaga po zmerno nizkih cenah.
DOMAČE NOVOSTI
*	Kralj bo prispel v Zagreb v začetku maja. Iz Zagreba poročajo, da so priprave za bivanje kralja v Zagrebu v polnem teku. Kralj bo skoro gotovo stanoval v nadškofijskem dvorcu v Brezovici. Prišel bo kralj v Zagreb v začetku maja ter ostal v hrvatski prestolnici do začetka junija, ko se bo podal na svoje letovišče na Bledu.
*	Filmska centrala ZKD v Ljubljani. Opozarjamo društva, da ima Zveza kulturnih društev na razpolago dva izredno zanimiva in poučna kulturna filma «Sumatra» in «Lov na divje zveri v džunglah Afrike*. Oba imenovana filma izpo
kami. Cena broširani knjigi 38 Din, vezani 46 Din, poštnina 2 Din. — Poskus Fritdjofa Nansena, priti v letih 1893. do 1896. na severni tečaj, je eden najzanimivejših in najsvojevrstnejših. Njegova ladja Fram je zaplula v Severno ledeno morje in tam primrznila. Nansen pa se je v spremstvu poročnika Johansena in nekaj psov peš odpravil po ledu na nevarno pot na severni tečaj. To potovanje, ki je trajalo skoro dve leti, je pogumni raziskovalec opisal v svojem znamenitem delu na posebno pretresljiv način. V njem sta z neposredno nazornostjo očrtani dve smeli, močni, požrtvovalni osebnosti v borbi z najhujšimi prirodnimi elementi, v nečloveški borbi na življenje in smrt. Zato je prav, da je knjiga, ki je tudi sicer polna prekrasnih opisov prirode in mrtve ledene pokrajine, izšla vsaj v skrčeni, smiselno prirejeni izdaji tudi v slovenskem jeziku. Nedvomno bo posebno mladini pa 'udi odraslim dobro došlo štivo. Okrašena je z lepimi slikami v bakrotisku in pridejan ji je zemljevid prepotovane zemlje.
*	Promet knjižnice Delavske zbornice v Mariboru. Knjižnica prosvetnega odseka Delavske zbornice v Mariboru je izdala od 1. januarja do 1. aprila 2404 obiskovalcem 4307 knjig, in sicer 3973 leposlovnih in 334 znanstvenih; med temi 1486 slovenskih, 243 hrvatskih in 2678 nemških. Vpisalo se je 152 novih članov in ima sedaj knjižnica 525 članov. Član knjižnice postane lahko vsak, ki se dovolj legitimira. Knjižnica je odprta vsak dan od 17. do 21.
*	Ljubljanska železniška direkcija ne bo uki-
sojuje ZKD včlanjenim društvom, ki vodijo: »jena. Raani časopisi so poročali, da bo Ijubljan-lasten kinematograf, obenem pa prirede s takimi i ska železniška direkcija ukinjena. Prometno rai-filmi predstave s svojimi lastnimi aparati pri j nistrstvo pa zanikuje te vesti, da so brez vsake društvih, ki to žele. Ker je povpraševanje za; P°dlage-
posojilo filmov pri ZKD zelo živahno, naj dru-1 Pogodbena pošta v Stopifah se bo otvorila s štva čimprej zaprosijo za filme in jih hitro pred- j J maiem- Pogodbeni poštar je postal Stangelj vajajo, ker jih mora centrala koncem tega me-|ra^ic' P°sestnik istotam.
seca že zopet vrniti v Zagreb. Prošnj po! * Ustolifenje prvega pravoslavnega škofa na l.maju bi bile tedaj že brezuspešne. V interesu i Dalmacijo in Istro v šibeniku. V nedeljo dopol-vseh društev, ki hočejo tako mladini na deželi j dne se je vršilo v Sibeniku slovesno ustoličenje kakor tudi odraslim pokazati kaj poučnega in; prvega pravoslavnega škofa za Dalmacijo in Istro zanimivega, je, da čimprej zaprosijo za filme.j dr. Hajdina Maksimilijana. Svečani verski obred
je opravil v pravoslavni župni cerkvi ob navzočnosti zastopnikov cerkvenih, vojaških in civilnih oblastev, katoliškega škofa di. Milete ter angleškega škofa iz Guilforda dr. Greiga Johna temeš-varski in bečkereški škof dr Letič kot zastopnik sv. sinoda. Slovesnosti so prisostvovali tudi številni drugi duhovniki iz severne Dalmacije in veliko število prebivalstva iz mesta in okolice.
*	Iz Bele Ljubljane v Ameriki. Nedavno smo poročali, da so slovenski rojaki ohijskega mesta Euclid sklenili krstiti svojo naselbino z imenom Bela Ljubljana. Ta naselbina je že sedaj in bo v bodoče gotovo še bolj središče slovenskih rojakov v kulturnem in gospodarskem pogledu. Nekdaj so bili Slovenci združeni v Clevelandu, potem pa so se razkropili na vse štiri strani daleč iz mesta. Mnogo jih je odšlo v Nottingham, v Euclid in v Noble. V veliki naselbini, ki bo dobila sedaj ime Bela Ljubljana, je tudi nekaj Hrvatov. Tako je tu zbrana prava jugoslovenska družba. Slovesno prekrstitev naselbine in vse z njo zvezane prireditve pripravlja odbor, v katerega je odposlalo vsako društvo po 12 svojih zastopnikov. Naziv tega odbora je Ljubljanski meščani. Tudi ulice v slovenski naselbini bodo dobile imena, ki so tesno združena z življenjem stare slovenske domovine. Proglas odbora Ljubljanski meščani poziva vse rojake k vzajemnemu delu ter končava svoj proglas z besedami: «Po-kažimo, da slovenski narod ne pozna smrti, da hoče in mora živeti v novi slovenski Ljubljani. Pokažimo, da smo složni, da živimo, dokler bo znala Slovenka pripraviti svoj lastni kruh!>
•	Naši izseljenci. Po statističnih podatkih izseljenskega komisariata v Zagrebu se je iz naših krajev izselilo v januarju 1034 oseb v prekoocean-ske kraje. Letos se je izselilo 160 oseb manj ka-
*	Veliko število nemških avtomobilistov bo
prispelo v Jugoslavijo. Za sprejem nemških avtomobilistov, ki bodo prispeli na daljšo turnejo 14. t. m. v Jugoslavijo, se vršijo v Zagrebu velike priprave. Izleta, ki ga aranžira Splošni nemški avtomobilski klub, se bo udeležilo po dosedanjih prijavah 153 avtomobilov s 400 izletniki. Mogočna nemška avtomobilska kolona bo prispela v nedeljo 14. t. m. v Maribor, kjer bo slovesno sprejeta od zastopnikov Avtomobilskega kluba. Prvi večji odmor v Jugoslaviji bo v Zagrebu, kjer bodo izletniki tudi prenočili. V Zagrebu se je sestavil poseben sprejemni odbor in Avtomobilski klub bo priredil nemškim gostom slavnostno večerjo, na katero je povabljena tudi vlada.
*	Lepa svečanost na našem konzulatu v Diis-seldorfu. Naši rudarji v porensko-vesifalski provinci, želeči dati duška priznanju delovanja našega generalnega konzula Markoviea za vestfal-sko rudarsko kolonijo, so določili gg. B jlho Pavla, Hriberška in Mažgona, da v njihovem imenu na svečan način izroče generalnemu konziilu g. Mar-kovjču mal dar kot znak hvaležnost; rudarske kolonije, V svojem govoru je Bolha pozdravil g. Markoviča in poudarjal njegove /.asluge za našo rudarsko kolonijo v Porurju. Globoko gi-njen se je g. generalni konzul toplo £ahvalil za izkazano mu pozornost. G. Markovič je priredil Manom deputacije zakusko, katere se .je udeležilo tudi uradništvo konzulata.
*	Velika produkcija premoga v Trbovljah. V mesecu marcu se je nakopalo samo v trboveljskih revirjih 92.630 ton premoga.
*	Dvakrat smo imeli sneg v aprilu in k snegu je pritisnil še hud mraz. Sneg in mraz so imele zadnje dni skoro vse države v Evropi. Sedaj je eopet nastopilo toplo vreme in bo menda vendarle enkrat konec letošnje zime.
*	cV noči in ledu.> Spisal Fridtji* Nansen. Priredil Fran Albrecht. V Ljubljani 1929. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 108 strani s sli-
Ali radi piiete dobro kavo t
Zahtevajte povsod izrecno samo KOLINSKO C1KOR1JO, naš domači dodatek za kavo.
kor lani v januarju. Izseljenci se debjo tako-ler iz Hrvatske jih je 323, iz Dalmacije '50, iz Vojvodine 224, iz Bosne 84, iz Slovenije 72, iz Srbije 66, iz Črne gore 15. Večina (62 odstotkov) je poljedelcev. Največ jih je šlo v Argentino, in sicer 600, v Zedinjene države 223, v Kanado 66, v Brazilijo 47 itd. Povrnilo se jih je v ;sti dobi 230, lani pa 252.
» Slovenski dijaki v Carigradu. Dijaki ljubljanske trgovske akademije, ki se mode na turneji po Balkanu, so prispeli 17. t. m v Carigrad. Slušatelji tamošnje univerze so jim priredili čajanko, na katero so bih povabljmi predstavniki turških oblastev, zastopniki juge?).-venske kolonije in predstavniki naše države v Carigradu.
*	Kdo je izgubil 11.250 Din' Dre 27. marca je v vlaku blizu postaje Uršna sela nase! Kavčak Matija, stanujoč na Ravniku pri Rakeku, črno usnjato listnico z 11.250 Din gotovine. Pošteni najditelj je izročil listnico sprevodniku Driji Antonu, ta pa jo je oddal v Ljubljani tajniku na glavnem kolodvoru g. Sršenu. Listnico branijo sedaj v pisarni na glavnem kolodvoru p'do bi bil lastnik izgubljenega denarja, je popolnoma neznano. Skoro gotovo pa ga je izgut i! r ak lesni trgovec, mogoče tudi kmečki posestn.k, ki je odhajal s kakega sejma.
*	V prepad se je vrgel 181etni Plisko Anton iz Vodnjana v Istri. Dva pogumna mladenča sta se spustila v globočino in izvlekla ven razbito truplo nesrečnega Pliska, ki se je pognal v prepad v blaznosti.
*	Učence se je izgubil. Te dni je prijavil na policiji delavec Jamnik Josip iz Grr 'išča pri Pi-javi gorici, da je njegov desetletni s n Valentin, učenec ljudske šole, dne 6. t. m. zapustil bolnico, kjer se je zdravil, in da ga od tega dne dalje pogrešajo. Domov ni prišel in oče tudi ne ve, kje se nahaja. Zdi se, da se je deček v mestu, ki mu je tuje, izgubil, ni pa izključeno, da se niu je pripetila nesreča.
*	Posestnik izginil. Na stražnici v š'ški se je te dni zglasila posestnica Habjanova Frančiška in prijavila, da je že 28. preteklega meseca ne-znanokam izginil njen 391etn: soprog Habjan Josip. Habjanova domneva, da je šel njen soprog v prostovoljno smrt, ker ji je dal pred svojim odhodom roko in ji naročil, naj bo pri/ina in naj pridno dela. Čez dva dni pa je Hab a-i a že izvedela, da je soprog prodal celokin n posestvo brez dovoljenja rodbine sosedu, posestniku Č. Jo-sipu za 230.000 Din, in sicer po p' sr dovalcu, konjskem mešetarju S. Ivanu. Č. Josip je izročil v roke temu posredovalcu na račun e 20.000 Din, ki jih je ta odnesel Habjanu nekam n < Hrvatsko, kamor se je zatekel. Habjanova je navedla, da je bil njen mož zadnje dneve zelo p trt in da se je tekom zadnjih mesecev poskusi /e štirikrat obesiti. Policija je ukrenila vse pot abno, da Habjana izsledi in da ga spravi, če res že ni obupal, nazaj k njegovi rodbini.
*	Samomor dveh zaljubljene* v V poslopju deške osnovne šole v Studenc:h pi Mariboru se je odigrala krvava ljubavna žaloigra ki je uničila dvoje mladih življenj, starše nesr -ni ■ žrtev pa navdala s težko žalostjo. 221etni strt ik Mariborske tiskarne Hren Branko, sin pr iubljenega šolskega upravitelja v Studencih g. Hrena Antona, je v globoki duševni depresiji usuelil najprej svo;o izvoljenko, 231etno Knafelčevo Minko iz Nove vasi, zaposleno pri veletrgovcu Weixlu Vilku v Mariboru, nato pa pognal š cebi smrtonosno kroglo naravnost v srce
*	Nesreča rešilnega avta Miklošičeva cesta v Ljubljani je zlasti na križišču z Dalmatinovo ulico postala torišče avtomobilskih in k lesarskih nesreč. Komaj se je med ljudmi poleglo razburjenje zaradi nesreče, katere žrtev je postal kolesar delavec Jerič, ki leži v bolnici s pretresenimi možgani, že se je zopet pripetila na oglu Dalmatinove ulice hujša nezgoda K sreči tokrat ni bilo človeške žrtve, precejšnja pa je materialna škoda. Popoldne tistega dne je vozil avtobus Pečnikarjeve prometne družbe s prec- snjo brzino po Miklošičevi cesti v smer- od T«n skanske cerkve proti kolodvoru. Šofer je vozil sicer pra-
vilno po desni strani, vendar je na oglu Dalmatinove ulice dajal s hupo premalo glasna opozorila. V istem hipu je pridrvel po Dalmatinovi ulici avto rešilne postaje, ki je vozil v bolnico neko porodnico iz Zapuž. Oba avtomobila sta pridrvela na ogel istočasno in je bila nesreča neizogibna. Kakor na signal sta se zapodila oba avtobusa drug v drugega. Rešilni avto je zadel v prednji del PeČnikarjevega avtobusa, ga zasukal okrog osi in prevrnil na ogel nasprotne hiše, kjer je obležal na tleh. V Pečnikarjevem avtobusu sta se nahajala samo šofer in sprevodnik, ki ju je vrglo s sedežev. Navzlic silnem i sunku pa se nista preveč poškodovala; dobil je samo šofer
maram, sam jo pij, Če hočeš!» Moža je to ujezilo, pograbil je ženo za vra. in zakričal- «Moraš piti!> Žena se mu je izvila i' rok in odšla iz sobe, češ: <Bom že pila, kadar me bo velja, silil me pa ne boš!> Odšla je k telefonu in poklicala policijo. Policija je moža aretirala in pustila preiskati kavo. Freiskava je pokazala, da je bila kava zastrupljena. Mož je izpovedal, da je hotel ženo zastrupiti, da bi dobil zavarovalnino. Ženo je nedavno zavaroval za 10.000 dolarjev, to je za nad pol milijena dinarjev v naši valuti. Zdaj bo v ječi razmišljal o zavarovalnini.
* Žalostna smrt rudarja. V celjsko javno bolnico je bil na veliko nedeljo popoldne pripeljan v nezavestnem stanju rudar Grčar Anton, za-
Pucelj lažje praske na roki. Rešilni avto je moral
zaradi poškodovanih v.meti ostati na mestu. O | poslen v premogovniku Hudi jami pri Laškem, nesreči je bila rakoj obveščena rešilna postaja in Imel je več hudih poškodb, ki jih je dobil v go-je privozil na pomoč rešilni voz, na katerega so stilniškem pretepu. K zavesti ga niso mogli obu-preložili bolno žensko ter jo odpeljali v bolnico. J diti kljub vsem naporom. V sredo 3. aprila pa
*	V novomeškem okraju se je zopet pojavila je Grčar podlegel dobljenim poškodbam, škrlatinka. Sreski zdravstveni referent opozarja I * Strašen umor v Velikih Laščah. Prebival-občinstvo, naj vsak primer obolenja takoj pri-j stvo velikolaške okolice razburja zagoneten umor javi, da se onemogoči širjenje.
*	Nesreča pri delu. Te dni se je pripetila pri1 Antona iz Poznikovega poleg Karlovce, ki je po-razkladanju sodov na dvorišču celjske tovarne stal žrtev tolovaja. Posestnik Jakopič, ki je bil anilinskih barv Brauns v Kocenovi ulici težja ne- zek> ugledna oseba, se je mudil 7. t. m. po oprav-sreča. Delavcu Cemažarju Rudolfu je pri razkla-1 kih v gostilni g. Andolška na Karlovici, kjer je
danju z voza zdr' nT težak sod iz rok in mu pri-, P°P!1 kavo in se nato napotil na Kovpo, kjer se Širolnik Jakob iz Nove vasi pri Ptuju. Na potu
I-----s« -	"	" preko Maceljskega gorovja se mu je pridružil
suknjo, ki je popolnoma sličila oni dr. Kralja. Z. Božena je v pacijentu spoznala tatu, na kar je detektiv napovedal Otorepcu aretacijo in ga {*» privoljenju zdravnikov odvedel na policijo. Moža, ki je za vedno izgnan iz Ljubljane kakor tudi iz Maribora, so pričeli na policiji spretno zasliševati Pa je le odločno tajil, da bi bil tat dr. Kraljeve suknje in je tatvino izključeval s trditvijo, da je prišel šele 3. t. m. iz Celja, dočim je biL suknja ukradena že 2. t. m. Na policiji pa izredno zakrknjenemu grešniku niso hoteli verjeti, pač pa so v nadaljnji preiskavi dognali, da Otorepec ni ukradel samo one suknje v bolnici, temveč tudi precej drugih. Tako je odnesel samo 5. marca s hodnika I. državne gimnazije suknji dijakoma Pogačniku Marjanu in Trampužu Borisu. Otorepec je živel v Ljubljani žs nekaj tednov in je stanoval pri neki vdovi na Selu. Zahajal je tam tudi v neko gostilno, kjer je veljal za zelo dostojnega človeka. Nosil je ščipalnik in se izdajal za uradnika. Klical je na mizo pijačo in točil go-| stom. Otorepca so zaenkrat vtaknili v policijske
601etnega lesnega trgovca in p sestnika Jakopiča! zapore, čim pa mu dokažejo še nekaj več tatvin, -- ™ .-i	i—	> - zaradi katerih ga sumijo, bo suknjar izročen so-
dišču,
* Živinski umor Slovenca v Krapini. Nedavno se je podal na sejem v Krapino trgovec z živino
tisnil z vso silo desno nogo k zidu. Cemažar je j® pomudil še v gostilni g. Jakliča. Tamkaj je
bil pri tem težje poškodovan. Zlomljeno ima nam-1 ostal v pogovoru z domačini ter z gosti skoro do neznan moški, ki ga je, čim sta prispela v gosto reč desno nogo nad gležnjem.. Tvrdka je takoj polnoči. Popil je pol litra vina in se nato poslovil obraščen gozd, napadel, ga pobil z gorjačo na dala odpel jati ponesrečen a v celjsko javno bol- i popolnoma trezen. Odšel je po znani poti proti j tla, mu iztaknil oči ter mu zabil v grlo lesen nico, kjer so ga obdržali na zdravljenju.	j domu. Minilo je kakih deset minut, ko so v Jakli-' klin. Mrtvega je živinski morilec izropal. Vzel
*	Izgini! je neznanokam trgovec in gostilničar Cevi g°stiln» zaslišali nenadoma dva revolverska mu je 20.000 Din v gotovini in hranilno knjižico Simonič Edvard od Sv. Miklavža v Slovenskih go- strela- Liudie s0 postali sicer na strela pozorni, za 15.000 Din. Umorjenega trgovca so našli šele ricah. Predzadnjo sredo je odšel z doma v Ormož ker pa ni bil° nato čuti nobenega glasu, so se naslednjega dne O umoru so bile obveščene vse po opravkih. OJ tam je poslal svojega hlapca z pomirili in odpravili k počitku. Kmalu potem pa orožniške postaje, ki so poizvedovale na vse vozom, sam pa je ostri v Ormožu, Češ, da bo pri- ie »»slišala Jakopičeva hčerka pred hišo bolestno strani. Orožništvu v Pregradu se je posrečilo šel kesneje z vlakom domov. Od takrat manjka stokanie- Prepričana, da je zunaj oče, je takoj prijeti zločinsko zver v osebi Glasa Josipa iz o njem sleherna sled. Ker sc pri njem opažali h'tela odklePat vrata in stopila ven. kjer je naš'a Benkova pri Pregradu. Zločinec je umor priznal, zadnji čas znake zamišljenosti, ni izključeno, da oCe,a 1.ežefega na lleh- <Joj, joj, kaj pa vatjj je, * Kot noč in dan je razlika, ako ne rabite je izvršil ceiu samomor v valovih Drave.	oCe?> Je zakričala tedaj hčerka. Videla je. da si raznih cenenih sredstev za pranje, ampak vza-
*	Samomorilni poskus zaradi osumljenja tat- o5e tiš" roko k Prsin1' da Pa ne da nrbenega mete ŽENSKO HVALO in SCHICHTovo TER rine. V gostilniškem lokalu v Kolodvorski ulici; glasu vef' od sehe- PotiPa!a ie o2eta P° obleki in PENTINovo MILO. Poglejte naš današnji oglas
oglas!
Mariborska porota
____________ „ ... ,. ,	Rop. Kot prvi se je pri pomladnem zasedanju
'ČLTiSn n ' \S0 ga prenesl; 7 S'.b0-	v Mariboru 2. t. m. zagovarjal kletni delavec
v htf SJg° 16 T Ja vP.T	iz Prekmurja Franc Merič. ki je izvršil rop nad
TZr n orožniško postajo v Velike	trgovko ApIenčevo v Veržeju. Merič je dobil tri
Lašče ter obvestila orožnike o groznem umoru.	[eta težke ječe
V Črni potok je nemudoma pohitela orožniška patrulja in je pričela poizvedovati za storilcem.: Orožniki so si ogledali mesto zločina >n nato še
Uboj. Štiri leta težke ječe je prejel 32Ietni samski hlapec Jožef Polajžar, ki je na Štefa-
tekom dopoldneva zaslišali vse priče, Iri bi mogle I	v Prepolah z vozno ročico Franca
S avmimi ^rvnv^hami ^rin^H i '	E*. Pusnika, da je ta za poškodbami umrl.
s svojimi izpovedbami prinesti kolikor toliko luči v zagoneten zločin. Jakopič je bil pogoden v prša
z enim strelom. Pri pokojnem Jakopiču so našli icče 24 letni Viktor Jaušovec, ki je na Cigonci listnico, v kateri je imel večjo vsoto denarja po- pri Mariboru z nožem do smrti zabodel Antona polnoma nedotaknjeno. S pomočjo policijskega
psa, ki ga je privedel na mesto zločina iz Ljubljane detektiv Podobnik, se bo morda posrečilo
najti sled za zločincem; kot osumljenec je bil umorjenega, 771etni Karel Bator, in žena umor-
v Ljubljani je b^a zl rana večja družba, ki je bila z^rozt °™zila da niu curlja iz rane na prsih kri. j • prav dob.o razroložena. Tekom večera je nekdo «Mrtev -ie!> ie ^kričala, na kar sta prihiieli iz iz te družbe pričel kazati okrog zlato uro, ki je hise se drugl dve sestri. V hiši je nastal h ruše in i šla iz rok v roke. Ko se je družba pozn^ zvečer trušf' kaih od P°vsod na krik dek]et prihiteli razšla na vse slrani, je dotičnik, ki je kazal uro, opazil, da mu je ura zmanjkala. Takoj zjutraj je prijavil zadevo policiji in je bila kot osumljenka, da si je pridržala uro, pozvana k zaslišanju natakarica Marica Marica je od zaslišanja prišla domov vsa razburjena, na kar se je takoj zaprla v svojo sobo ter izpila v samomorilnem namenu večjo količino lizo a. Obupanko so našli zvijajočo se v krčih ostali gostilniški uslužbenci, ki so takoj obvest li rešilno postajo in je bila obupanka prepeljana v splošno bolnico. Tamkaj so ji izprati želodec in je sedaj izven nevarnosti.
*	Samomor 9!ovenskega policista v Zagrebu. iV zagrebški javnosti je napravil velik vtis samomor Slovenca, p 1 cijskega stražnika Šetinca Marka, ki si je v poslopju policijske direkcije v Petrinjsk! ulici prerezal žile. Zapustil je ženo in dve mali hčerki. SvojeČasno si je zgradil na Treš-njevki malo hišica V policijskem oddelku, kjer je bil zaposlen, so pregledali vse račune in knjige, pa so našli vse v najlepšem redu. Vzrok samomora je neznan.
*	Ameriški Slovenec hotel zastrupiti svojo ženo. V Chicagu je živel že nekaj let naš rojak Planine Janez. Z ženo se ni razumel posbno do-tro in zato so bili prepiri na dnevnem redu. Prišlo je celo tako daleč, da sta se hotela zakonca ločiti, vendar sr. ju znanci in prijatelji pomirili, da sta se pobotala. Dne 16. marec se je pa Planine z ženo zopet spri Beseda je dala besedo in končno se je žena naveličala prerekanja ter je ©dšlp. iz sobe Ko se je malo kesne;e vrnila v eobo, je bil mož ves spremenjen. Prej razjarjen je postal naenkrat pohleven in je nalil ženi polno čašo kave, rekoč: cDušica. ali ne bi hotela piti malo kave? Po kosilu ti bo gotovo teknila!> Ženi se je zdela može a prijaznost sumljiva. Slutila ie, da nekaj ni v redu in je dejala: «Ne, kave ne
Z nožem. Prav tako je prejel štiri leta težke
Stupana.
Umora, izvršenega na posestniku Ludoviku Pocaku v Lončarevcih, sta bila obtožena tast
aretiran 261etni bajtarski sin Škulj Jože. ki se ni aretaciji prav nič upiral, kar sum še povečuje.
* Aretacija nevarnega tatu Te dij: je prišel v splošno bolnico v Ljubljani visok, vitek človek, ki se je prijavil kot Otorepec France, star 50 let, doma od Sv. Petra na Medvedjem selu. Zaradi bolezni na očeh je bil res takoj sprejet kot pa-cijent. Že naslednjega dne pa se je pojavil v bolnici detektiv, da si ogleda Otorepca, ki je znan kot nevaren tat in vlomilec, v prvi vrsti je specialist za tatvine sukenj. Kakor hitro so čuli v bolnici, da se nahaja tak človek v zdravljenju, so obvestili o tem asistenta dr. Kralja, ki mu je bila baš pred par dnevi ukradena suknja. Otorepca so takoj konfrontirali z dijakinjo Z. Boženo, ki je takrat videla odhajati po hodniku neznanega moža, katerega je malo prej vide'a še v bolniškem plašču, dočim je pozneje imel na sebi
Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas!
jenega, Ilonka. Porota ju je oprostila.
Uboj z ročico. Dve in pol leta težke ječe je dobil 181etni posesnikov sin iz Trnja Vinko Je-rebič, ker je v Rihtarovcih udaril z ročico pO glavi Alojza Križaniča, da je ta za otrpnjenjera možganov umrl.
Z nožem je zabodel db smrti v Gornji Pristavi Mihaela Maleka 231etni Alojz Širovnik, ki je prejel pet let težke ječe.
Zaradi zločina prevare se je zagovarjal 34-letni oženjeni krojač in posestnik Ivan Sattler od Sv. Urbana pri Ptuju, ki je osleparil v Vom-bahu posestnika Jakoba Grandla in njegovo ženo ter v Ciglencah Elizabeto Radakovičevo za skupno vsoto 22.000 Din. Sattler je bil obsojen na pet let težke ječe.
Uboj pri Sv. Marjeti. Na Štefanovo lani je 23!etni posestnikov sin Josip Pesek od Sv. Marjete na Dravskem polju zabodel z nožem Mihaela Kalčiča, ki je izkrvavel ter umrl. Pesek je bil obsojen na štiri leta težke ječe.
Ponarejanja pobotnic je bil obtožen 221etni uradnik Posojilnice v Gornji Radgoni Herman
Borovič, ki je na ta način prisleparil 18.000 Din. Obsojen je bil na eno leto težke ječe.
Zaradi uboja se je že kot šesti zagovarjal 19-letni samski hlapec Anton Verlič iz Brengove, ki je s kolom ubil Franceta Voglarja. Porota je Verliču prisodila tri leta težke ječe.
Na cenen nač'n ie hotel priti do denarja 431etni oženjeni gostilničar Rudolf Rebernik iz Breznega, ki bi moral odposlati zaupanih mu 20000 Din Tereziji Robikovi v Ameriko. Mo
zadnja plat gladka, ravna. Še vedno je v modi s pravilnim gnojenjem v tem pogledu poskrbeti, kratko krilo. Če je fasona kostuma moška, potem Najbolj pripravno je umetno gnojilo, obstoječe se ne nosi pas.	| iz mešanice fosforja in kalija, ki vsebuje glavne
Pod jopico nosimo bluzo, ki naj bo rožasta hranive snovi. Za en kvadratni meter zado-aH črtasta, a temeljna barva bluze naj se vjema stuie 10 gramov te mešanice, in pozneje, kadar z barvo kostuma. Bluza so še vedno nosi v obliki zalivaš, pa dodaj vselej na 10 litrov 3 do 4 gra-žemperja s pasom. Za vratom je poljubno izre-'me tega gnojila. Treba pa jc dobro premešati, zana, bodisi okroglo bodisi šitikotno, ali pa ima da se v vodi raztopi.
ovratnik. Ce je kostum bolj športnega značaja,! Breskev je zelo hvaležno drevo, ki nas za tedaj se nosi bluza vedno z ovratnikom in kra- ta mali trud gotovo poplača z obrtna sadjem.
žak, ki je bil občinski odbornik in član krajnega vato.
šolskega sveta, pa ie hotel za te tisočake Robi-' Rokavi so dolgi, v zapestju opremljeni z raz-kovo oslepariti in bo sedaj sedel eno leto v ličnimi manšetami. Manšete so v zapestju čisto težki ječi.	ozke, a proti laktu se razširijo, dolge pa so pri-
Oproščena sta bila zakonska Agata in Štefan bližno deset do petnajst centimetrov.
Kras vrta
so plamenove cvetlice (phlox drumendi), ki cveto v najrazličnejših barvah, belo, svetlorde-
Ho^aHz Gomillc "pri D^nji Ten^vu"k'i"sta b5a j ""pomladanski ptešč'"palstane*ešeeno še v aIi rdc^«	Prao^renehoraa
obtožena, da sta zažgala gospodarsko poslopje, mcKjj jn ga kostum za to sezono še ni spodrinil. * M ki urna je bilo s posetvom vred prodano na javni, 0bljl{a pla§ča je precej ravnaf brez ^ Re_
drazbi-	verjev nima, a ima mesto reverjev ovratnik v j
skozi vse poletje, zlasti če ni presuho.
«Floks» posejemo že marca ali aprila v tople grede ali pa v za to pripravne posode, in kadar
Prav tako |e bila oproščena 201etna služkinja S^ ki galahko n^mo^zane^ ali pa ^ sadike že dosti krepke ^ Presadimo kon-«ntonija Vicarjcva, uslužbena pr. posestma Ce-; vrženega čez levo ramo. Tak plašč se ne cem meseca maja na prosto, in sicer 20 do 25 ciliji Spindlerjevi v Berkovcih, W je bila obto- zapenja z bl ampak ima pas jn ga samo centimetrov narazen.
žena, da je takoj po porodu usmrtila nezakonsko drž} skupaj	To je enoletna plamenova cvetlica, vzgojena
-• - —-	Plaščaste obleke (Mantelkleid) Imajo obliko'jz semena. Ako pa hočeme. vzgojiti in ohraniti
dete. Porotniki so rekli, da je izvršila detomor,,
ki ga priznava, v zmedenosti, na kar je bila'	v MUU "'"T	kako posebno barvo, tedaj jo pomnožimo s
kakor da nosiš žemper in krilo, a je vendar oboje 't" pu»c««iu ^	i
limfln j7vr_1 skupaj sešito. Gornji del take obleke je delan PotaKnenci. Laradi zavrat.iega roparskega umora, izvr- XJ * _____ , ___.____1S_________g0 ^ tudi večletne rastline, katere razmno-
jenec Ivan Kolar iz Središča. Obtoženec deja- £ii Pa pi.srano. > a*a oi^a m,a veun™	™ »-	-
nri,„5M D,««,™ na ip nrpir^pna a* se kakor običajno na žemperju. Če je obleka bolj Lveto pa tem lepše in oouneje, cim no somc.no
lenega s sekiro nad mlinarjem Jožefom Jere- ^ rav™>! P* }* «*» ali pa samo prednja
micem v Obrežu, se je zagovarjal mlinarski va- P,at v f bah' a!i Y ta"k,b ah Pa bo,J g'obok,h'
»ja_ ah i>a phsirano. Taka obleka ima vedno tudi j>as,
nje priznava. Razprava pa je preložena, da se _ .	_ . . , ,. , ,.
dožene, ali ie Kolar za zločin odgovoren ali ne. .Smrtne® znaca^a- >e Pas ,ahko tudl z usn>a'
Tat zaradi brezposelnosti. Anton StermecJ. Čevlji so moderni še vedno v svetlih barvah, 271etni delavec v Prevaljah, je pokradel v Farni 'zrezam šolni 2 eno zaPonko in nizkimi petami, vasi in Prevaljah razno obleko in čevlje v vred- Nogavice se morajo v barvi vedno vjema ti s nosti 10000 Din. Izgovarjal se je na brezposel- čevlji ; če nosis svetle čevfo morajo biti tudi nost. Obsojen je bil na leto dni težke ječe.
žujemo z razdelitvijo korenin. One prenesejo najhujšo zimo, ne da bi jih bilo treba pokrivati.
Uboj v Limbušu. S 5 leti težke ječe je bil
nogavice svetle, ravnotako rokavice.
Klobuk se poda h kostumu v kolikor mogoče
kaznovan 191etni delavec Anton Cvetko, ki je enostavni obliki z majhnim trakom ali pa z našit-iz sirovosti ubil v Limbušu družinskega očeta kom (aplikacijo), a se mora tudi vjemati z barvo
Franja Čeha.
ŽENSKI VEST NI K
Pomladna moda
obleke ali bluze.
Kako pa naj oblečemo naše malčke, da bodo bolj srčkani? Oblekica za otročiča naj bo svetla, žive barve, kakor je tudi otrok živ in razposajen. Kupi pa za otroka vedno le tako blago, ki ga lahko pereš.
Oblekica za otroka mora biti zelo enostavno
Za pomlad nam je moda spet prinesla ko- narejena. Popolnoma gladka, ravna do pasu, stum. Saj kostum napravi žensko mladostno in krilce pa celo ugubano ali plisirano. Mali ovrat-elegantno, je pa tudi sicer zelo pripravno obla-Jnik naj bo še svetlejše barve kot je obleka; naj-čilo za vsako priliko.	lepši je bel ovratnik. Rokavčki so ozki z majhno
Kar tiče barv, zahteva moderen kostum mir- manšetico. Pri ovartniku majhna pentlja, (mašna)
nih barv in ne kričečih, eleganten je enobarven kostum iz sivega, drap, modrega, pa tudi iz črnega blaga.
Značilno pri modernem kostumu je to, da je jopica bolj kratka, ravno tolika, da pokrije bluzo. 'Jopica je narejena povsem preprosto in ravno, tako da nalikuje moškemu jopiču. Reverji in ovratnik so izdelani kakor pri moških oblekah. Tudi žepi na jopici so prišli spet v veljavo. Rokavi so ozki, proti zapestju malo širji. Jopice se zapenjajo različno, na en, dva ali tri gumbe.
Krilo h kostumu mora biti narejeno tako, da je prednji del v gubah ali pa plisirant dočim je
v barvi oblekice.
Otrcški plaščki so enobarvni, ravno krojeni z belim ovratnikom.
lego imajo.
Za kuhinjo
Bolne breskve
Mnogokrat se zgodi, da odpade pri breskvi sad, ko je komaj šele za lešnik debel. Ako tako odpadlo breskvico prerežemo, vidimo, da se je ravno pričela delati peška, oziroma seme.
Kaj je vzrok, da se sad ni mogel razviti? Slaba zemlja, ki ne daje breskvi dovoljne hrane, pred vsem fosforjeve kisline. Zato treba že zdaj
Pljučna pečenka z nadevom. Vzemi dva kilograma pljučne pečenke, potgni z nje kožico in žile, pri tankem koncu jo za tri prste odreži in nato po dolgem prerezi, a ne do kraja, in jo tako odpri na dve plati, dobro potolči in na-soli. Kar si prej odrezala in kar se drži kože in žil, to meso dobro sesekljaj in zraven še sedem dekagramov dobrega prekajenega špeha. Obribaj pol žemlje in jo namoči v vodi, v kozi pa razgrej za debelo jajce surovega masla, deni noter drobno zrezane čebule in zelenega peteršilja, žemljo, nekoliko česna in tri žlice smetane, da se skuha. Nato odstavi, hladno zmešaj in primešaj eno jajce, nekaj zrezane limonine lupine in tisto sesekljano meso, dodaj dišave in osoli. S tem nadevom enakomerno namaži stol-čeno pečenko in jo prav trdno zvij v štrukelj, pa poveži z nitko. Nato deni v kozo malo špeha ali masti in povezano pečenko. Po njej polij dve žlici juhe, jo pokrij in peci poldrugo uro, med tem jo večkrat polivaj z mastjo, vi kateri se peče. Ko je pečeno, odlij mast, mesto nje pa prilij malo juhe, katero, ko je prevrela, precedi na pečenko. Pečenko daj na mizo razrezano na poljubne kose. Nit moraš seveda prej pobrati ven.
Praktični nasveti
Mravljinci postajajo na pomlad za hiše prava nadlogai in prizadevajo gospodinji mnogo jeze.
Pregnati jih je težko, ker prihajajo v vedno novih trumah. Še najbolj jih zatreš, če poiščeš njihova gnezdišča in jih uničiš s kropom ali pa s petrolejem, ki ga naliješ v luknje. Zelo priporočljivo je, nasuti v vse špranje in luknje, kjer lazijo noter, žveplenega prahu. Uničiš jih tudi s tem, Če jim nastaviš sladkorne štupe, pomešane z boraksom.
Ako so steklenice za vino postale motne,
vlijmo vanje žlico solne kisline in dobro pretre-simo, tako da pride solna kislina povsod, na kar steklenice dobro izmijmo s čisto vodo. S solno kislino pa je treba zelo previdno ravnati, da si ne opečemo rok. Tudi drugo posodo, če se je nabralo v njej kaj nesnage, ki se drugače ne da odstraniti, lahko lepo očistimo s solno kislino. Sploh pa se dajo steklenice in čaše dobro osnažiti z mešanico zrnate soli, kisa in sirovih krompirjevih olupkov.
Ako šivaš na šivalnem stroju bombažasto ali platneno blago, ki je močno, to je debelo, oziroma trdo, se zelo rada odlomi igla, zlasti če pride blago dvojno ali trojno. Tudi po mizi stroja bolj nerado teče. Zato namaži spodnjo stran blaga z belim milom, ki si ga malo pomočila. Isto lahko uporabimo kot pripomoček tudi pri šivanju volnenega blaga, če ni preveč občutljivo v barvi. Po izvršenem delu treba seveda iglo in jeklene dele stroja dobro zbrisati s suho krpo, da ne zarjavijo, milo pa iz blaga enostavno iz-krtačimo.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Novice iz Poljanske doline
Nova zima. — Nevihta. — Treščilo v zvonik cerkve sv. Volbenka. — Vlom v občinsko pisarno v Poljanah.
Poljane, aprila.
Po velikonočnih praznikih smo dobili nov sneg, ki je spremenil dolino v novo zimsko pokrajino. Snegu sc je pridružil tudi hud mraz. Zaradi tega je zaostalo vsaj za teden dni vse delo na polju. V torek po veliki noči smo imeli pravo nevihto. Najprej dopoldne se je vsula debela sodra. na to je začelo snežiti in vmes je močno treskalo. Okrog poldne je treščilo v zvonik cerkve sv. Volbenka. Sv. Volbenk stoji na griču nad vasjo Log. Cerkev ima dva zvonika, katerih eden je popravljen. Tudi drugega, desnega, so nameravali prekriti in popraviti. In v tega je treščilo. Pogorel je docela, da ga ne bo treba podirati. Vnemala se je tudi že cerkvena streha in bi bila šc ccrkev pogorela, ako bi se ne bilo posrečilo ogenj na strehi pogasiti. Če bi bilo to ponoči, bi bila najbrže pogorela tudi cerkev, v ■ kateri.se nahajajo slike naših slavnih slikarjev Šubicev.
Sv. Volbenk, podružnica Poljan, je bil prejšnje čase sloveča romarska cerkev, kjer je bil vsako leto dvakrat velik romarski shod. Takrat je bilo vrvenje in življenje na griču pred cerkvijo pod košatimi lipami, ki stoje še dandanes. Tako jc bilo, a danes ni več romarjev in cerkev je že bolj pozabljena. Zdaj pa je še treščilo vanjo, kakor da je ni več treba.
Pretekli teden od četrtka na petek je bilo ponoči vlomljeno v občinsko pisarno v Poljanah. Denarja, katerega se je tat nadejal, ni prav nič dobil. Odnesel je le nekaj kolkov in drugih zanj prav nič vrednih listin ter tajnikovo lovsko legitimacijo. Tat je bil takoj drugega večera prijet y Škofji Loki in ravno po tej legitimaciji, ki so jo našli pri njem, se je moglo ugotoviti, kdo je bil prejšnjo noč v občinski pisarni. Je to Anton Lampreht iz domače občine Poljane, iz Gornjih Brdov, okoli 30 let star in tat iz mladih let. Bil , fo že večkrat kaznovan zaradi tatvin. Baje ima tudi zdaj na vesti več manjših in večjih tatvin ter vlomov v Kranju in okrog Kranja. Tudi vo-! Jaški dolžnosti se je zlikovec do zdaj odtegoval. W roke pravice je torej padel zrel ptič. Možak
se je pri aretaciji postavil v bran dvema možema postave celo z revolverjem in, ker s tem ni nič opravil, še s telesno močjo, kar tudi ni nič zaleglo. Sedaj bo v zaporu počakal na plačilo.
X Bolgarski kralj Boris se ne bo poročil z italijansko princeso. Časopisje poroča, da se je načrt za poroko bolgarskega kralja Borisa izjalovil. Kot najresnejša kandidatinja za bolgarsko kraljico je bila imenovana hčerka italijanskega kralja princesa Giovanna. Po bolgarski ustavi pa morata biti vladar in njegov naslednik pravoslavne vere. Papež je odobril načrt s pristav-kom, da naj ostane nevesta zvesta svoji veri, bolgarski metropolit pa je izjavil, da mora biti bodoča bolgarska kraljica pravoslavne vere. Razen tega sta dali Anglija in Francija razumeti, da bi ne videli radi sorodniške vezi med Rimom in Sofijo. Ker obe cerkvi nista hoteli odnehati, je bil načrt za poroko opuščen.
X Perzijci odklanjajo uvedbo latinice. Angleški učenjak Ross je bil pozvan od perzijske vlade, naj bi se udeležil dela posebne komisije v Teheranu, ki bi morala izdelati predloge za preosnovo perzijske pisave. Ross je odločen nasprotnik uvajanja latinice v vzhodne jezike, češ, da ne zadostuje latinica niti zahtevam evropskih jezikov. In tako je komisija po njegovem nasvetu uvedbo latinice odklonila. Namesto nje bodo sprejeli preosnovljeno arabsko pisavo ali pa se bodo povrnili k staroperzijski pisavi, ki je veljala pred uvedbo arabske abecede. Če je odklonitev latinice pametna, je vprašanje. Turki so jo že uvedli.
X Zanimive mumije v Tihem morju. Na dnu
Torresove morske ožine med avstralsko kop-nino in Novo Guinejo so izkopali mumije, ki so povsem podobne egipčanskim mumijam. Tozadevno raziskovanje na Papuanskih otokih je privedlo do zanimivih ugotovitev. Trupla pokojnikov so balzamirana in preparirana z dovršenostjo, kar je bilo doslej opaziti le v egipčanskih grobnicah 20. in 21. dinastije. Možgane so jemali iz lobanj na isti način kakor stari Egipčani in tudi umetne oči so bile iz istega materiala. Učenjaki dvomijo, da bi se tolika spretnost balzami-
ranja pojavila med divjaki Torresove morske ožine, in so mišljenja, da je med temi in egipčanskimi mumijami gotovo zveza. Zanmiva je ugotovitev predvsem zaradi tega, ker je znano doslej, da so se Egipčani upali na morje le ob afriških obalah, in n! dokazov, da bi bili sploh kedaj pluli v vodah Tihega morja. Še značilnejše pa so najdbe v Tutankamnovi grobnici, kjer so med dragocenostmi našli tudi bumerange (orožje) avstralskega izvora.
X Devetnajst ljudi zgorelo v vlaku. V brzo-vlaku, ki je vozil te dni proti japonskemu glavnemu mestu Tokiu, so se vneli in pričeli goreti med vožnjo spalni vozovi. Ker je bila zasilna zavora pokvarjena, ni bilo dolgo časa mogoče ustaviti vlaka, ki je drvel ves obdan s plameni skozi noč. Posamezni potniki so pričeli vsi obupani skakati skozi okna, da bi se rešili pred strašno smrtjo v plamenih. Ko se je vlak ustavil, so ugotovili, da so zgoreli štirje spalni vozovi in v njih 19 oseb, dočim je 36 težko opečenih.
X Vezuv bljuva žveplenokisli dež. Po daljšem odmoru je začel ognjenik Vezuv zopet blju-vati. Prebivalsvo se to pot ne vznemirja toliko zaradi lave, ki prihaja iz ognjenika, kolikor zaradi nekega novega pojava. Vsipa se namreč obenem žveplenokisli dež. Kemična analija je dognala, da je žvcpleni kislini primešano tudi nekoliko solne kisline. Nenavadni dež uničuje vsa živa bitja in rastline, ki jih oškropi. Na koži povzroča nevarna mokrota težke obolelosti. Iz ognjenika se dvigajo močne žveplene pare, ki se v višjih legah zaradi vladajočih vetrov zgoste in padajo na tla kot žveplena kislina. K sreči veter odnaša žveplene pare nad morje, tako da pada žveplenokisli dež večinoma v morje. Obstoja domneva, da bo pričel ognjenik Vezuv že v kratkem močneje delovati.
X Drzen vlomilec. V Milanu je rodbina Ga-vazzijeva doživela nenavaden dogodek. Marija Gavazzijeva je spala poleg zvestega moža spanje pravičnega. Nenadoma jo je ropot prebudil iz trdega sna. «Kaj delaš?« je vprašala. «Nič», je odgovoril pritajen glas. «Le spi, le spi!» Minilo je nekoliko trenotkov in senca se je zopet zganila. «Kaj vendar iščeš?« je zopet vprašala žena in stegnila roko proti postelji svojega moža. Ni mogoče! Njen mož je vendar spal poleg nje. Žena se je prestrašila, se dvignila izpod odeje in vprašala glasneje: «Kdo ste vendar?« Glas iz teme
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenitnl oglasi, dopisovanja tu trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek .DOMOVINE., Ljubljana. Prešernova ulica št 4.	Telefon št 3492.
BAZAR S. Stupica, Ljubljana
Vodnikov trg štev. 5 nud; najceneje v veliki izbiri novo došlo blago. Ugodna prilika za nakup. Samo po 8 Din in 12 Din.	182
Proda se posestvo
9 oralov zemljišča, hiša v obliki vile, lep sadonosnik, gozd, vinograd in obširno čebelarstvo, pri kolodvoru Orobelno. Pripravno za letovišče. Cena 150.000 Din. — Pojasnila daje Sila, Grobelno.	179
Pozor!
Nogavice kupite najceneje v tovarniški zalogi A. Hofler
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 14
nasproti hotela Union.	185
Krojaškega vajenca
z vso oskrbo v hiši, sprejme takoj Ploj Adolf, Dob P i Domžalah.	180
Zastopnike in organizatorje
za novo vrsto zavarovanja sprejmemo v vsakem kraju »Centra«, Ljubljana, poštni predal 24a	147
Pozor, čebelarji!
A. Znideršičeve panje, dunajske vablenke in 30 kz čistega voska prodam. Za odgovor naj se priloži rnumka za 2 Din. — Tomaž Novak, Strigova. I78
Osemnajstletni mladenič
zdrav in pošten, kmetski, želi službo strežnika ali ttiru podobnega. Zadovoljuje se z majhno plačo. — Naslov v upravništvu ■»Domovine«.	I76
Hlode, hrastove	166
od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga V. S c a g n e 11 i, Ljubljana, za gorenj, kolodvorom.
Priporoča se tvrdka	l®8
Ceskuti & Zaje
modna in manufakturna trgovina «Pod velbom« Ljubljana, Stari trg št. 3.
Vajenca
zdravega in poštenega, s primerno izobrazbo, sprejme takoj Franjo C v e t k o,. trgovec, Sv. Trojica, Slovenske gorice. Oskrba v hiši.	173

pa je odvrnil: «To ni važno, gospa. Zbogom!« Sledil je zasmehljiv krohot, vrata so se naglo odprla m senca je spretno izginila v temo predsobe. Prestrašena gospa je hitro prižgala elektriko in zbudila moža. Skupaj sta ugotovila, da je drzni lopov ukradel torbico s 130 lirami gotovine, zlato uro, moževe čevlje in kolo. V razgovoru sta zakonca pričakala jutranjo zoro in odhitela na policijo, ki je zaman iskala sledi za drznim vlomilcem.
X Ogromna kača ▼ letalu. Preko Londona prihaja vest o strašnem doživljaju nekega potnika, ki se je vozil iz Brisbanea v Avstraliji ter je imel za sopotnika kačo naočarko. Letalo je bilo do starta spravljeno v hangarju. Ne pilot ne drugi niso opazili v njem nič posebnega in zalet se je izvršil prav gladko. Tedaj, ko se je začel aeroplan dvigati v zrak, pa se je nenadoma vzpela iz dna letala kača naočarka, ki je dotlej ležala zvita v klopčič in potuhnjeno čakala v skrivališču. Potnik je imel s seboj fotografski aparat, ker je hotel posnemati prizor ob vzletu. Zato se je skušal z njim ubraniti pred kačo, seveda brez uspeha. Naočarko je s to obrambo naravnost razdražil, da se je začela viti k njemu. Ker je bilo med njim in pilotom precej razdalje, je stopil na sedež, meneč, da se bo kače na ta način uspešnejše ubranil. Skušal je naočarki streti glavo z obuvalom, kar se mu je pa še manj posrečilo. Naočarka se je vzpenjala vedno višje k njemu in ga je končno prisilila, da se je umaknil naravnost na krilo letala. Tedajci se je čisto slučajno ozrl po njem pilot, ker se je letalo nagnilo in je začelo kolebati v zraku. Videvši. da gre za boj na življenje in smrt, je usmeril letalo k zemlji, kjer je pasažir skočil na tla in s pilotovo pomočjo ubil kačo, ki mu je ogražala življenje.
X Vojna preti kolibicam. V koloniji Kenya v vzhodni Afriki je letos strašno mnogo kobilic. Poskusili so že vsa sredsva, da bi se otresli strašne nadloge, pa vse zaman. S posebnimi stroji so trosili plin in strupe med kobilice, pobijali so jih na vseh koncih in krajih, pa vendar ni pričakovanega uspeha. V pokrajini Ukamba je bilo poslanih v preteklem mesecu v boj proti kobilicam 23.000 vojakov s 120 oficirji. Uradno poročilo pravi, da je na stotine kvadratnih kilometrov zemlje pokrite s kobilicami, in kjer so jih uničili, tam so se nakopičile nad njimi nove. Boj proti njim ne zaleže nič. Škoda je nepopravljiva. Mnogo kmetovalcev je zblaznelo ob pogledu na njive in nasade, ki so jih ugonobile kobilice.
Tudi »lato je potrebno.
Ženitovanjski posredovalec: «Ta dama, ki Vam jo priporočam za nevesto, ima zlat znaraj s
Ženitovanjski kandidat: <Ali poseduje dama morda še kakšne drugačne zlate 7adeve?»
Uničevanje bacilov.
Zdravnik: <Glo'ooko dihanje uničuje bacile.^
Pacient: «2e prav, že prav, toda kako naj pripravim bacile do tega, da bi globoko dihali?>
Ne pozna imen svojih otrok.
Starejši nadučitelj v zapuščenem kraju Slovenije ima celih 15 otrok. Neke nedelje napravi on, njegova žena Marjana in vsi otroci izlet. Na bregu nekega potoka je prva postaja. Marjana privleče iz nahrbtnika celo jedilno shrambo in začne se mučno hranjenje lačnih želodcev, ki se podijo sem in tja po bregu.
Naenkrat pridirja eden nadučiteljevih sinčkov: «Papa, papa, Mihče se je zvrnil v vodo.»
«Mihče? Mihče?« ugiblje nadučitelj, «čujcš, Marjana, ali imava midva tudi kakšnega Mih-četa?»
4
■■»» 2
V otroškem vrtcu.
V otroškem vrtcu se igra učiteljica. z o.trod menažerijo. Vsak otrok mora posnemati kakšno! žival Eden laja, drugi mijavka, tretji teče k<7 konj in tako naprej. Le Tonček sedi v kotu ir| se ne gane.
«Ali si ti bolan, da se ne igraš z nami?« ga vpraša učiteljica.
«Pst, gospodična, jaz sem kokoš in ležem jajca...»
Listnica uredništva
Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah; M. S, Kakor vidite, smo objavili v zadnjem Času žet; več Vaših spisov. Na vrsto bo prišlo pola gomat vse, kar ste nam jih poslali. Prav tako tudi »Resnicoljubni Kljukec». Vaše mišljenje glede zgodbe «Osel in miška« ter podobnih: pa nI točno. Vse je potrebno in različni so ljudje, k| imajo radi različen material in od najrazličnejši!! piscev.	j
Zdaj gremo! Novost! Pa kam?
V novootvorjeno turško orientalsko kavarno « Ljubljanski dvor« k! je otvorjena vsak večer do 2. ure ponoči. Tam so vsakemu takoj na razpolago ražnjiči, čevabčiči in druge dobre ter okusne stvari. — Za obilen obisk se piporoča.	181
P p i m a gonilna jermena
iu »se mlinsfco-tehnične potreb-čine vedno v zalogi pritvrdk
CA0EZ & BRCAR, Ljubljana, Morska utica 3
12-
ZA SMEH IN KRATEK ČAs\
Nista baš prijatelja.
Krišpin in Polikarp se srečata.
cKakor nalašč te srečama, reče Krišpin. «Na-hajam se v trenutni denarni zadregi in bi te prosil, da mi posodiš dva stotaka.»
«Posodil bi ti ju sicer lahko,» odvrne Polikarp, ctoda jaz načelno ne posojujem denarja. To samo kvari prijateljstvo.)
dmaš popolnoma prav,> soglaša Krišpin, doda, veš, midva prav za prav nisva tako velika prijatelja.. .>
Konja je napravil
Nadica: «Mamica, videla sem moža, ki je napravil konja.>
Mati: «Kaj, konja je napravil??
Nadica: cPrav gotovo, mamica. K uj je bil že skoro gotov, samo kopita je mož šo pribijal na noge...»
Pomanjkanje stanovanj.
Urška pride v Ljubljano in vidi, kako je baš neki delavec zlezel po lestvi v odprtino kanala. <Strašno je to,> je vzdihnila usmiljena Urška, <kako veliko je pomanjkanje stanovanj v Ljubljani !>
Lažnivec.
Gospod (velikemu lažnivcu): «Ako se mi v trenutku tukajle nekaj zlažeš, dobiš en stotak.«
Lažnivec; »Rekli ste, da boste dali dva...«
vsake vrste, žimo, cvilh, sofe iu vse tapetniške izdelke kupite najboljše pri 96
PT RUDOLF SEVER
TAPETNIH, LJUBLJANA, MARIJIN TRG ST. 2.
domačo attio, ječmen, plenico,
proso kupuje po najviijlh cenah tvrdka
A. VOLK v Ljubljani
Resljeva cesta it. 24
H. gasfraum Pr®fcearn4°2va
Dežnike soininike iu sprehoetne palice
dobite naiceneje pri zgornji tvrdki.
Cvetje, zelišča, korenine inlnbje
t se vrste, v suhem stanju, kupuje v vsaki množini
H. Liickmann
Ljubljana, Ahaoljeva cesta št. 10.
Zahtevajte brezplačno ceniki 183
Tvornica kon aka in likerje* VEUEŽGANJARNA	t
Viktor Meden.
LJUBLJANA, Celovška cesta tO
dobavlja po ceni najboljše : Likerje, kon ak, rum,! silvovko, brlnjevec, tropinovec, vino, vermut, malinovec.	16%
Kupuje sadje In druge slrovlne za iganjekuho.
Ceneno češko perje!-
I kg sivega opuljeaega peri« 70 Din. napol belo ;oDin, belo 100 Dm. boljše 125 Din in 150Din, mehko kot puh 200 Din in 225 Din boljša vrsta 275 Din, PoSiljatve carine proste, proti povzetju. — Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in neugaiaioie vzame nazaj. 101
Naročila samo ca Benedikt Sachsei, Lobez št. 14
k«d Plana. Jaškoilovašlca
Poštne pošiljke rabilo iz oesKoslovaške v f. Jugoslavijo približno IO dni
X O O O dinarjev
Vam plačam če se svojih bradavic
kurjih oče
trde kože, izrastkov ne iznebite mguruo v treh dneh po uporabi Ria balzama brez boleeiu, brez nevarnosti in brea noža. Zdravniška priporočila: Dr. Cyiak s B. Dunaj, piše: Jas sem z Rio zadovohen, pošljite io 24 lončkov, uporablja) jih bom pri svojih bolnikih. Cena z garancij-] skim pismom Din 9"< -, trije loački Diu 18—6 lončkov 32—.
Dr. Nic. Kemeny Koš e« (Kaschau)
186 poštni predal 12/60. Češkoslovaška.	|
A. & E. SKABERNE,
»DOMOVINA* št. 15 ====================
v
Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjigo
Furmani so furali
olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkieo za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejše z Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chloro-dont-paste, ki stane Din. 8-—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta. oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor 55.
rrva pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino:
metih v požiralniku, pretresu mo2gan, soln arici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan u s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd.
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo.
Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča
v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prešernova ulica 54 (nasproti glavne oošte)
Furman Jaka: Jaz imam pa ics smolo. Ravno na sredi pota, pa še pod 'klancem, se mi strgajo štrange. Komaj dober mesec jin imam, pa še kako drage so bile. O ti gol|uf.«i svet, ki prodajaš ubogim furmanom in lune te ni slabo blago za dober denar. Sv. Martin, ti furmanski patron, ti mi pomagaj!	(Daljo prihodnjič.)
Naznanilo!
Štefan Mencinger
naznanja cenjenemu občinstvu, da je
Izredna ponudba
Z« deževni letni čas priporočamo, da si nabavite
povsem higijenično in moderno urejene
nove gostilniške prostore
v lastni hiši na Kette-Murnovi (prej Martinovi) cesti št. 10 v Ljubljani.
Kuhinja izborna, Sveže blago. Cene solidne.
Vina prvovrstna. Točna postrežba. Prepričajte se.
Avtopostaja
Veliki jf^	_ _
ilustrovani '	M. JL JHL JHL
dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča
RADIOTEHNIKA - Tone Poljšak Ljubljana, Aleksandrova cesta 5
Prot z baterijami 1
Radioaparat, ki jih ne potrebuje in je radi tega najcenejši, je:
4cevni radioaparet „Poltosinus IV*'
za priključek na električni tok, valovna dolžina 200—2000 m, skrajna selektivnost in jakost, vsa Evropa v zvončniku, brez motenj električnega toka. Cena z elektrodami Din 5250'—. Vse radlopotrebščine najceneje!	i84
MEINEL in HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov in harmonik
R. Lorger, MARIBOR št. 104-B.
Vioiim- od !)5 ilu. UuriM- iiiiniuiiuki utl 85 Hm Tam-(»urice od »8 lliu. Glumoloiii o<> B4» tiin m Ualie,
Zdrav ostati — boleznim uiti!
Ako si prezebljen ali prehlajen, ako imaš hladne noge, trPiž radi glavobola, migrene, ako te mučijo revmatične bolečine, ako so ti oslabili živci in mišičje, če si duševno SJ A -aK^ ^S^/jjl ali telesno onemogel, če sl?bo spiš, ako te bolijo zobje, pSa LfjJtk ^Mr trganje, v sklepih, bolečine za obrazu in vsem telesu,
če si preveč občutljiv na hladen zrak in se drugače igb! IkjF^^ pojavijo pri tebi znaki slabosti in nezadostnega obtoka iPr |\*m krvi, potem je to dokaz, da nisi v tvojih zdravih dneh jlf j AJjfi
sploh nič napravil, da se obvaruješ tega zla. Delaj ono,	---
j—	kar so že naši dedje in pradedje z vedno enako dobrim
uspehpm izkušali. Rabi znotraj in zunaj preizkušeni pravi Im	Fellerjev prijetno dišeči „ElsafIuld". V lekarnah in soiod-	gg
l	nih trg°vinah stane poizkusna steklenica ti Din, dvojna jllf	J3L
^Sfifc nu ^ steklenica 9 Din, velika specialna steklenica 26 Din. Po '-mjA iJ/?^, /SM i P^ffl P°Š'' VSa' en	ka,eri vsebuje 9 poizkusnih, 6 dvoj- šl
^^^^jkajm/ nih ali 2 specialni steklenici za 62 Din.' Dva taka zaboja
staneta samo 102 Din, s poštnino in zavojnino vred. jI MifŠSfm^	Naročila je treba točno nasloviti na	—
Eugen V. Feller, lekarnar, Stubica Don>, Elzatrg 360, Hrvatska,
Ako pa potrebuješ dobro sredstvo za želodec, naroči obenem Felierjeve
blago delujoče Elsa - kroglice, 6 škatelj za 12 Din.	i
Zahtevajte brezplačni
s 1000 slikami
Fina srenrna ura na zapasfnici s svilenim moare-trakom 160 Din, ista ura s fino »rebrno, raztezno zapt sinico 190 Din, ves
stroj teče v kamenih! 5letno jamstvo. 14
Znamenite znamke ur, kakor Omega, Eter-na, Doxa, Longines i. dr. ceneje nego drugje.
ANTON KIFFMANN, Maribor št. 43 d.
Za (eva te brezptacni cenita poštnine prosto.
Izdaj* za Kuozotcti »Domovine. A doli Ribnikar.	Urejate Pili® Omladit	Za Narodno tiskarne Prao Jaistisc