List 4 4 Tečaj L V III. I 9 Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. 5 po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 50 vin., za, četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje na dom v Ljnb I Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se 4 Dopisi naj se pošiljajo nredništvu „Novic". Ljub^anl 23. februvarja 1900. T L Politični oddelek. 3Sfe2 ^^ W W f korist osebna podjetnost posameznikov še veliko jega pomena. več- Nam nikakor neče v glavo, zakaj naj bodo dr Po stari šabloni. Vladajoči krogi v naši državi so naravnost nepo- boljšljivi. Kakor se je včasih reklo o Bourbonih, da se niso ničesar naučili, in da niso ničesar pozabili 7 tako žavne podpore v podobi davčnih popustov deležna samo jedna sama forma obrtne organizacije in to kapitalistiška forma, dočim se hoče posameznika popolnoma prezreti. Če kdo sezida novo hišo, je za gotovo vrsto let oproščen nekaterih davkov. Nikomur ne pride na misel se lahko reče o naših vladajočih kaza za to. mož. Evo novega do- trditi, naj se oproste samo akcijske družbe, ki grade Po listih 1 ki imajo z vlado več ali manj tesne hiše in ne tudi posamezniki. Pri obrtnih podjetjih pa se hoče prav resno uveljaviti tako, naravnost blazno načelo. Ako se hoče obrtnost in trgovina resno podpreti in odločila zveze, čitamo te dni vest, da se je vlada važno akcijo v podporo doslej toliko zanemarjene za to z državnimi sredstvi 1 potem se moralo podpreti obrt- vsako trgovsko obrtno podjetje. Ako posameznik v nosti. Podpreti in povzdigniti hoče našo propadajočo kako obrtno podjetje ali v kako trgovino investira vse obrtnost s tem, da po vzgledu druzih naprednejših držav svoje imetje, potem mu vlada ne bo dovolila popusta od olajša vsem^vrstam obrtnikov vsaj za prvi čas davčna davkov, tudi če v prvih letih niti krajcarja ne zasluži, bremena. Misel na sebi je dobra in hvalevredna, ali nasproti pa, če bo delniška družba investirala jednak okvir, v katerem se hoče izvršiti ta akcija, je tako tesen, da se ne more računati na kak večji uspeh. Vidi se iz kapital 1 bo davkov za več let ali popolnoma ali večinoma oproščena. Na ta način se bo ubijala podjetnost posa vsega, da so pri tej akciji imeli prvo besedo birokratje, meznikov in pospeševal razvoj kapitalistiške organizacije, ki vse gospodarsko življenje poznajo samo iz knjig, ne kar je gotovo vse obsodbe vredno. Nasledek tega bo, da pa tudi iz prakse. bomo imeli čedalje manj samostojnih, energičnih, le nase Vlada misli namreč dovoliti davčne olajšave samo zanašajočih se ljudi in vsled tega tudi čedalje manj za na novo ustanovljenim delniškim družbam, in takim bankam, vodstvo večjih podjetij sposobnih. ki hočejo vstvariti nova industrijalna podjetja, ne pa Vladni načrt ima pa poleg tega še drugo veliko tudi posameznikom. Vidi se nam, kakor da bi merodajnih napako. Vlada A ^^ « ^ ^ ^ w ^ m M A M „ O kateri je minister grof Goluchowski krogov narodnogospodarska modrost ne segala dlje kakor rekel, da je fiskalistiška in neokretna do akcijskih družb, kakor da smatrajo bo pd tem na to kapitalistiško črtu imela popolno prostost pri dovolitvi davčnih po formo našega gospodarstva za najidealnejšo in za nekak pustkov. Dovoljevala bo popuste samo tistim podjetjem, življenski eleksir proti vsem obrtnim in trgovskim bo- katerim bo hotela, drugim pa ne. Po njenem načrtu ne leznim, za sredstvo, o katerim se da jedino pomagati zadobi nihče pravice zahtevati, da se mu dovoli davčni milosti avstrijske celokupnosti. popust, ampak bo vsakdo odvisen od Kolika zmota. Mi nikakor ne spadamo mej tiste administracije. kričače kratke pameti, ki smatrajo akcijska društva za Naj ostanemo tudi tu pri vzgledu, ki smo ga malo n občno nesrečo. Da akcijske družbe pospešujejo prav iz- poprej navedli. Če zida kdo novo hišo, ve, da mora biti datno življenje, ali kdor ima kaj več soli v glavi, kakor oproščen davkov in ve tudi natančno, za koliko časa, da kak svedrec, tisti mora priznati, da je tudi za splošno mora biti oproščen. Nihče ne more biti v tem oziru v f. • f stran 64 Letnik LVIII dvomih, vsak lahko izračuna koliko bo znašal popust in uspeha Gle vsak se zadeva, da je njegova pravica, tirjati popust in P^^ razglasila zunanjega načrt uradnega jezika na Moravskem je kateremu se nihče ne upira % ali da mu te pravice noben birokrat ne more prikrajšati. Nasprotno pa podjetnik po načrtu, o katerem govorimo, nima nikake pravice do popusta in se bode po tem načrtu državna podpora premenila kaj hitro v vladne pre- se bodo sicer še nekaj časa nadaljevale glavnih zadevah se ni doseglo nikako sporazumljenje. Nemci 80 odločno odklonili češki Dotraoji uradni jezik na Moravskem in tudi ravnopravnosti v notranjem urado^anju na češkem delajo take ovire, da na uspeh konferenc ni misliti. Konference teku je ves svet zente ter bi ta nedostatek kak podjeten in malopošten prepričan, da ne bodo imele nikacega uspeha uradnik lahko izkoridtil tudi v svojo osebno korist. Rusija. tisto previdnostjo in preudarnostjo, To so nagibi J vsied le katerih se z vladnim načrtom značilno za vso rusko politiko, dela ta velika slovanska država nikakcr ne moremo sprijazniti. Poslanska zbornica bo * morala z vso silo delati na to, da se odstranijo te hibe, obrtnosti organi- in in da se državna podpora trgovini zuje na zdravi podlagi in ne po stari šabloni. priprave, da se utrdi ob Perzijskem zalivu. Zbrala je na afganski meji že precejšnjo armado. Splošno se je mislilo, da hoče Rusija izkoristiti angleške stiske v južni Afriki proti Angleški, a zdaj se vidi, da nima tega namena, in da nikakor neče poseči čez mejo, deli interesno afero angleško od ruske. Rusija si bo vzela, ako sploh do tega pride, samo to liko ozemlja, da nobena druga država ne dobi Perzijskega Položaj. razmerah in vobče zaliva v roke, po čemer hrepenita tako Angleška, kakor Rusija. k Nemčija ima zopet zaznamovati velik uspeh, Politični pPO^lOd» IM^amr^no nna T-Anot »zaTnamAwafi trnlib- iianah g^ Državni zbor se je sešel v najkritičnejših dosegla njena diplomacija. Poroča se, da ie bila pred kratkim vlada mnenje, da mu sojeno samo še med Nemčijo in med Turčijo sklenjena pogodba, vsIed katere jako kratko življenje. Vlada se je na vse načine pehala, da garantiia Nemčija Turčiji integriteto njene posesti v Mali Aziji bi omogočila mirno poslovanje poslanske zbornice in od se- napram Rusiji, v tem ko je Turčija prepustila Nemčiji upravo danjega parlamenta dosegla votiranje nagodbenih predlog. Pri- davkov in carin. Nemčija se čedalje bolj vdomaöuje v Mali vezala je sicer kolikor toliko izvzemši Čehi i in Wolfovce vse Aziji in tako pripravlja tla za čas, ko bo v stanu, celo Malo levičarske in desničarske stranke naše ali vzlic temu je jako Azijo anektirati. malo upanja, da bo državni zbor mogel funkcionirati^ Latentna kriza > v kateri se nahajamo že več lef, bo bržčas stopila v novo fazo. Bržčas pride do razpusta drž. zbora. Vlada hoče apelirati na volilce. Kaj se potem zgodi, če bi tudi ta apel ne imel uspeha, tega morda še Körber sam ne ve. Francija. višjo duhovščino očrten konflikt. Že dlje časa trajajoče nasprotstvo me) m mej Vlada bi vlado se je končno spremenilo v rada odstavila nekatere škofe, pa Češka obstrukcija. Vlada je s spravnimi konfe- tega ne more storiti kratkim potom. Obrnila se je do papeža z željo, naj izposluje, da se škofje pokore, ali da se mesto rencami poskusila pridobiti Čehe, da bi odjenjali od obstruk- cije, zajedno pa se je tudi potrudila, da češke poslance izo- lira in tako oslabi njihovo pozicijo. Po vsem, kar se čuje iz Čeških krogov, bodo češki poslanci obstrukcijo nadaljevali, četudi s težkim srcem, saj Če bi tega ne storili, jih čaka tista usoda, kakor je zadela Staročehe. Vsled češke obstrukcije pa postane ohranite7 desnice nemogoča. Poljaki so odločni nasprotniki češke obstrukcije, isto tako nemški klerikalci in tem se brez dvoma pridružijo tudi Slovenci in Hrvatje. Desnica bo razpadla tisti hip, ko se začne češka obstrukcija in neki njih določijo za upravo škofij generalni vikarji. Oi tega, kakor se papež odloči, je odvisno, če pride na Francoskem do novega kulturnega boja ali ne. Vojna v Južni Airiki. — Kaže se, da je sreča zdaj zapustila hrabre Bure in da se je začela smehljati Angležem. Maršal Roberts in šef njegovega generalnega štaba lord Kitchener sta prevzela poveljstvo zapadne in južne armade in združivši 35 000 mož sta jo vdarila proti Kimberleyu, katero mesto 80 vzeti. Buri odlični poljski poslanec je izrekel mnenje. da se nikdar več ne obnovi, ker so Čehi liberalci, vse druge desničarske stranke pa so klerikalne. „N. Wr. Tagblatt" trdi, da di Desnica in vlada je vlada z obljubljenimi koncesijami zagotovila podporo vseh desničarskih strank, izvzemši seveda Čehe; Oficijozni listi pre- oblegali več mesecev, ne da bi je mogli za-Veliki premoči Angležev se Buri niso mogli ustavljati. Vsled tega so opustili obleganje Kimberleya in se umaknili na Oraujsko ozemlje, v tem ko je general French zasedel osvobojeno mesto. Operacije so se takoj nadaljevale in prišlo je na raznih mestih do manjših bojev. Buri so Angležem vzeli nogo provijanta in isto tako Angleži Burom. Roberts bi rad prišel v glavno mesto oranjsko v Blomtontain, ker misli, da rekajo to ve^t, a nekako tako, kakor hoteli reči: Vlada bo Oranje država Ker je sicer marsikaj obljubila, izpolnila pa ne bo ničesar. Podpredsednik poslanske zbornice. dr. Pi§tak, dozdanji prvi podpredsednik poslanske zbornice, postal minister za GaliŠkb, voliti bode v Jedni prihodnjih sej novega podpredsednika. Nemci kandidujejo Pradeja, ki je pripadnik nemškonacionalne stranke. Čujejo se sicer glasovi, pravijo, da to ne gre, češ, predsednik je Nemec, drugi pod- potem sedaj primorana, skleniti mir. Njegova na to, da bi zajel od vseh strani prizadevanja merijo armado generala Cronje in jo tako uničil. Buri zopet skušajo priti Robertsu na hrbet in ga tako stisniti, da bi se ne mogel ganiti. Težko je reči, kateri načrt se posreči. Buri so sami uvideli, da njihove vojne sile ne zadostujejo, da bi se mogli kar na treh mestih vojskovati. Vsled tega, in ker je položaj v burski vojni svet resnično jako neugoden za Bure, predsednik je Rumun, ako postane Nemec še prvi podpred- Oranju sklenil, koncentrovati vse moči proti maršalu Robertsu m sednik, bi večina avstrijskega prebivalstva to so Slovani sploh vsled tega opustiti obleganje Ladysmitha ter zapustiti Natal. v predsedništvu ne bila zastopana, kar vendar ne gre Pri Buri se umaknejo na transvaalsko mejo. Vidi se torej, da sedanji konstelaciji je pa lahko mogoče, da pride to vender in da bodo avstrijski Slovani brez zastopstva v predsedništvu. čemu jim tudi bil tak zastopnik, tem miuderwerthlich Slovanom, ki niso za druzega, ko da v vojni prelivajo kri za državo in cesarja, v miru pa se jih zatira. zanje razmere niso tako ugodne, kakor se je mislilo, in da utegnejo postati še jako nevarne, ako se Burom ne posreči, ustaviti zmagovito napredovanje maršala Robertsa. — Kakor najnovejša poročila naznanjajo, so bili Angleži popolnoma pobiti in se govori, da . so generala Bullerja Buri ujeli. Spravne konference. Krožila svet ni prišla niti miš. Vsa so gorovja, a na spravna pogaj anj a niso imela J Zbornični svetnik Josip Lenaröiö podpira od-sekove predloge in vpraša, če so v proračunu vra-čunjeni tudi tiskarski stroški za letno poročilo. Ko je zbornični tajnik opomnil, da se to lahko pokrije s Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko, postavkom „tiskarski stroški" kakor tudi z n izvan (Konec.) rednimi stroški tt » se predlogi odseka sprejmejo VUI. Zbornični «vetnik Fran O m er s a poroča o volitvi dveh zastopiaikov zbornice v šolska odbora C. kr. obrtnih strokwnih šol v Ljubljani. Ker je po- poroča Predsedništvo prevzame podpredsednik Klein. XL Provizorični predsednik Iv. Baumgartner » da pripravlja c kr trgovinsko ministrstvo tekla poslovna doba šolskega odbora c. kr. strokovne glasom dopisa c. kr. deželne vlade načrt novega za-šole za lesno obrt kakor tudi odbora c. kr. stro- kona za vravnavo merskega in utežnega reda kovne šole za umetno zbornica glasom vezenje in čipkarstvo, ima pravil prvoimenovane, oziroma Isti naj določa, da se mora za merjenje in tehtanje v javnem prometu rabiti le postavno preskušene pravil zadnje imenovane strokovne šole voliti po in kolekovane mere, uteži, tehtnice in enega zastopnika v njih šolske odbore orodja sploh merska smislu tega načrta se kot v javnem pro Odsek nasvetuje: Zbornica naj izvoli svojim za- metu se vršeč smatra vsaka vporaba mer utežij in stopnikom v šolskem odboru c. kr. strokovne šole za tehtnic ter drugačnih merskih orodij, pri katerih za lesno obrt gosp. Viktorja Naglasa, tovarnarja s po- hteva pravno varovana korist pravo in natančno do hištvom in hišnega posestnika v Ljubljani in svojim ločbo mere in teže zastopnikom v šolskem odboru c. kr. strokovne šole 0 za umetno vezenje in čipkarstvo gosp. Feliksa Urbanca. zborničnega člana in trgovca v Ljubljani se sprejme. Taka vporaba se zlasti vrši: a) pri sklepanji ali izvršitvi vseh pravnih opravil, ki se tičejo izvrševanja Predlog kakega obrta ali podjetja, in pri katerih se mora vi- IX. Provizorični predsednik Iv. Baumgartn šina plačila mezde ali pristojbine določiti z mero ali v onih slučajih, kadar se določitev mere ali težo utemeljuje v odsekovem imenu predlog: Pri trgovski teže vrši ali potom javne oblasti ali potom privatnih in obrtniški zbornici naj se ustanovi mesto konci- oseb za plačilo. pista z letno plačo 1000 gld. in aktivitetno doklado 200 gld. in provizorično odda. Prosilci morajo doka zati, da so dokončali pravo- in državoslovne študije, orodij pri hišnem Kot ne v javnem prometu se vršeč se mora smatrati vporaba mer, utežij, tehtnic in drugih merskih Ko je zbornični svetnik Josip Kuša podpiral, se je isti sprejel. gospodarstvu, dalje v laboratorijih 1 predlog tovarnah, skladiščih itd čaji pod točko a, razun če ne nastopijo slu X. Predsedništvo prevzame provizorični pred- « Na to se pripravljajoč, da bi se glede izključne sednik Ivan Baumgartner. Podpredsednik Anton vporabe le postavno preskušenih mer, utežij, tehtnic Klein proroča o proračunu za leto 1900. Po istem in merskih orodij nadzorstvo uspešno vršilo, name- znašajo stroški 16.580 gld. 55 kr. kateri so se zlasti rava c. kr. trgovinsko ministrstvo ustanoviti mere- radi tega pomnožili, ker se je za mesto koncipista skusne katastre, v katere bi bile vpisane vse one 100 gld za penzijski zaklad 2000 gld za cesarja osebe, ki izvršujejo tako opravilo, pri katerem se vrši Fran Jožefove ustanove za onemogle obrtnike 2300 gld., a'i bi se lahko vršilo m rjenje in tehtanje v javnem za cesarice Elizabete ustanove za uboge udove obrt- prometu nikov 100 gld., za obrtni pouk 250 gld., in za kance ta namen je c kr trgovinsko ministrstvo __v lista 250 gld. več preračunalo, kakor v prejšnjem letu. ukrenilo, da naj se v abecednem redu vse one kate Leta 1901 se bodo stroški v toliko zmanjšali ker gorije vrši ali bodo prispevki za penzijski zaklad in za cesarja Fran Josipove ustanove v skupnem znesku 4300 gld. od- javnem prometu obrtov in podjetij zaznamujejo, pri katerih se se lahko vršilo merjenje in tehtanje v padli Če-^ se od stroškov lo/o priklada v proraču njenem znesku 4091 gld. 21 kr. odšteje, tedaj je primanjkljaja 12.489 gld. 34 kr., ki se bo kakor tudi 25 o/^ blagajnična zaloga v znesku 4145 gld. 12 kr. pokril z blagajničnim ostankom od leta 1899 Poročevalec . kr. deželna vlada je zbornici tudi že predložila v izjavo take zaznamke vseh c. kr. okrajnih glavarstev na Kranjskem in mestnega magistrata v Ljubljani. stavi po natančnem utemeljevanju sledeče predloge 1.) Zbornica pritrdi predloženemu proračunu. Odsek je te od obrtnih oblastev sestavljene 2.) izkaze natančno pregledal. Pri nekaterih se morajo v spopolnitev privzeti še nekateri obrti; obče je pa delno pokritje potrebščine naj se pobira mnenja, da so izkazi pripravni za generalno se v letu 1900 1 ®/o doklada od občne pridobnine in od stavo zaznamka vseh takih obrtov v celi deželi in pridobnine od podjetij zavezanih javnemu dajanju računov. predlaga poročilo. Zbornica naj v tem smislu predloži svoje Predlog se sprejme stran 66. Letnik LVIII XII. Zbornični svetnik Josip Lenarčič poroča Ijani zlasti za nekatere dele mesta zelo o dopisu C. kr. deželne vlade glede kolizije tedenskih Posebno občuti to občinstvo iz predmestij neugodne, semnjev v Novem mestu m Kandiji, ker imata oba ki je precej oddaljeno od glavne pošte. Da se v glavnem mestu kraja semnje ob istem času, namreč vsak pondeljek. naše dežele pobirajo pisma iz tružic samo trikrat na Zbornica je že v neki prejšnji seji povdarjala, da je dan in sicer ob desetih dopoludne, ob eni popoludne ta kolizija v interesu trgovskega prometa z živino in ob polu osmih zvečer, je jako čudno, ker se po in v interesu prebivalstva sploh nedopustna. Ker pa drugih manjših in ne glavnih mestih, kakor n. pr. v ima Novo mesto starejšo pravico do teh semnjev, se Mariboru, v Celju itd. pobirajo pisma večkrat na dan je zbornica takrat izjavila, da naj se tedenski semnji Da bi se ti nedostatki odpravili, in da bi se te raz v Novem mestu vršijo vsak pondeljek, oni v Kandiji mere zboljšale, obrnil sem se do poštne direkcije v pa naj se preložijo na kak drug dan. Trstu, in zagotovilo se mi je, da se bo temu opomoglo Ker bi po odsekovem mnenji ne škodovalo sej- Iii zares se je ukrenilo, da dobimo takoj v začetku miskim koristim v Novem mestu in ob enem se ozi- prihodnjega leta nove tružice po Vlčkovem zistemu ralo na one v Kandiji, če bi se tedenski semnji v ter da se bodo po vsem mestu tudi zvečer med Kandiji vsak torek v tednu vršili, je odsek za to, da se tedenski semnji v Kandiji prelože na torek. . in 10. uro pobirala pisma iz tružic. Obveščajoč o tem slavno zbornico upam, da bode s tem ukrepom Kandija bi imela od tega tudi koristi, ker bi posebno pa občinstvu v predmestjih, katera so bil tukaj 1 ob pondeljkih ko so semnji v Novem bolj oddaljena od glavne pošte, vstreženo, zlasti če mestu, i ob torkih precej živahen promet. Tudi one pomisli, da morajo sedaj vsi tisti, kateri pisem ne osebe, ki bi v pondeljek vsega ne 1 « opravile, bi lahko morejo odpraviti do polu osmih zvečer, poštne poši v torek svojo živino prodale, oziroma svoja opravila izvršile. Ob onih torkih pa, ko se vrše letni in živinski semnji v Novem mestu, bi bilo pa boljše, da se te- Ijatve nositi daleč na glavno pošto ali celo na kolo- dvor, ako hočejo, da se še isti večer naprej oddajo Pri tej priliki pa naj mi bode dovoljeno, ome- denski semnji v Kandiji vršijo v sredo, in sicer IZ niti še neke druge, v oddaljenih krajih našega mesta pereče poštne zadeve kakor znano, dobiva prebivalstvo istega vzroka, kakor se je za preložitev tedenskih ^ predmestjih in predkrajih pošto še le okolo desetih semnjev na torek navedel. Odsek torej Zbornica mnenje. predlaga: naj v smislu tega poročila izreče svoje Predlog se sprejme. XIIL Zbornični tajnik poroča o dopisu c. kr. finan čnega ravnateljstva za Kranjsko, da je bil pri žrebanju v seji deželne pridobninske komisije izžreban članov namestnik g. Fran Omersa, trgovec v Kranju dopoludne, ker pismonoše prično z dostavljanjem navadno blizu glavne pošte in pridejo torej prav pozno v oddaljena predmestja. Da je ta okolnost zlasti za trgovca in obrtnika neugodna in često združena tudi z gmotno škodo, je umevno. Da se ta nedostatek od- predlagati, naj bi se trgovska in katerega je zbornica volila za prvo priredbeno dobo občnega pridobninskega davka. Ker se v smislu zakona izstopivši članov namestnik lahko zopet voli, predlaga poročevalec v odsekovem imenu: Zbornica naj za drugo priredbeno dobo zopet izvoli članovim namestnikom v deželni pridobninski komisiji gosp. zborničnega člana Fran Omersa. Predlog se sprejme. pravi, usojam se obrtniška zbornica obrnila do glavne poštne uprave « s prošnjo, da se število pismonoš v Ljubljani za toliko pomnoži, da bi pismonoše prihajali takoj v predmestja ter tam pričeli z dostavljanjem. Prepričan sem, da bi glavna poštna uprava tako povsem opravičeno prošnjo upoštevala. Zbornični svetnik Karol Luckmann podpira _ a toplo ta predlog, kateremu zbornica, jednoglasno pritrdi Slednjič je še podpredsednik Anton Klein po XIV. Zbornični svetnik Karol Luckmann utemeljuje predlog: Zbornica naj se obrne do c. kr. trgovinskega ministrstva, da se podaljša interurbanska telefonska zveza iz Ljubljane v Škofjo Loko, Kranj, Trbiž, Beljak in iz Kranja v Tržič. prijel za besedo. današnjo sejo bomo zaključili tekoče leto ter skoraj prestopili prag novega leta, katero je posebno pomenljivo kot zadnje v našem stoletju. Želim Vam vsem, da bi Vam prineslo mnogo Provizorični predsednik Ivan Baumgartner podpira'ta predlog, in dostavi še, da tudi Bled, Novo — Oba pred- mesto in Vrhnika dobe telefonsko zvezo. — loga se sprejmeta. XV. Zbornični svetnik Josip Kušar predlaga: naj slugi dovoli za leto 1899 podporo v sreče in blagoslova, narodom ljubljene naše avstrijske domovine pa toli potrebno slogo in mir, kajti le potem je zajamčen procvit tudi trgovini, industriji in obrtu. Bog daj srečo! Naj mi bode dovoljeno, da gosp. vladnemu za- znesku 50 gld Predlog se sprejme XVL Zbornični svetnik Fran Hren povdarja, da stopniku izrečem zahvalo za blagohotno podporo s prošnjo, da nam ohrani naklonjenost tudi v prihodnje. Ob jednem pa prosim, da povodon- novega leta tudi C. kr. vladi sporoči naše čestitke. Provizorični predsednik Ivan Baumgartner so kakor obče znano poštne razmere v Ljub- se zahvali v imenu zbornice podpredsedniku za objek- .1. 11 tivno vodstvo sej in za tako blagohotne čestitke, do- priporočila gosp. odbornika Lenarčiča stavi pa, da naj i on sprejme ob 1 je novem letu naj- osnovati istočasno, kjer treba predlagal tudi srčnejše čestitke zbornice, in da naj tudi v novem ter je konjerejske zadruge izročil predloga posebnemu odseku v presojo in letu deluje-v najboljäem zdravju za interese, ki jih preračunanje. V ta-odsek so bili izvoljeni gg.: Lenarčič zbornica zastopa. Pavlin Rohrman Ti sklepi, ako se izvrše ni dvoma n da se izvrše, o tem utegnejo postati znamenitega pomena za našo deželo. S tako preosnovo kmetijske družbe se vstvari nakrat velika in močna zadružna organizacija. Nihče ne % Reorganizacija kmetijske družbe. more tajiti, da je taka organizacija potrebna. Zadnja številka „Kmetovalca tt nam je prinesla vest, ki bo gotovo močno razveselila vse prave prijatelje Kranjskega in tudi naše kmetijske družbe. „Kmetovalec" poroča namreč, da je glavni cdbor c. kr. kmetijske družbe Imamo sicer v deželi že začetek neke kmetijske organizacije, a pokazalo se ;e, da je ta organizacija skrajno Ta organizacija ki sklenil preosnovati kmetijsko družbo v toliko, da se dosedanjemu delokrogu glavne družbe in njenih podružnic doda nov delokrog. spodljiva in naravnost pogubijiva ima svoje središče v „Gospodarski zvezi« se sploh ne bavi z nakupovanjem kmetijskih gospodarskih potrebščin in s prodajanjem kmetijskih pridelkov in kmetskih mačih obrtnih izdelkov 1 n Kmetovalec" piše v poročilu o zadnji seji glav nega odbora: do- nego se bavi samo s kupčijo s kolonijalnim in z manufakturnim blagom največ pa še s kupčijo z opojnimi pijačami, z žganjem, vinom in Vsled ukrepa v odborovi seji dne 7 aprila 1. 1899 Šele nekaj tedncv tega petjotom kar sta poljedeljsko in da J je družbo tako preosnovati, da dobi posredovanje pravosodno ministrstvo izdali naredbi J katerih se je taka kmetijskih potrebščin po kmetijskih podružnicah zakonsko oblike, in da bo tem podružnicam eventuvelno omogočeno, organizacija, kakor jo je vistvarila „Gospodarska zveza' v naši dtželi najstrožje obsodila kot nezdravo in škod pridelke udov zadružnim «Kmetovalca" potom spravljati v denar (glej Ijivo 1 4 ter določili « m da se morajo kmetijske zadruge baviti 7 iz 1899. stran 55.), je družbeni tajnik vsled naročila v napominjani seji sestavil načrt taki preosnovi družbe ter je nasvetoval: m Pridržujoč sedanjo upravo in način delovanja družbe podružnic, naj se spremene družba in podružnice v registrovane zadruge z omejenim poroštvom. Podružnice naj delujejo kakor dosedaj za pospeševanje kmetijstva v svojem okolišu, a naj delujejo vrhu tega kot nakupovalne samo s kupovanjem kmetijskih potrebščin in prodajanjem kmetijskih pridelkov, sploh pa da morajo biti zasnovane na podlagi mejsebojnega gospodarstva članov. Prav ker je takoimenovana katoliška kmetska' orga- nizacija nestvor, ker če tudi bila morda iz dobrih namenov zasnovana — popolnoma ponesrečena in je celo zgrešila pet pošten in solidnosti je nujno potrebna krepka, na zdravi podlagi osnovana resnično kmetijska in prodajalne zadruge, in sicer s strogo omejitvijo na organizacija tako nam hoče podati C kr gospodarske potrebščine, zlasti pa mora biti izključeno kolonijalno in manufaktursko blago, celo pa opojne pijače. 9 družba, kakor kaže njen gorenji sklep kmetijska Kadar bodeta odseka, ki sta bila od glavnega odbora Glavna družba naj pa deluje istotako kakor do- izvoljena, da uredita načrt, svoje delo končala % « 9 sedaj, a kot zadruga naj bo zavezna ter prigledna oblast podružnic in strogo kmetijskih zadrug in društev, ki se prostovoljno priklopijo družbi. — Sedanja družbena pravila naj se v svrho take preosnove prilagode zahtevam bomo obširnejše o tej zadevi govorili 4 zakona z dne aprila 1873. ter naj se predlože pri i hodnjemu občnemu zboru družbe. Glavni odbor je bil soglasno v načelu s tako preosnovo ter je^ izvolil odsek, sestoječ iz gg. predsednika Murnika, podpredsednika Kaj se je Makaru sanjalo. Ruski spigai V. Kcrolenko; prevel M. Hostnik M Povšeta > Lenarčiča, barona (Vse tiskovne pravice prihranjene.) Lichtenberga in dr. pl Wurzbacha Ta odsek načrt tako uredi 1 da bo podlaga podrobnemu naj ves posveto- vanju prihodnje seje glavnega odbora. pa (Dalje.) . Makar je v resnici slišal to od starih Ijudij; ker v življenji večkrat videl, da so Tatar! na kradenih Družbeni tajnik je predlagal, naj se prične s sno- konjeh celo do mesta jezdili, tak se ve da starim ljudem vanjem živinorejskih zadrug in zadrug za rejo bikov, raz- ^^ verjel Zdaj 4 pa se je prepričal, da tudi stari ljudje ložil potrebo in osnovo takih zadrug ter predložil pra vila ter vse potrebne vzorce golic in knjig za živinorejske zadruge (31 komadov) in zadruge za rejo bikov (19 ko- Vsi oni so se drvili ravno tako hitro, kakor prvi včasih resnico govore. In začel je ravnini prihitevati množico jezdecev. > Konji I I madov) po osnovi štajerskega deželnega odbora. Glavni so leteli kakor ptiči, jezdeci so bili vsi potni, a vendar odbor je soglasno sprejel ta predlog na podstavi toplega jih je Makar vedno dohajal in p uščal za seboj. Večinoma so to bili Tatari, pa srečavali so se tudi še brala Čalg 1 gotovo anci; nekateri iz poslednjih so sedeli na kra- drugič umrl. pravi denih bikih in jih poganjali s šibami Makar je gledal na Tatare srdito in je vsako pot godrnjal, da se jim že prav godi. Kadar pa se je srečaval ga kmalu zajezdila tako da bi 7 Iz usmiljenja je prijel staruho za noge, da po 8 Čalganci, vselej se je ustavljal in blagodušno besedoval z njimi: to so mu vendar bili prijatelji, da si so bili tat je. magal prijatelju; pa komaj je prestopil dvakrat ali trikrat, moral je uže izpustiti hitro staruhine noge, da bi se ne jedno minuto je Tu pa tam je izražal svoje pomilovanje tako da je pobral na potu šibo in pridno poganjal od zadaj vole in konje; no komaj je delal sam nekoliko korakov, uže so jezdici ostajali zadaj v podobi drobinckastih pik. izpulile in mu ne ostale v rokah, starec se svojo nošo izginil izpred očij. Na daljšem potu Makar ni srečaval več osob, katere bi mu bile posebno zanimive. Tu so bili tatje, na katerih je bilo nakopičeno, kakor na tovorni V ^ ^ • živini Ravnina se zdela brezkončna. Puščala sta za seboj neprenehoma jezdece in pešce, a vendar se je okrog blago, da so se komaj premikali; debeli jakutski tresli so se, na visokih sedlih, kakor zvoniki. zdelo vse prazno Med dvema in dvema potnikoma je ležalo, tako se je zdelo, nekaj stotin ali tisočij vrst.i) Mej drugimi prikaznimi zapazil je Makar neznanega bržkone Čalganec; to se je starca; videlo se da videlo na licu, po obleki, celo po hoji, pa Makar se ni mogel domisliti, da bi ga bil prej kdaj videl. Na starem je bil raztrgan kožuh, velika kučma z uhlji tudi vsa raztrgana, stare irhaste hlače in raztrgane telečje opanke No kar je najhujše da si je bil strašansko star J cijazil je štupo-ramo še bolj stare babe, katerej so se noge vlačile po zemlji. Starec je sopihal, opotekal se in se z vso težo opiral na gorjačo. Makaru ga je bilo žal kradeno tojoni zadevaje s svojimi visokimi kučmami oblake. Ravno tu so skakljali ubogi dninarji suhi in lahki, kakor zajci. Šel je mračen morilec, ves v krvi, z divje-tajočim pogledom. Zastonj je padal v čisti sneg, da bi umil krvave madeže. Sneg hipoma okrog rudečil, kakor krvava pena na kropu in madeži so na morilcih izstopali še natančneje, a v pogledu videla se je groza in divje obupanje. In vedno je šel in se ogibal tujih, ustrašenih pogledov. Majhne otročje duše pa so v zraku migljale in migljale, kakor ptičice. Letale so v velikih rojih, čemur se pa Makar ni čudil. Slaba, surova jed, nesnaga, ogenj vse to je uni- se Ustavil se Starec se tudi ustavil Govori! — rekel je Makar prijazno Ne 1 odgovoril je starec Kaj si slišal? Nič nisem slišal. Kaj si videl? Nič nisem videl. kameljkov in hladni prepihi v jurtah čevalo v samem Čalganu vsako leto cele stotine otrok Kadar so te duše priletavale poleg morilca, metale so se kakor ustrašena jata daleč v stran, in dolgo potem se je slišal v zraku hitri, vznemirjeni šum njihovih maj henih perotij. Makar nehote Makar nekoliko pomolčal 9 potem drugimi, podviga dovolj pa izprašal svojim dobrim delom. zapazil hitro. t da se % in takoj cn > v primeri z to pripisal starca, kdo je in odkod se plete. liko Starec je povedal. Zdavnaj uže 1 sam ne ve let i zapustil je Čalgan in šel na 1 ko Slušaj, oče 1 rekel je, kako pa ti misliš? n goro a nebesa Res je, da sem ga rad vlekel, ko sem bil živ, pa vendar služit. Tam ni delal ničesar, jel moroško^) in korenine ne oral, ne sejal in ne mlel žita na žrnovu in davkov ne plačeval. Ko Tojon ga je vprašal umrl, . kdo prišel Tojonu na sodišče. sem bil dober človek. Bog me ljubi. Radoveden je še strani pogledal na popa zadnjo misel: izvedeti kaj od starega Imel je popa No oni je in kaj je delal. On kratko rekel vedal 1 da je šel na » goro tt m nebesa služit. po- Dobro Ne povišaj se; blizu Kmalu sam izveš. 9 rekel je Tojon, kje pa je tvoja staruha? Pojdi, privedi sem tvojo staruho. In šel je po staruho, staruha je pred smrtjo prosila vbogajme, nikogar ni bilo ki bil živil, ni koče, ni krave, ni kruha ni imela. Oslabela je Makar prej celo ni zapazil, da se je na ravnini začelo nekako zoriti. Najprej je, kakor zvoki mogočega orkestra, izza obnebja pribežalo nekoliko svetlih žarkov. In In snežna ravnina Hitro so pobežali po nebu in pogasili jarke zvezde. In da on zdaj mora staruho in ne more vlačiti nog Tojonu nesti štupo-ramo. Starec se je zjokal, staruha pa ga je brcnila kakor bika, in je rekla slabo, pa srdito: zvezde so ugasnile, in luna je zašla. je potemnela. Takrat so se nad njo vzdignile megle in se posta vile okolo ravnine, kakor častna straža. Nesil Makaru je postalo starca še bolj žal, in strašansko se je obveselil, da se mu ni posrečilo iti na ti goro a Nje gova babnica je bila staruha korenjaške postave, in njemu bilo še težje nositi jo Ko ga pa ona v nameček 1 Ruska mera 1 kilometer 9 Moroška neka jama. In na jednem mestu, na vztoku, postale so megle svetleje, oblečene v zlato. In potem so se megle zazibale, zlasti vojaki naklonili so se dolu. In izza njih izšlo je solnce in je stopilo na njih zlate hrbte in se je ozrlo po ravnini. In ravnina je zasijala vsa v oslepljajočem iji, ka-koršnega še nihče ni videl. i • I « i 7T J I- J * • I' « v 4 "M mm» V •tUr -v ' g: In megle so se vzdignile slavnostno, kakor ogromen drži sklede tehtnice pevski zbor, raztrgale se na zapadu, in zibaje se pole- imajo toliko grehov tele gori. na taistej višini: samo Čalg anci da za nje T^jon velel narediti In Makaru se je zdelo, da sliši čudovito lepo petje. posebno tehtnico z velikansko skledo za grehe Pri teh To bila zdelo se mu je 1 taista w besedah je Makara nekako prasnilo pri 1 davno znana pesem, srcu. Začel se je bati 8 katero vsakikrat zemlja pozdrav ja solnce, kadar vzbaja Hlapci so vnesli in postavili veliko tehtnico. Jedna Pa Makar nanjo še nikdar ni pazil, kakor bi se moralo, skleda je bila zlata in majhna druga lesena in in prvikrat je zdaj razumel, kako čudovito lepa pesem je to. velikanska. Pod to drugo se je hipoma odprla globoka 9 Obstal je in poslušal in ni hotel iti dalje, večno stati tukaj in poslušati ... Toda pop Ivan ga je cuknil za rokav. a hotel črna jama Makar t šel bliže in je pazljivo ogledal tehtnico da 1 Pojdiva noter. rekel je. Prišla sva. Tu je Makar zapazil, da stoji pred velikimi vrati katero je prej skrivala megla. 9 ne bilo kake sleparije. No sleparije ni bilo. Skledi ste stali ravno in se niste zibali. Sicer pa ni popolno razumel, kako je tehtnica nare- Zelo ni hotel iti, pa vendar je poslušal. * jena, in bi imel rajši opraviti z ročno tehtnico, na kateri se je izvrstno naučil v svojem dolgem življenji prodajati in kupovati z velikim dobičkom za se. * Všla sta v veliko, prostorno kočo, in še prišel Makar sem, je zapazil, da je bilo zunaj ko je močno Tojon gre pravi hipoma pop Ivan in začne mraz. Sredi koče je stal čudovito lep » rezljan kameljek hitro popravljati svojo haljo. Srednja vrata so se odprla, in noter je prišel star segla prestar Tojon, z veliko srebrno brado, ki mu iz čistega srebra, in v njem so plapolala srebrna polena, doli pod trebuh. Oblečen je bil v bogate kože in tka ki so dajala ravno toploto, ki je hipoma prešinjala vse nine, na nogah pa je imel tople črevlje, obšite z žametom telo. grel Ogenj tega prekrasnega kameljka ni rezal oči j, le kakoršne je Makar videl na starem slikanji v cerkvi. f in Makar je zopet želel, da bi za vselej in vedno In komaj je Makar pogledal na starega Tojona se grel. Pop Ivan se je tudi približal k kameljku in je takoj je izpoznal, da je to taisti starec, katerega je videl stegnil njemu svoje prezeble roke. naslikanega v cerkvi. Samo da tukaj sina ni bilo poleg koči bilo četvero vrat, iz katerih so samo njega; Makar je mislil > da je sm bržkone kam šel po Ali golob pa je priletel v kočo > se po jedne vele ven, v druga pa so neprenehoma vhajali in svojih opravkih, hodili ven nekaki mladeniči v dolgih, belih srajcah. Makar krožil nad glavo starca in mu sedel na kolena. In stari je iztuhtal, da so to bržkone hlapci tukajšnjega Tojona. Tojon je začel gladiti goloba, sede na stolu, ki je bil da jih Zdelo se mu mogel domisliti da so vsakemu hlapcu peroti. nekje uže videl pa se ni navlašč pripravljen zanj. kje pač. Ne malo se je čudil temu 1 Lice starega Tojona je bilo dobro, in kadar je Ma- na hrbtu bingljale velike bele karu postajalo posebno težko na srci, pogledal je na to in mislil je, da ima Tojon bržkone še druge lice, in takoj mu je odlegalo. hlapce, kajti ti bi se bržkone se svojimi peroti ne mogli Na srci pa mu je postajalo težko zato, ker je laziti po goščavi v tajgi, ako bi bilo treba nasekati drov vspomnil hipoma vse svoje življenje do najmanjše po-ali prekelj, drobnosti, vspomnil vsak korak svoj in vsak udar sekire vsak Jeden hlapcev se je tudi približal k kameljku in in vsako posekano drevo, in vsako sleparijo, in se obrnil s hrbtom riti s popom Ivanom: Govori! njemu; potem pa začel govo frakelj žganja, ki ga je izpil. In sram ga je postalo in ustrašil se je. Ko pa je pogledal na lice starega Tojona, postal je pogumen. — Nemam kaj, odgovori pop. — Kaj si slišal na svetu? — Nič nisem slišal. — Kaj si videl? — Niž nisem videl. Oba sta nekoliko časa molčala Pogumen pa postal zato 1 ker uganil I da to ali drugo reč se morda posreči skriti ali utajati Stari Tojon je pogledal nanj in vprašal, kdo je on in odkod, kako se piše in koliko let ima od rojstva? Ko je Makar odgovoril, vprašal je stari Tojon: 9 potem pop rekel: Kaj si storil v svojem življenji? Pripeljal sem, vidiš, jednega. To je Čalganec? — vprašal Da Nu Saj veš sam » odgovori Makar Ti imaš hlapec. gotovo vse zapisano anec. J In on Čalg torej šel ven v jedna vrata, da bi naročil Makar izkušal starega Tojona, da bi izvedel J ali treba pripraviti to veliko tehtnico, ima res vse zapisano J kar Sam govori 1 m reče stari Tojon je treba; Makar pa je vprašal popa, k čemu bo tehtnica Makar se ohrabril. (Dalje sledi.) in zakaj pač ta velika? ,Vidiš 1 tehtnice treba 1 odgovoq pop nekoliko v zadregi, da bi stehtali; dobro in hudb približno / stran 70. C. . • vladi La vse načine tako SVOJO namero Taka je nemška nasilnost da se bojimo, da vlada res opusti luj Nujna potreba- Po vseh bližnjih kronovinah de že dlj Osebne Anton K rem ž vesti. Premeščeni so sodni IZ Kostanj Trebnje in dr dr. Fa j far iz Črnom) Velikih Lašč v Novo mesto. Sodnimi avskultantj e Albert Levičnik za Kostanj pristavi gg časa s prav ugodnim prav v Ljublj Jurij uradi. Tudi pri nas je tak urad ne ustanovi, dasi se je to že opetovano obljubilo. Potrebno uspehom nujno melijoracijski potreben, a se Edvard Paini č bilo Jos Tek za Črnomelj Dijak za Šmarje pri Jelšah ■ pristavi so imenovani evico, Rudolf S t er le zadnj da se ta zadeva zopet nekoliko podre še popolnoma zaspi. sicer na Ljudstvo beži v Ameriko. V zadnjem času se za Velike Lašče dr. Josip reje. da s. Umeščen bil dne 1-3 t. m na župnij Polj Dico čast. gosp. Al. Ja klitsch, doslej župni upravitelj na čudovito množi število izseljencev. Lahko se.skoraj ljudstvo kar trumoma beži iz naše države, deloma na Nemško v posebno velikem številu pa v Ameriko. Vse hoče puščajo svojo domovino nekako tako, kakor jetnik Topli Rebri Mnogo je tudi fantov Častno občanstvo okrajnemu gl občina Adlešiče v Črnomlju gosp. Jos. Orešk podelila in to v priznanje zaslug, katere si je pridobil ža občino Ljudje ječo. žnosti, in ti imajo potem veliko ekode Prosili duhovščino, naj vender ljudstvo malo posreči še niso zadostili vojaški dol pa že hočejo v Ameriko. Vsak dan se jih nekaj ujame prečastito zlasti f Poročil se ie zdravnik z gospč. Ivano Kultererj Celju g. dr. A. P Celj v dolgovih. Celj so dali napraviti nov Kultererja v Velikovcu Čestitam hčerko koroškega načrt mosta. Ker ni bilo denarja, morali so zopet najeti dolg rodoljuba dr. in to v znesku 13 200 kron Deiitsche Wacht Mestna posredovalnica za delo in službe v Urednik Deutsche Ljubljani se prav izvrstno razvija. Priporočamo vsem del( dajalcem Wacht, Oton Ambrožič pred celjskimi porotniki zlasti je bil v četrtek dne 15 Hrašovca in 52 Sokolov Porotno sodišče t. m. obsoj radi žalj rodom is Vipa i dr. Sernca. na 100 danje se začne dne 5. marca. Na vrsto pridejo tudi nekatere tiskovne zadeve. Prešernov spomenik. V dvorani Mestnega doma ljubljansko. Prihodnje zase- ^^ste drugih fakt pa oproščen gld zaradi dr. cele Železnica Trst-Poreč. Delo za bodočo železnico iz Trsta v Poreč so pri Strunj Upeljava sladne kave se razstavijo v kratkem modeli katere so izdelali slovenski setimi leti in je dandanes razširj pri Izoli že pričeli, se je pričela pred de že kipa tekmujoči Nagrade sta dobila razpisani nagradi za Prešernov spomenik svetu po vsem omikanvfm Ivan Zaj v Celovcu. Odbor se odloči menik po Progarjevem načrtu bržčas Dunaju in Aloj Progar kaže vedno bolj splošne svoje dobrodelne posledice za zdravje in narodno gospodarstvo. Nemogoče bi bilo preračuniti, za to, da se napravi spo- koliko denarja se prihrani in kako zelo pospešuje zdravj moč ta zdrava domaČa kavina Ijani se prične po meseca marca. Zgradba elelektrične cestne železnice v Ljub MiXv^r^ ^^ 'U ü O T-r 11 w uvedla še-le Kathreinerj pijača katero le plošno ^anih lirme Siemens & Halske začetkom ko se bode vsaki družini Kathreiner-Kneippova tvrdka. Gotovo pride kmalu čas sladna kava in sicer ali kot primes k bobovi udomačila v kavi ali troj Slovensko gledališče pa minoli teden priredilo tudi sama in nenamešana, kjer bi se bobova kava zdravniško slavnostnih predstav in sicer v proslavo 1000 slavnostne P^^povedala Blagrovati moramo vsako gospodinjo predstave Pri tretji Ignacij Borštnik iz Zagreba slavnostni predstavi je sodeloval gospod Ijala šanj ki upelj »Russky Kružok« v Idriji je se pridno uče ruskega jezika življenje. Član toliko naučili, da lahko čitajo za silo tudi srečno stopil v so se ga že naše vsakdanje udom Umrla je v Radov upe pospešuje to važno in zdravilno izbolj pijače občespošto pina R oblek rojena Koman v starosti 61 let gospa Josi Bodi se je pokazalo, ko sta se v Idriji mudila dva ruska učenjaka Naj bi Idrijčani našli mnogo posnemovalcev. govore, kakor dobrotnici prijazen spomin blagi Morilec Ravnik pa je bil hitro vjet je hotel teden pobegniti odbor j( slednje dikt a slanca Gnj ezd Ljubljanske obrtne strokovne bil kmalu potem prepelj Gradiško šole V Šolski od koder se bržčas nikdar več ne vrne naučno ministrstvo za dobo treh let imenovalo na izdal tistega Pred odgonom se mu je preskrbe! pilo, s katero kanonika Ivana F J in Aloj Josipa Perschet Len arč s a, trgovca tovarnarja realčnega Simona Bene-1 deželnega po- i Ivana križ v oknu in pobegnil na streho prežagal i Poskušen samomor. V Ljublj tovarnarja Gustava T profesorj Realčni zakon mnazijalec poskusil usmrtiti z žveplenim vodencem dobil v šoli slabo spričevalo. se je neki ker je kakor ga je sklenil deželni zbor Poskušen vlom V Praunseisovo kranjski v zadnjem zasedanju, ni dobil cesarske sankcije Mestnem trgu v Ljublj prodajalnico na se Volitev v cestni odbor novomeški Mej pri Stri je pač neko pušico te dni vtihotapil neznan tat v kateri je bilo staši narodne in. katoliške stranke je bil glede teh volitev do- vzel^pa ni ničesar. Stvar je precej sumlji govorjen kompromis. Pristaši katoliške stranke pa se niso dr žali dane besede in okrog 200 de njihovi pristaši kar so skrivaj agitirali, naj se volijo samo se tudi zgodilo tira skočil je v sredo na južnem kolodvoru mej prevažanjem eden vagon tovornega vlaka. Supo podrla je v torek nevihta Petru Škafarju v m Slovenski šolski nadzornik za Sp. Štajarsko Ker sedanji dež. šolski nadzornik že ne zmaguje več svojih vedno naraščajočih agend, se je vlada odločila, da nastavi še rni vasi. Sploh je razsajala po barju huda r eč streh razkrila nevihta in je druzega šolskega nadzornika ozirala na veliko število slovenskih šol da se dežela razdeli v dve Naravno je. da se je pri tem Ponesrečen stražnik. Na železniškem mostu poleg svojega nadzornika. Za slovenske Sole je hotela imenovati vsled tega ukrenila-. Stadlaua na Nižjem Avstrijskem so našli kose človeškega te lesa. Ponesrečenec je bil stražnik mostu Samuel Schak, kate okrožji, katerih vsako bi imelo slovenskega strašen krik nadzornika Proti temu 80 nacionalei Priredili so v Gradcu protestni shod zagnali grozili je, ko se je izognil vlaku, zgrabil rega ter ga razsekal na drobne kose daleč okoli. stroj druzega vlaka so ležali po progi 60 w Influenca razsaja v Monakovu ter nevarne demenzije. Nad 60.000 oseb je zbolelo je dosegla vračati perfidije. Toda kaj se je on zmenil za to Prva polkovna zdravnica gospa dr. Krajewska segel svoj cilj: prej pozabljeno revše so ga zaöeli saj je do-imenovati zdravnica v Sarajevu je povišana na plošno 1 v avnosti m marsikdo začudenj bila ki ga pri ži. polkovno zdravnico avstrijsko-ogrske vojske, ne da tem zavezana izvrševati posle polkovnega zdravnika. Res vimo v deželi čudežev. Koliko je Nemcev? Po najnovejši statistiki živi na svetu 84,793.000 Nemcev. V Evropi jih živi 73, v Ame- Avs- prej ni poznal, se je naročil Pra- riki tralij 11 milijonov, v Aziii 88.000, Afriki 632 000 nan] in tako je vzpeval. To je bila najboljša reklama vijo, da to amerikansko reklamo radi posnemajo tudi izvestni slovenski časniki? J Norec ali hudodelec. Posestnik Cherman v Alf-forstu v pokrajini Eddern na Nizozemskem je oni dan zaklal svojega slugo, 201etnega mladeniča in se s krvijo nedolžnega 109.500 Stevi 53,800.000. Seveda je Nemcev v Reich u to nemška „statistika in v Avstrij Človeka opere)o VSI grehi Udaril ga po tt potem pa še razmesaril. Ko je krvavel mladenič kega dekleta Razkosano človeško truplo Svojedobno smo po- er so našli razkosano truplo ne- še drugi domači grešniki in se ročali o zločinu v Veroni imelo Ko so se vsi „omili prali > s sekiro so prihiteli » ubavno zvezo s poročnikom Tri darstvo je te zapustili so hišo in s krvijo nedolžnega zažgali Re seveda dejalo pod ključ, ker je mnenja, da vulzio. Imenovanega častnika in babico Friedman bili zaprli tu več krvoločnosti nego vere, več greha nego (Hm sedaj so oba izpustili, ker nedostaje dokazov za njih krivdo greha- Ne else pranj od Hm Italij Koliko ima pač svojo justico !) rili mladeniča ako^so Cherman in njegovi judje ki so umo ritualno, kaj tacega je le pri judih mogoče 1899 premoga izkopljejo na svetu? letu Zopet princi? Mladi grški princ Kolokatroni je ton v združenih l^^^ko leto na Kahlenbergu pri Dunaju z revolverjem ustrelil ameriških državah 197,455.953, v Nemčiji 130 928.400 v dekle (??) Redarstvo je princa prijelo, in ker so zdrav- so izkopali v Angliji 302,054.51 Avstro-Ogerski 35.039.417, v Franciji 32,439.786 v 22,975 093, v Rusiji 12,862.033 30,960.712 ton. na četrtem mestu Belgij niki izjavili, da je slaboumen, so ga dali na opazovališče m vseh ostalih državah posi li domu na Grško kakor res slaboumnega in ga Avstrija je tedaj glede premogove produkcij povzročajo sedaj tega plošni razvidno, kako velikansko škodo premogarski štrajki na Češkem in takozvanih „Reichshallensäle Delavci so se organizovali in zahtevaj osemurno Moravskem. delo, zboljšanje plač za 20o/o in pa minimalni zaslužek Njih zahteve niso pretirane. Brezsrčni kapitalisti (ju'je!) se temu denejo v kako norišnico za prince Na plesu ustreljena. je Kiela priredilo brzojavlj ondotno pevsko društvo sijajen bal. Ko je bil ples v najlepšem nemško teku počil strel, in smrtnozadeta se zgrudila hči ječarskega na vse načine tavlj Vlada pa tako perečimi vprašanji bavila, je popolnoma brez glave cijalno prašanje trka mogočno na vrata avstrijske vlade se ni nikoli s temi So-Do nadzornika Streicha Skozi okno jo je ustrelil neki zaljubljenec katerega dekle ni- maralo. V beli plesni obleki šišča izdihnila ustrelj gospica Ples sreda ple seveda ni nadaljeval zdaj je bilo dovolj, da je vlada nadzorovala ulice in trge, od zdaj bo treba nadzorovati tudi tvornice premogovnike itd nam ginevajo tisoči in tisoči bednih delavcev Črna tkanina za Angležko Koliko žalnih oblek Bombay. V tem velikem trgovskem mestu, ki leži na obali arabskega morja, kosi zdaj neusmiljeno smrtna kosa. Vsakojakih bolezni je zdaj ondi. Kuga že gospodari par let, Črne koze in druge vročinske in nalezljive bolezni so na treba zdaj vsled burske vojne na Angleškem, je razvidno iz dnevnem redu. katere poberejo ogromno tega, da angležke tovarne ne m rejo sproti napraviti toliko črnega blaga za žalujoče po v vojni padlih, kakor ga Ijudie strašna, vsak dan pokopljejo do 400 mrličev naša v mesto največ revno ljudstvo iz dežele ljudstva. Umrljivost trebajo. Radi tega morajo naročiti tako blago zunaj Anglij Te dni je neka dunajska tovarna dobila naročila za 20 000 metrov žalovalnih tkanin. Judom zdaj cvete pšenica! Za resničnega delavca ni prostora med socijal-nimi demokrati. Osrednje vodstvo socijalnih demokrato striji in Nemčiji nima ni jednega sredi. Židov Bombay iskat si zaslužka 9 Bolezen p r i h a j za- \ v in se tu vlači in polega po ne- zdravih kotih vse polno nesnage, iz katere se potem širi oku ženi ak Prosta Av kos in kalin vožnja in hrana Dva tička po imenu Ravno tako pravega delavca v • # SV0]1 22 let pardon! Robert Blau in Adolf Friedl star z Dunaj drugi 19 let in iz Karlsbrunna imajo med seboj dovolj je s socijalno demokratičnimi poslanci. januvarja se utihotapila na Lloydov parnik prvi , sta Semi- dasi stranka ta izključno » delavska tt ramis" m se ondi skrila, hoteča Mej potom so se voziti brezplačno v Egipt goldinarj Papirnati goldinarji. Nadzorstvo državnega dolga papirnatih cilj pa zasačili in seveda brezplačno dovedli na razglaša, da je dalo sežgati 57,883,361 kosov veljave kakoršen jima gre — Židovska pravičnost. Dne t. m. je prišel neki Pogrešajo pa še 571.978 kosov teh so prišli ti goldinarji že leta 1894. jud v Groriei na pošto po pet zavojev blaga, ki je že več dni zmanjkovce ka ležalo na pošti Zid teri so se torej pogubili mej prometom ali pa jih hrani kak ležnine od vsakega je moral plačati tri vinarje za dan za- nespametni skopuh zaboja Poštni uslužbenec se misli da pridejo zopet do veljave. Ker zračunj pa pri zmotil za en zavoj, kar je Žid prav dobro vedel pa do zapale -"dobe teh goldinarjev ni bilo ^ dobiti, zapade ta a lepo molčal. Pri reviziji poštnih spremnic in denarj ßvota v korist državi je pa da kontrolor pomoto opazil, radi česar je moral sluga plačati eno Morilec gluhoneme ljubice. Iz Brna poročajo, krono kazni. Ko Žid v drugič pride po blago, je poštni sluga ondotno porotno sodišče obsodilo sina Fr. Gottwalda ker Ana Kratochvill Imel utopil posestnikovega zahteval od njega da povrne pomoto, ker je žid listek z ra- svojo gluhonemo ljubico ž njo dalje časa ljubavno Ko pa so se pokazali znaki greha, jo je vrgel v vodo razmer e čunom da shranil, a žid o tem ni hotel nič vedeti in plačal pošteno Reč sama na sebi neznatna trdil a raz- Najboljša reklama. Nekemu ameriškemu listu se židovsko pošteni vidi se, da žid najmanjšo priliko porabi, da pokaže svoje je dokaj slabo godilo, naročniki ga niso hoteli, edino za to, ker se je list v enomer lagal. To je lastnika lista tako raz- Žalostna vrnitev. Karla Prvačine pri Gorici jezilo, da je sklenil napeti drugo struno. Začel je bila več let v Egiptu, najbrže je služila. Te' dni so jo pri mizovati z drugimi listi na levo in desno pri miru na vsakem je našel napak, kakoršnih je bil najbolj rojakinje poln on sam. Seveda iso mu namreč pole- peljali v Trst na parniku „Semiramis umobolno. Bolana nikogar ni .pustil je bila že dalje časa v Aleksandriji pod nadzorstvom neke listi začeli katera jo je tudi zdaj spremila v Trst in domov v odgovarjati in mu Prvačino. Žalostna slika usode Slovencem na tujem / I t . f \' ' > • . ( C* X \ K •• » • . ' 1 m r' r • • s. ♦ * . t ^ * •. % Stran Oboževanje Burov na Württemberökem je skleoil, „Burska ulica Grozen samomor. ObSnski zastop v Heilbronu ledno najlepših ulic: Prvo mesto nae^ati zavzema češka. Občinska imela koncem julija 1899 leta 2363 öitateljev. knjižnica v Pragi je Poj Mi j o rezal sablj( okno na cesto Zavžil je veliko mnoŽi V Zagrebu usmrtil stotnik na Slovenskem. se ]e izposodilo 31 520 ^itateljem Vsega skupaj 61.438 knjig. Ali kaj pa t z britvijo; ker pa še ni bil mrtev mcfirja, nato si je pre ter si jO porinil v vrat, končno pa je skočil Umrl je še le v bolnišnici. zgrabil je za skozi Žetev poljedelske pisarne v Severni Ameriki javlja v severni Ameriki sle lečo Ogrsko žito moka bo v bodoče še laglje tek- žetve 2.078.144 000 cenitev o Sklepno poročila Pšenice 547,304 000 pehih zadnj movala z našimi pridelki, kajti ogrski trgovinski 30'A Na ovsa 796,178 000 bušlov koruze vsakem akru bushel znižal progah ter po morju preko Eeke minister je pridelalo voznino za moko in žito po vseh ogrskih železničnih bušlov ovsa. povprečno 12.3 acre pšenice 25 3 40.5 turšice se je m 30 Srbski nikakor ne trpi kralj da Aleksander jako rezoluten mož se je izrazil nedavno temu v konaku poslanci delali po svoji glav slance. V posebno njegovo gujevca, Ilija Radovic, ker se . Tako kamor je povabil po-nemilost je poslanec mesta Kra V Brnu dne 21 Loterijske srečke februvarja t. 1.: 61. movicu in Ribarcu, ko sta. se sprijaznila,. Kralj ga je predrznil čestitati Avaku- ^^ Dunaji dne 17. februvarj t 90 strogo nekaj nterpeliral ne trpim takih ljudij Tu za te ni mesta skozi vrata . .. , jako zbok tega, in ko se je poslanec v zadregi „Jaz V Gradci dne 17 februvarja t. 1,: 73 2 6 61 58. 40 7 66 58, 75, 15 25, 19, 68 zgovarjal, udaril je kralj z nogo ob tla ter rekel brez moje vednosti hujskajo narod a kralj odstrani se 1 Aleksander se je Nesrečni poslanec zginil obrnil k ostalim: „Jaz zahtevam od Vas brezpogojno pokorščino in ne trpim, da de- 60 vin., rž V Ljubljani dne Tržne cene. febru 1900 Pšenica late po svoji gla Uboga razmere Srbij kako tužne so tvoje kron 20 vin., ječmen kron kron kron 20 vin ajd vm., oves kron 20 vin. Brošurica vm o južni Afriki Po v nega tajnika dra F. W. Reitza je izšla brošurica dosedanji angleški politiki in sodelovanju transvaalskega držav- V holandskem turš^^Jca 1 proso 10 kron 20 kron 5 kron 80 vin., vin, fižol 20 kron ča vm. 100 kilogramov kroQ I * Vse cene velj grah za jeziku pod naslovom: „Stoletje polne krivice danj angležko Pogled politiko v južni Afriki". Ta brošuri dose-je ne- kaka zgodovina Transvaala in priča kako brezvestna in brez častna angležka politika nima druzega cilja, nego uma zano dobičkaželjnost. Brošurica završuje z besedami sedaj Si gorelo na boj za svobodo bodi nam vodilna leta 1880 in kaj nas Upanje, podbujalo bodi tudi sedaj neugasljivo v naših srcih kri T 1880 odi baklj priporoča Blaznik-ova tiskarna na sem tudi ciiju resnično zjedinj potu ki skozi solze južne Afrike. Kak m leta Ljubljani sedaj z zaupanjem predlagamo svojo stvar vsemu svetu. Naj zmagamo ali naj umrjemo: Svoboda v južni Afriki bo jala svoboda v Zjedinjenih državah severne stajala kakor solnce izza jutranjih oblakov kakor je vsta- se bo Afričana glasilo ed Amerike. Potem Razpošiljava sukna samo zasebnikom I Zambezija do Simonsbay n Afrika za Ogerski Dvojna mera za Nemce in Slovane En odrezek gld 80 iz dobre Brod temi 365 Židov ki, šteje 3671 Cehov in 530 vseh treh razredih deške šole bilo mora občina zdrževati dve nemški mestu Nemcev, med V 3-10 m dolg za- šoli učencev, od katerih pa so bili samo trije kristj lani 36 (šestintrideset) šolo pa je pohajalo v istem času 27 (sedemindvajset) med njimi dekliško učenk. štiri kristijanke. Za teh borih 63 otrok pa vse drugo kot nemški razredov! so venske otroke mora torejo občina zdrževati šest Koliko razredov že zdržuje nemško (!) Celje za elo- h državah, kaže ta « Koliko velja vojak v razn Stroški za jednega vojaka so v Eusiji 641.60 Avstroogerski 1128 K. v Italiji 1473 60 statistika: JSemčiji 1116 Francoskem 1567.68 K, na Angleškem 1963.20 1 v takem luski vojak velj stroškov na v Italiji 1.52 8.64 posameznega državlj . Potem- najmanj, angležki pa največ. Vojaških v Avstroogerski pride v Kusij 76 9.60 na Nemškem 12.58 na Francoskem 17.54 na Angležkem Ljudske knjižnice se na Dunaju Tudi v slovanskih deželah je opazovati lepo razvijajo dostno za moško obleko stane samo I I > finejše angleške grebenčeste 1 En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10 3 80 4-80 7-50 8 70 0-50 2-40 5-95 > fine I i pristne ovčje volne Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; leden v mičnih barvah odrezek 6 gld peruvien in dosking, blago za di odrezek 9 gld. 95 kr in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še- vejot blago, kakor blago za finančne in uniforme itd andarmerijske Ki razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga sel-Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj m poštnine prosto. Pošlljatve po vzorcih Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se dobi, ako naravnost od blago veliko ceneje naroči, kakor pa pri kupcih. Brnu razpošilja vsako blago po pravih Tvrdka Klesel-Amhof v tovarniških cenah brez prebitka "katerega rabata v tem oziru napredek Odgovorni urednik: Avgust Pacihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki