LETO III. Conto corrente con la Posta. GOR1Z1A-GOR1CA, dne 1. aprila 1924 Štev. 14 «IVOVA DOBA" izhaja vsako sredo pop Rokopisi se pošiljajo na uredništvo v Gorici, via Pavia št. 17 * * Oglasi se računajo po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo Telef. IV. 12 NOVI DOBI (L’ERA NUOVA) Naročila, oglasi in reklamacije je pošiljali izključno upravi .Nove Dobe" v GORICI, Via CICONI N. 7. Celoletna naroč. L. 12 Polletna „ .6 Četrtletna „ » 3 * * Cena oglasom trgovcev-obrtnikov za vsak 1 mm. višine v širini 1 kolone L. 0.90 : za osmrtnice, vabila itd. pa L. 0.60. Večkratni, inserati po dogovoru. Svoboda in volitve - Libertà ed elezioni. Iz kakega razloga se je Mussolini odločil tako rano za volitve nam ni zna-no, eno pa občudujemo v njegovem volilnem zakonu: strogo tajnost, ki jo je zagotovil volikem. Mussolini je prvi državnik, ki je stavil vprašanje zaupanja neposredno na vest svojih volilcev. Tajnost je jamstvo, da lahko izreče vsak svojo sodbo po vesti brez strahu za kakove posledice. Tako stoji stvar dejanski. Ima pa tudi svojo drugo stran. Glasovanje bo odločilnega pomena za notranjo politiko in na zunaj bo opravičilo Mussolini: jevo krepko politiko. Za nas prihaja seveda le v v pošte: vanje zadržanje slovenskih državljanov. To pot smo imeli priliko pojasniti na maršikaterem shodu naše politično stališče. Zeli smo povsod burnega pri: znavanja, toda vemo prav dobro, da so ga bili deležni tudi naši politični nasprotniki. Vprašanje naše bodočnosti se osre: dotoča torej na točki: Odkritosrčnost ali hinavščina. A ko bi nam oddali svoje glasove le tisti, ki so nam burno pritrjevali, bi mo: rala dobiti državna lista od Slovencev na tisoče in tisoče glasov. Ako bi voli: tev izkazala, da Slovenci se. niso odzvali v tisti meri, kakor so pritrjevali Pi: sentijevim govorom in onim naših so: trudnikov, kaj si bo mislil italijanski narod in naša vlada? Odgovor je lahek. Mislilo se bo, da Slovenci niso značajen narod, mislilo se bo, da prevlada pri nas ne morda nezavednost, ki ne more biti krivda, anu pak hinavščina. Kakor vidite dragi rojaki, je danes postavljeno vprašanje zaupanja na mo: ralno podlago. Vprašanje je, jedi se bo: jiš priznati se dobrega in zvestega dr: žavljana s tem, da oddaš svoje zaupanje Mussolinijevi stranki, jedi hočeš zopet zlesti v ono polževo hišo »samostojno: sti«, iz katere kuka »lipova vejica« in veje duh avstrijske planike. Težko je to vprašanje, dragi rojaki, in še težje bodo posledice brezglavnega glasovanja, kakor se je pojavilo leta 1921. Fašizem je pritiral tudi pri nas vpra: sanje zadržanja Slovencev na odločilno točko: Ali z nami ali proti nam. Fašizem nam je stavil dalje vpra: šanjt pravic in dolžnosti. V naši dosedanji politiki se je veliko govorilo o pravicah in prav nič o dolžnostih. To je bil polom naše politi: ke. Dan za dnevom so se proglašale pravice in svoboščine, ki seveda niso našle nobenega odmeva, ker se ni nobe: den spomnil svoje prve dolžnosti, ki je spoštovanje italijanskega naroda in nje: govih simbolov. Še pred par dnevi se je pripetil žalostni slučaj, da so pogazili v slovenski vasi italijansko zastavo, kar prihaja od tod, ker vas vaši politični vo--ditelji niso vzgajali v tisti treznosti, ki je prvi predpogoj dobre vzgoje in spo: znavanje samega sebe in položaja, v ka: terem se nahajamo: Naša dolžnost je, kakor smo vedno pisali in govorili na shodih, da izhajamo vedno iz stališča italijanskih državi j a: nov, ki morajo presojati svoj položaj pod vtisom, da smo odvisni od Rima in nobene druge vlade. Ako se držimo te> ga načela, nam bo jasno, kaj imamo sto* rili na dan 6. aprila. V est in skrb za naše dobro nam bo narekovala, da moramo voliti za državno stranko, ki je predstavljena po zna: ku svežnja in sekire, ki nosi na glasovnici štev. 21. Predno stopiš torej v ka-bino spomni se, da ti je bila dana svo: boda volitve zato, da po svoji vesti g la? suješ. Zato pa pazi, kaj delaš, pazi, da ne zlorabiš svobode s tem, da izrekaš zaupanje stranki mož, ki trepetajo za svojo in ne morda za tvojo bodočnost. Z glasovnico v rokah ne zmaguješ. ampak odločaš o naši usodi. O kaki zmagi pri nas ne more biti govora. Pri nas gre za usodo. To naj ima na dan 6. aprila pred očmi 'vsak slovenski volilec, ako hoče, da udejstvimo vse naše moči in si ustvarimo svojo domovino v okvirju nove države. Libertà ed elezioni Per quale motivo Mussolini si sia deciso di indire le elezioni cosi presto, a noi non consta, ammiriamo però nella sua nuova iegge elettorale la segretezza assoluta assicurata agli elettori. Mussolini è il primo statista che pose direttamente agli elettori la questione di fiducia. La segretezza è la ga: vanzia che ognuno può pronunciare ia propria opinione senza tema di conse--guenze moleste. Così stanno le cose. Però v’è anche l'altra parte nella questione. La votazione avrà un valore decisivo per la po: litica interna e sarà la giustificazione del fascismo di Mussolini di fronte ab l’estero. Per noi qui è decisivo il contegno degli elettori di origine slovena. Questa volta abbiamo avuto occasione di chiarire in diversi comizi il nostro punto di vista politico. Dappertutto abbiamo raccolto degli assensi clamorosi, ma sappiamo pure bene che ne raccolsero anche i nostri avversari politici. La questione del nostro avvenire si impenia perciò sul punto della lealtà ed ipocrisia. Se solo coloro, che ci hanno dato l’assenso clamoroso, votassero per la Lista Nazionale dovremmo ottenere mi: gliaia e migliaia di voti degli allogeni a favore della Lista Nazionale. Se poi Ve* sito della votazione dimostrasse che gli Sloveni non hanno corrisposto nella mi: sura degli assensi dati ai discorsi del Comm. Pisenti ed a quelli dei nostri col: laboratori, immaginatevi ciò che ne po: trebbe pensare la Nazione italiana ed il nostro Governo. Si dovrà pensare per la forza delle circostanze che gli Sloveni non sono un popolo di carattere, non si ammetterà cioè che da noi prevalga l incoscienza che non può essere considerata colpa, ma bensì si penserà che noi siamo degli ipocriti. Come vedete, cari connazionali, oggi ci si pone il problema di fiducia e quindi la cosa si poggia sulla base mo: rale. Si finisce per trovarsi davanti il dilemma, se temi di riconoscerti cittadino conscienzioso e fedele col dare il prò: prio voto al Partito di Mussolini oppure se vuoi nuovamente ritirarti nella casa di lumaca, donde spia il ramoscello di tiglio e spira l’infido odore dell’»edel-ivsiss austriaco«. E’ un problema veramente grave, ma più gravi saranno le conseguenze di una votazione spensierata ed incoscien: te quale si è dimostrata nell’anno 1921. Il fascismo da noi pure ha spinto il problema degli allogeni al punto deci: sivo: »O con noi o contro noi!«. Il fascismo ci ha posto pure il prò blema dei diritti e doveri. Nella politica che finora seguirono gli allogeni sloveni si parlò molto e moL to di diritti, ma si tacque di doveri. E’ questo era la crisi della nostra politica. Giorno per giorno venivano proclamati diritti e privileggi che naturalmente non riscontraronp nessun’eco non essendosi nessuno curato dei propri doveri, di cui il primo è quello del rispetto alla Nazio: ne italiana e ai suoi simboli sacri. Non ha guari che in un villaggio sloveno venne oltraggiata la bandiera nazionale, un ratio che oon.può spiegarsi divertamene le come che i vostri capi politici non sep:’ pero educarvi a quella serenità che è la prima condizione di una buona educa: zione, della propria coscienza e della comprensione della situazione nella quale ci troviqpio. Come sempre abbiamo scritto e ripetuto nei nostri comizi il nostro dovere è di considerarci cittadini italiani che devono giudicare la propria situa: zione sotto l’impressione che dipendiamo da Roma e da nessun altro governo. Se si atterremo a questo principio ci sat rà chiaro ciò che dobbiamo fare il giorno 6 aprile. La coscienza e la preoccupazione per il nostro bene ci detterà che dobbia■-mo votare a favore della Lista Nazio: naie, rappresentata dal contrassegno del fascio littoreo che porta il numero 21. Prima di entrare quindi nella cabina ricordati che la libertà del voto è stata ammessa, affinchè tu possi votare se: condo il tuo convincimento e coscien: za. Gli è perciò che devi guardare ciò che stai facendo e guardati dall’abuso della libertà col dare il voto al partito degli uomini che tremano per il proprio avvenire e non per quello del popolo sloveno. Ricordati che colla scheda nella mano non puoi vincere, ma bensì tu determini il trattamento della popola: zione slovena. Di vittorie elettorali da noi non c’è il caso di parlare, si tratta però della nostra sorte. Questo il giorno 6 aprile deve tenersi presente ogni elet: tore sloveno, se vuole la valorizzazione di tutte le nostre sorti e se vuole crearsi la propria patria nell’ambito dello Sta: to a cui apparteniamo. Biti pripadnik državne stranke, je častno. Kako boš volil ? Znak, ki ga vidiš spodaj, prekrižaš v kabini, zalepiš glasovnico in Jo oddaš predsedniku. Slovenci ! Bliža se nam 6. april, ki pomenja zgodovinski dan za nas Slovence, ki pripadamo kraljevini Italiji, Ta dan nam bode odločil, kakšna bode naša usoda v bodočnosti. Ako si hočemo mi Slovenci prido: biti zaupanje ter biti upoštevani od ve* likega naroda italijanskega, je naša dolžnoda mu tudi mi zaupanje izka* fr-T In /■, dolžnost izvršimo a tem, Tu prihoah/Q nedeljo Oddamo naše glasove državnozborskim kandidatom državne liste. Vsak Slovenec, kateremu je na srcu, da se ohrani kar se še ohraniti da na go: spodarskem, političnem in kulturnem polju, in kar nam ni naša dosedanja brezplodna politika pokvarila, naj ta dan prečrta znak državne stranke z zna: menjem svežnja in sekire. Ako bodemo mi to našo dolžnost izvršili, si pridobimo zaupanje italijan: skega naroda, katerega predstavniki so kandidati državne stranke, katere znak je sveženj liktorski. Tem potom tudi sprejmejo dolž: nost, da se bodo za naše upravičene težnje zavzeli. Ne verujte kandidatom nam na* sprotne stranke; če tudi bi prišli v parla* ment v tako znatnem številu manjšin* ske stranke, je popolnoma izključeno, da bi naj si na gospodarskem ali pa na kulturnem polju za nas kaj dosegli; kajti njih glas ostal bode glas vpijočega v pu* ščavi, kakor so Vam že dosedanje izkušnje jasno dokazale. 6:sti april naj izbriše tisti črni ma: dež, katerega so naši dosedanji voditelji vžgali na čelo slovenskemu narodu. Izgi* niti mora madež iredentizma in puntar: jev. Italija naj vidi tega dne, da nismo v resnici in tudi nočemo biti nikaki uporniki, kakor se nas je dosedaj po krivdi slovenskih voditeljev sumničilo. Ta dan pokažimo, da hočemo biti lojah ni državljani ter da je naša najiskrenej--ša želja z velikim italijanskim narodom v miru in v ljubezni živeti, in tako od njega imeti vso oporo za vse naše inte* rese. Voiilci ! Oklenimo se Benita Mussolinija in njegove mogočne stranke, ker drugje ni pomoči! Vsi volite za liktorski sveženj. Naši volilni shodi. Junaki »lipove [vejice« so napove* dali splošno ofenzivo na dan 30. marca državni stranki. Razkropili so se po celi deželi, da bi polovili do zadnjega vse slovenske glasove in pokazali državi, da v Julijski Benečiji ukazujejo oni in nihče drugi. Načrt je bil dobro zamišljen, toda izid je bil klavern. Dosedaj nismo še dobili poročil iz vseh shodov, radi česar se omejujemo le na glavnejše shode. V Cerknem so pričakovali Wilfana, pojavil pa se je kandidat Bitežnik s svojim štabom. Otvoril je točno ob 11. uri svoj govor, s katerim je navduševal cerkljanske »rojake« k sveti vojni za pravice Pozdravljal je »solnce pravice«, ki se je pa pred njegovim lažnjivim obličjem, skrilo za oblake, tako da je moral mož v temi govoriti. Posegel je globoko v zgodovino, ter je zanesel svoj duh na gosposvetsko polje, kjer je slovenski kmetič ustoli» čeval svoje kneze. Prosil je navzoče, da bi ustoličili tudi Cerkljani vseh šest kan* didatov lipove vejice, ki bodo dosegli vse »slovenske pravice«, ki pričenjajo baje v materinem trebuhu in spremljajo človeka skozi vso dobo življenja. Od »jurista« smo seveda pričakova* li bolj temeljne razlage človeških pra* vic, toda gosp. Bitežnik se je previdno omejeval na razpaljena narodna čustva in mešal pojme čustvovanja s pojmi pravic. V tem je dovršil zares sijajno delo, ker je poslušalce tako povlekel, da niso niti reagirali, ko jih je pozdravil za »trde buče«, dočim je znano, da je iz* šlo baš iz cerkljanskega kota največ ljudi, ki so se odlikovali na nemških in italijanskih znanstvenih poljih in da šte* jejo Cerkljani v svoji sredi tudi dokai umetnikov. Na to je mož začel pripovedovati reči, za kktere se Cerkljani, o so adje in živinorejci, prav nič ne brigajo. Tako je govoril o vojni odškodnini, o vinski krizi, ki je Cerkljanom deveta briga in se konečno bahal še s tem, da je rešil ljudstvu iderske rudnike. Navzoče idrij* ske fašiste so te vare tako razkačile, da so mu pričeli živahno ugovarjati. S tre* sočimi nogami je nadaljeval svoj govor točno dopoldne, na kar je ugledavši gosp. Peternela, vabil nasprotnike, da se oglasijo k besedi. Oglasil se je k besedi naš sotrudnik gosp. Peternel. S kamijona, ki je pripe* ljal fašiste v Cerkno je v kratkem govoru pobil Bitežnikov govor. Dokazal mu je z nasprotstvi, ki so s. razkrile v njegovem, povsem nestvar* nem govoru, da njegove besede so brez vsake podlage, ker ne morejo z nobenim dejanjem dokazati, da bi mogli izvršiti to, kar v enomer obljubljajo. Opozoril je navzoče, da se ne dajo prevarati po sladkih besedah g. Bitežni* ka, ki bi rad ljudstvo zopet potegnil na staio pot propada, ampak da se zaupno oklenejo državne stranke, ki bo vladala in odločevala o naši osodi. Dolgo bo ta stranka vladala, t. j. do* kler ne bode dala državi nove podlage, na kateri se država zopet okrepi in s tem povzdigne tudi materijelno in kul* turno blagostanje rase države. S klicem: Zaupajte državni stranki in odgovorilo se Vam bode drugače, je zaključil svoj kratki in jedrnat govor, kateremu je sledilo petje fašLstovske himne. Na to so se naši mladeniči odstra* nili in se vrnili It»»'« |J'\|HII—mr f 1 - I 1—1 ——i — —■ Naše geslo le, da pridemo to boliše bodočnosti le potom samozatajevania in požrtvovalnosti. V Idrijo, kjer je bil sklican shod v Didičevi dvo* rani. Zopet je tu nastopal Dr. Bitežnik z mladim junakom Kraljem. Tukaj je prosil Dr. Bitežnik komuniste za glaso* ve, češ, da med lipovo vejico in komuni* stičnim srpom ni temeljne razlike. Na to je r-azpaljal s svojimi gestikulacijami in povzdigovanjem »ljudskih« pravic navzoče občinstvo do blaznosti. Pod vtisom njegovega demagoškega govo* ra je bila dvorana naravnost edektrizira* na in so morali navzoči voditelji držav* ne stranke vporabiti vso svojo moralno potrpežljivost, da ni prišlo do kakega incidenta, ki ga je najbrž Dr. Bitežnik nalašč hotel izzvati, da bi vrgel krivdo na državno stranko. Več kot pol ure je vzel g. dr. Bi* Kžnik na zrno moža, ki uživa največje spoštovanje v fašistovski ali državni stranki, g. Peternela, na katerega je zli* val ves svoj žolč ne pomišljaje, da je s tem kruto napadal državno stranko, ka* tero je ponižal na italijansko »narodno stranko«. Da se ni zgodilo hujšega se je raje poslušalo mimo izbruhe tolstega moža, ki je naravnost divjal, ko je opisoval kri* vice, ki jih je doživel slovenski narod. Pri vsem tem pa ni znal povedati ničesar konkretnega kakor tudi ne nje* gov naslednik, ki je bil menda Dr. Kralj, ki je hotel postaviti gosp. Peternela pred sodni stol ljudstva s tem, da je začel javno staviti vprašanja na njega, da bi ga ljudstvo »linčalo«. Toda gosp. Peternel mu je mirno zavrnil, da ne pristoja govorniku klicati ; na opravičenje človeka, ki mu ni po* drejen v nobenem oziru, radi česar je j tudi Dr. Kralj po nekaterih psovkah na naslov gosp. Peternela zaključil svoj j govor in pustil govoriti g, Peternelu, ki se ni zagovarjal, ampak opozoril na* vzoče občinstvo na nevarnost, ki mu preti od ljudi, ki zlorabljajo svobodo in i razpaljajo človeška čustva na t-a način, da se ljudstvo naravnost opoja in ne mi* i sli več trezno. To je taktika naših nasprotnikov, toda je rekel, jaz vam v tej obliki ne bom govoril. Na vaše rane je ulival g. dr. Bitežnik olje, jaz pa Vam ulijem je* sih. Jaz sem prijatelj resnice in kot tak Vam ne morem predočiti vašega položa* ja tako slikovito in rožasto kakor je sto* ril to dr. Bitežnik. Povem pa Vam, da smo tisti, ki ho* čemo uveljaviti načelo človečanstva brez tistega egoizma, ki razdvaja narode, ker mi smo naj iskrenejši pristaši ideje, da se mora človek razviti v vsej vrednosti. Kot taki pa smo nasprotni hinavščini in zahtevamo od našega ljudstva tudi odkritosrčnosti, kajti mi se bomo uveljavili med italijanskim narodom le v toliko, kolikor bomo odkritosrčni. Zato pa ne smemo iskati nobene poti, ki bi nas odtujevala italijanskemu narodu, tu* di za ceno takozvane samostojnosti, ki je le prikrita beseda hinavščine, ne. Po tej poti ne bomo pravic dobivali, ampak le zgubljali. Vabi navzoče, da se zaupno vržejo ; v naročje državne stranke, od katere bo odvisna osoda države in tudi naša. To mora biti resnica naše politike, ako ho* čemo živeti in vspevati.« Za njim je zo* pet povzel besedo g. Bitežnik, ki je na--ravnost divjal proti g. Peternelu, ker mu je med drugim omenil, da govori le 'o pravicah, ne pa tudi dolžnostih. Povabil ga je tudi, naj se opraviči glede šol. G. Peternel mu je zopet prav mirno odgovoril tudi o šolski zadevi me* reč, da ima država pravico do vzgoje dobrih državljanov in da šole, četudi bi bile popolnoma slovenske, ne bi mogle biti prikrojene staremu duhu, ki je veljal za Avstrijo, ampak duhu, ki velja za sedanje razmere, ko smo italijanski dr* žavljani, česar se moramo vedno zave* dati. n , Na to je g. Bitežnik ponovno kri* čal, da državna stranka hoče poživi* liiti ljudstvo1 itd. itd. z vsiljevanjem italijanskega jezika. Na ta predbacivanja gosp. Peternel seveda ni mogel drugega odgovoriti, kakor da smatra to za di* rektno žaljenje italijanskega naroda in vlade. Bitežnik pa je vendar še dobil be* sedo in še zlil golido žolča, predno pa je mogel še kdo govoriti, je predsednik že zaključil shod, nakar se je občinstvo mirno razšlo. Hladnokrvnosti na strani fašistov pa se je bilo zahvaljevati, da kljub elek* triziranemu ozračju ni prišlo do nobe* nega incidenta. V Tolminu se je prikazal v Modrijanovi dvorani dr. Wilfan, ki je pa zadel na veliko smolo. Med navzočim občinstvom je bilo tudi veliko ljudi — »Edinost« trdi, da so bili fašisti —* ki se niso baš strinjali z izva* janji dr. Wilfana. Poleg aplavzov od svo* jih pristašev, so ga nekateri neverneži motili z medklici, pri čemur so drugi, ki Wilfana niso dobro razumeli pahali sprednje tako, da je nekdo nehote zadel z nogo ob mizo, na kateri je stal dr. Wil* fan, ki se je menda prekucnil z mize. Toda stotnik karabinirjev je s svojo prisotnostjo duha rešil položaj s tem, da je vlovil dr. Wilfana, ki seveda med ta* kimi okoliščinami ni hotel nadaljevati govora. Na njegovo mesto je stopil po* lirični tajnik tolminskega fašija dr. Mar* sau, ki je mogel navzoče pomiriti in navdušiti za stvar države tako, da se je občinstvo zadovoljno razšlo. V Kobarid | sc je pripeljal dr. Wilfan v spremstvu fašistov, ki so ga ščitili do trga, kjer je pričel s svojim govorom; ker pa je baje zopet jako neverjetne stvari pripovedal, je tudi tukaj ljudstvo postajalo nemirno, vsled česar se je moral shod prekiniti in se je Wilfan prepričal, da so shodi v tako burnih dnevih jako nehvaležna stvar. Baje se je tudi tukaj ponovil incident z mizo, ki ga »Edinost« pripisuje videm* skim fašistom. Mi pa nismo mogli do>-znati, da bi bili videmski fašisti došli v Kobarid, radi česar se nam zdi edinjaška trditev le podtikovanje brez podlage, kajti ako je sam kom. Pisenti povabil Wilfana na »kontradiktorij« v Bovec, ne razumemo, čemu se je Wilfan mudil po Tolminu mesto v Bovcu, da bi se od* zval naravnost vitežkemu vabilu kom. Pisentija. Vendar kakih resnih incidentov ni bilo nikjer po soški dolini. Dr. Podgor* nik je v Bovcu prav mirno govoril, le škoda, da ga je ugovor inž. Fišerja spra* vil v tako zadrego, da ni mogel nadalje* vati svojega govora. V Kolškem se je tudi vršil javni shod. Po kratkem in jedrnatem govoru g. Falcettija je po* vzel besedo župan Obljubek, ki je v po* ljudnih besedah obrazložil navzočemu občinstvu, zakaj da moramo držati z dr* žavo in njeno stranko, ki se izraža v obliki fašlstovske stranke. Za njim je govoril v italijanskem jeziku odv. Mario Sturani, ki je znan kot poznavatelj kmetskih potreb. Za njim je govoril gosp. Ivan Sfili* goj iz Kojskega in šolski voditelj v Ste* verjanu gosp. Pellegrini. Vsi so razlagali ljudstvu pomen, ki ga ima za nas glasovanje za državno stranko, ki je stranka Mussolinija in potemtakem največjega sedanjega držav* nika na svetu. Shodu je prisostvovala tudi milica pod poveljstvom majorja I Franciolinija. Shod pa se je ponovil tudi v Steverjanu, kjer je govoril v slovenskem jeziku navzočim slovenskim volilcem tamošnji politični tajnik g. Lenardič, ki je v vz* nešenem govoru orisal položaj Sloven* cev in položaj Italije ter razmerje, ki na* staja med Slovenci in italijanskim naro* dom vsled utrjenega položaja države. , Orisal je zasluge fašizma in delo* vanje Mussolinijevo za procvit države, kar prihaja v korist tudi Slovencem kot državljanom Italije. Konečno je še omenjal gospodarske težave naših krajev in povabil navzoče, naj z zaupanjem gledajo v državno stranko, od kateri je odvisen naš dobro* bit. Povabil je vsled tega navzoče, naj se izkažejo dobre državljane s tem, da glasujejo za sveženj in snop. Poročajo nam, da se je vršil po ini* cijativi istega tajnika gosp. Lenardiča shod v Cerovem, kjer sta govorila politični tajnik Kumar in župan Prinčič, ki sta se opirala v svojih govorih na suho preteklost Šče* kov in Wilfanov, radi česar nas sili ne samo potreba, ampak tudi skušnja in prepričanje, da je bolje okleniti se dr* žavne stranke, kajti kjer je moč, tam je lahko tudi pomoč. Tudi tukaj je držal krepak govor števerjanski. politični ta j* nik gosp. Lenardič. Mussolini le rekel pri pogrebu fašista • prijatelja Nicola Bon» servizio: »Težki in ne» preklični sklepi se morda dozorevajo v mojem srcu." V Vipavi. V nedeljo, dne 30. marca se je vršiš v Vipavi volivni shod »Jugoslovanske Stranke«. Na ta shod so zbobnali naši nasprot* niki vse svoje pristaše iz vse zgornje Vipavske doline. Na shod se je pripeljal Dr. Gabršček iz Gorice z avtomobilom v spremstvu Dr. Fornazariča iz Aj* dovščine. Za shod je agitiral in lepake delil naš največji nasprotnik in nasprot* nik državne ideje g. Rafael Premru, uradnik Hranilnice in Posojilnice v Vipavi, po domače »Pik pak«. Morda si ta človek misli, da bode tudi on ljudem krone zamenjal, kot je zamenjaval krave in junice med časom vojne za to, da so mu ljudje skup jajca in maslo nosili.. No, če to misli, se zelo moti. Tega človeka si bomo še ob priliki ogledali. Na shodu je govoril g. Dr. Gaber* šček iz Gorice, kateri je zbranim zboro* valcem našteval vse dobrote, katerih bo* do deležni, ako bodo volili za lipovo vejico. Seveda tega sam ni verjel in ne ve* ruje niti danes. Obljubil jim je, da bodo Jugoslovenski poslanci izposlovali pri vladi, da se Ajdovska sodnija povrne v Vpavo. Ne vemo, zakaj ni tega pove* dal 2 uri pozneje na ajdovskem shodu. Zabičeval je ljudem, naj ne verujejo lju* dem, kateri se vozijo po deželi z avto* mobili (medklici: ali ste se vi v gnojnem košu pripeljal!) Obljubil je nadalje lju» dem, da ako bodo izvoljeni jugoslovan* ski poslanci v parlament, dia se bode znova vpeljal v šolo I. razreda slovenski učni jezik in ravno tako, da se bodo poslovenili tudi vsi javni uradi. Trdil je tudi da bodo jugoslovanski poslanci izposlovali, da se vse vino eks* pot tira iz Vipavske doline. Kam in k e* daj, tega ni povedal; pač pa so se nekateri navzoči vinski bratci že bali, da pfi bodo imeli potem kaj piti. Po govoru Dr. Gabrščeka se je napihoval odv. Fora as zarič iz 'Ajdovščine. Nato se je oglasil k besedi naš pristaš ljudski govornik g. Krhne. Med tem so pa pristaši Wilfano; ve stranke pozvali ljudi, da naj odidejo. Toda vkljub temu pozivu je ostalo 2/3 naših pristašev na mestu ter je z zanis manjem poslušalo izvajenja našega govornika. Ta je zborovalcem najprej o= menil, da se je v minuli noči zgodil nes zaslišan zločin nad manifestom uradne državne liste. V tej noči so pristaši iste s ga Dr. Wilfana, kateri zmiraj berači Os krog Mussolinija ter mu izkazuje svojo udanost na nezaslišan način zamazali kandidate Državne stranke za Julijsko Krajino. Isti pristaši so pomočili svoje umazane prste v živalske odpadke ter z njimi zamazali kandidate državne stranke, kateri na čelu stoji sam Musso; lini. Ali so mislili ti izvržki človeštva, da so s tem zadeli Mussolinija samega ali pa njegovo državno listo. »Ne«. Ne eno in ne drugo se ni zgodilo; pomnijo pa naj ti hlapci Wilfana in Besednjaka, da stoji naš vodja tako visoko, da mu oni s svojimi umazanimi rokami niti do glež; »jev ne sežejo. V svojem nadaljnem govoru je naš govornik razkril vse brezplodno delova; nje jugoslovanske stranke od zadnjih državnozborskih volitev pa do danes. Omenil je delovanje milijonarja Lavren; Čiča iz Postojne, kako se je potegoval v parlamentu ne za ljudske pravice, pač pa za svojo vojno odškodnino, katera mu je bila kot prvemu izplačana. Povedal je nadalje, kako se je Dr. Wilfan po* tegoval za izmenjavo kron Jadranski banki ter s 'tem sam svojej stranki na; del ime Stranka Bankirjev. Izjavil je nadalje, da po vsem tem kar se je v mi; noli noči zgodilo, da ne smatra te stran; ke več za Jugoslovengko stranko, pač pa za stranko živalskih odpadkov. Pozival je nato v svojem ognjevitem govoru navzoče volilce, naj dne 6. aprila oddajo svoje glasove kandidatom, ki bodo z go; Novostjo zastopali njih koristi, to je, •onim, državne stranke, kateri edini so v stanu naše upravičene zahteve, naj si bode na gospodarskem ali pa na narod; nem polju izpolniti. Omenil je, da nam naši nasprotniki kaj radi očitajo, da smo prodane' duše. Ne mi, je vzkliknil govornik nismo prodane duše, pač pa ste kupljene duše vi, ki ste dobili denar, za protidržavno politiko iz Jugoslavije. Kaj si niste med seboj rekli in pisali iz; dajalci? Povedal je nadalje, da državna stranka ne potrebuje glasov za svojo zmago, ker jih Dr. Wilfanu še lahko po; sodi, pač pa smo se mi vrgli v naročje državne ideje, da s tem naš narod iztr; žemo iz rok političnih sleparjev. Pozival je zborovalce v nadaljnem govoru, da dne 6. aprila izbrišejo s čela sramotni pečat iredentistov in puntarjev, kateri sramotni pečat so nam pritisnili na čelo razni Jugoslovenski vsiljeni voditelji in brezpoklicni doktorji. Z vzklikom živel: Mussolini, živela državna stranka, živel fašizem! se je završil ta shod, kateri se je iz Wilfanovega shoda prelevil v faši; stovskega. Po govoru g. Krhneta je hotel še go; y oriti Dr. Gabršček, kar pa so mu naši pristaši, ker so bili v pretežni večini, od; ločno zabranili. V Ajdovščini. V nedeljo, dne 30. t. m. je ju; goslovanska stranka sklicala v Ajdov; ščini shod ob 1 uri popoldne, Na shod, so zbobnali vse njih naj zve; stejše pristaše iz cele srednje vipavske doline. Toda kljub temu je bilo število razmeroma z dolino jako pičlo, posebno pa če še pomislimo, da je bilo naših pri; stašev skoro polovico. Na shod je pri; hitela tudi naša godba iz Lokavca, ki nas je razveseljevala s fašistovsko him; no. G. dr. Gabršček, kot glavni goyor-nik je poskusil v svojih podžigalnih be; sedala razvneti ljudstvo, da bi bilo pri; pripravljeno na napad, kakoršnega je iz; VTŠil zloglasni kandidat jugoslovenskega bloka v Dornbergu na milita Mussoli; nijeve armade. Svoje ščuvalne besede je opiral, zlorabljaje najobčutnejši del ljud; stva, na narodnost, češ, da nam jc faši; stovska vlada vrgla slov. jezik iz šol in uradov.. Pri tem je seveda, »le po pomoti« pozabil povedati, da so bili ravno jugo; slovenski politikanti, ki so s svojo blaz; no in za slovenski narod v Italiji skrajno škodljivo politiko vodili od premirja dalje pa do danes, in to v neznosno spio; šno škodo našega ljudstva. Ker ni znal nič več povedati zboro; valcem, jc rekel, da fašistovska stranka ni niti državna, niti vladna in niti nacijo; nalna, ampak da je to čisto navadna stranka, proti kateri se bodo Wilfancikar na nož do skrajnosti borili. Pri tem je pa pozabil povedati, da je to Mussolinijeva stranka. Mussolini je vladni in državni in narodni predstavnik. Iz celega njegovega govora si pa z lahkoto posnel, da Wilfancem in Besednjakovičem presne; to slaba prede, ker se spravljajo na po; litiko na nož, in ker z vsem velikanskim bobnanjem niso mogli iz cele vipavske doline spraviti več ljudi na plebiscitni shod v Ajdovščini kot ono pičlo število pravih njih pristašev. Mož je nadalje obljubljal svojim pri; stašem, da on ostane zvest Wilfanovi stranki. Zakaj pa ne Šček;Besednjakovi. Poudarjal je, da edina rešitev za jugoslo; vensko ljudstvo je, ako bo 6. aprila vo; lilo poslance lipove veje in avstrijskega »edelvveisa«. Spomnil se pa ni omeniti zboroval; cem, kako je poslanec in voditelj faši-stovske stranke neštetokrat proglasil jugoslo vensko blokno listo Wilfanov in Besednjakov za protidržavno, protivladno, protiitalijansko in protifa; šistovsko listo. Ker pa ti ljudje še nadalje trdijo in sleparijo pošteno ljud; stvo, da njih lista ni ne proti državi, ne proti vladi, je komendator Pisenti, vodi; telj državne stranke v naši deželi, telegraf ično pozval dr. Wilfana kot vodi; telj a protidržavne liste, naj kjerkoli v Julijski pokrajini do četrtka skliče shod. na katerem mu hoče matematično doka zati, da vse kar Wilfanci in Besednjako; viči natvezajo ljudstvo z obljubami, je grdo politično sleparstvo ljudskih meše; tar j e v. ki ne bodo imeli v parlamentu nikdar besede, ker so bili izvoljeni na protidržavni listi, ker so na tej listi ljudje žalostnega spomina, ki so sloven; skemu ljudstvu z njihovo neiskreno in iredentistično politiko neizmerno ško> dovali. Po dr. Gabrščekovim govorom je z vsem ogorčenjem povzel besedo prof. vi; tez Venezia, ki je z ozirom na srditi go; vor Gabrščeka proti naši vladi izven našega načrta v ital. jeziku slano mu zalučal v obraz, da on in vsi njegovi pristaši so nelojalni državljani, iredentisti, ker skušajo slovensko ljudstvo, italijanski narod ter še celo Mussolinija samega slepariti s politiko spletkarjev. Prof. Vene; zia mu je tudi povedal, da vsak problem, bodisi gospodarski, socijalni ali tudi narodni, bo o tem odločevala izključno dr; žavna, vladna fašistovska vlada, kateri jc zagotovljena zmaga pri teh volitvah. Kaj bo pomagalo slovenskemu ljud; stvu obračati se v velikih potrebah in sti; skah na enega ali dva jugoslovenska po; slanca, če ita ta dva nimata najmanj za upanja pri italijanski vladi in vsled tega nobene besede. Sedaj pri teh volitvah, ki so brezdvombno velikega zgodovinskega pomena za slovensko ljudstvo v Italiji, si mora Slovenec, prej ko gre volit, dobro zapomniti oni pregovor, ki pravi: rc; ka roko umije, lice lica ne more. Po izrazitem govoru prof. Venezia je nastopil naš kmečki govornik Josip Krhne, ki je v živih besedah opisal naše splošne razmere, preteklo politiko slo> venskih izmozgavcev ter nujno potrebo našega ljudstva, da gre volit poslance državne liste, na katere se bo lahko v vsa--kem slučaju in vselej z zaupanjem obr; nilo in to gotovo za uspeh. Lepi in krepki govor je naš kmètski govornik zaključil z živijo Mussolini in živijo fašizem, nakar je naše ljudstvo z navdušenjem pritrjevalo. Naša godba je zaigrala »Giovinezzo«, avtomobile so šo; ferji pripravili na odhod. Dr. Fornazarič j c hotel sicer še govoriti, toda’ naše ljudstvo se za govornika ni zmenilo. Med shodom, ki se je vršil v nedeljo v Ajdovščini, je prišlo tukaj do prerekanje in streljanja. Nekdo da je še celo streljal skozi okno iz hiše. V veli kanski zmešnjavi se ni moglo ugotoviti drugega kot to, da je bil domačin obstre ljen v trebuh in nato odpeljan v goriško bolnišnico, kjer je pa izven življenske nevarnosti. Človeštvo stremi za resnico, politika fašizma je politika pogumne odkritosrčnosti, torej je politika kreposti in ne oportunizma v pravicah, o katerih sanjarijo oni, ki se vam hočejo zopet nariniti za politične voditelje. Dnevne vesti. Rihemberk, dne 28. 3. 1924. — »Kam plovemo« se vpraša tržaška »Edinost« v današnji štev. 75? Naš odgovor je kratek: »v pogubo«. Koritarji pri »Edi; nosti« in »Goriški Straži« se radi nas lahko ugonobijo, a naj pustijo naše itale izmučeno ljudstvo pri miru. Edinost jadikuje, da ni dobila obljubljenega ji dopisa s konkretnimi podatki o tragičnem dogodku v Rihem-berku, ter se omejuje edino na »pseudo« informacije. No, nič ne de, ker postrežemo mi »Edinosti« in »Goriški Straži« z neo; vrglivimi in konkretnimi podatki, koje je »Edinost« nestrpno pričakovala od svojih poročevalcev. Ob priliki proslave aneksije Reke k materi Italiji, dne 18. 3. t. 1. smo mani; festirali ta historičen dogodek tudi v naši občini z razobesitvijo trobojnic in zvečer s krasnjo razsvetljavo in z zažb ganjem kresov po gričih. Istega dne se je vozil po cesti na Preserjah na svojem dvokolesu mladenič Josip Birsa z malo papirnato troboj; niče, privezano na krmilu njegovega ko; lesa. Na cesti ga ustavi Josip Krševan prav po tolovajsko, strga mu majhno trobojnico raz krmilo, jo raztrga ter ga prične med drugimi ostudnimi psovkami zmerjati tddi s »fašistom« (Birsa pa ni vpisan fašist). Napadenec, ki je miroljuben mlade; nič vpraša Krševana dostojno, kaj najdi pomeni ta naknadni in sirovi napad, na; kar je pričel katoliški mladenič prav po »turško« preklinjati. Birsa je kot miroljuben mladenič prevzel brutalne psovke Krševana ter je naznanil prihodnjega dne dogodek varnostnim organom v Rihemberku v svrho preiskave. Poveljnik je poslal dva svojih orga; nov na dom Krševanija. Tega in tudi njegove matere pa ni bilo doma in radi-tega so naročili hišnim, da se Josip zgla si v uradu varnostnega oddelka. Krševan je popoldne istega dne tudi resnično prišel in ni bil pripeljan po tolpi mladeničev v urad. Ker se je pa nahajal poveljnik po službenih poslih iz; ven občine, so Krševanu veleli navzoči varnostni organi naj počaka v uradu in ne v zaporu, dokler se vrne poveljnik. Ker se pa poveljnik ni vrnil do ve; čera, so mu navzoči veleli, naj ide do; mov ter naj se vrne prihodnega dne k zaslišanju. Krševan je odšel točno ob IVz uri zvečer domov. Razdalje med uradom in jegovim stanovanjem znaša največ dvajset minut in bi bil lahko ob 7% zve; čer doma, to je predno je prišel prosit njegov oče za osvoboditev. Mesto bi se bil Krševan podal k sta-rišem domov, šel je v sedež »Sl. kat. izobr. društva« (čitaj podivjevalnega protidržavnega društva), ter se tam za; kasnil. Prišel je domov še predno je mati umrla, kajti ona je umrla blizu pob noči in on bi bil lahko že ob 7% doma. Ako bi ne bil Krševan Josip izprb jel vsled protidržavne vzgoje v označenem »sršenovem gnezdu« bi gotovo ne bilo prišlo do tega. (Mi, ki poznamo dru; žino Krševan od blizu in natančno, moramo z vso odkritosrčnostjo priznati o; četu Ignaciju in pokojni njegovi soprogi popolno značajnost in miroljubnost; za-toraj izrekamo očetu naše iskreno so; I žlaje, pokojnici pa naj ji sveti luč večna in miren ji bodi počitek!) Ta neljubi slučaj naj služi ostalim sestram in bratom v večni opomin, da se ogibljejo pokvarnih društev, pri ko* jih se predikuje podivjanje in se vrši ne; morala, ki jo brezsramni činitelji v go; tove svrhe podpirajo. Fina članica tega društva se n. pr. poda v mesto za neko; liko dni in pride domov ozdravljena — praznih rok. Druga zopet gre in se pre; cej izplahnjena povrne. Smelo- se lahko vprašamo, o gospo; da okoli »Edinosti« in »Goriške Straže« — kam plovemo? Zadnji čas bi pa bil, da se take ne; moralne kovačnice alla Rihemberk, Dornberg, itd. enkrat za vselej temeljito zatrejo. Tudi prosluli kaplan Arko, ki izo; brazujc sedaj Gamse na 'Crniprsti, naj se potrka skupno z njegovo oprodo Va; lenčičem na lastna prša in vzklikne: »mea maksima«. Tukaj, gospoda okoli »Edinosti« in »Goriške Straže« imate predpodobo vašega iredentističnega delovanja. Da pa z dokazi podpremo zgornje, podajamo naslednjo izjavo ravno istega Krševanija: IzJ ava Podpisani, Kerševan Jožef živ. Ignacija ter umrle Marija, roj. dne 6. III. 1897 na Preserjih št. 246, izjavljam, da članek objavljen v »Goriški Straži« dne 24. marca 1924, »lz Rihemberka«. ne od; govarja resnici. Ker pa kot poštenjak rad vidim, da pride resnica do veljave, izjavljam sledeče: Na kvaterno nedeljo se je pripeljal na kolesu, na čigar krmilu je imel pripe; to malo italijansko trobojnico, gospod Birsa Jožef s Preserij. Birsa se je ustavil pred hišo »Jurščevi« (na Klancu) ter se pričel razgovor j ati z menoj, ter z go; spo Heleno Ličen Preserje 219, Pavla Ušaj Preserje (Cemickovi) Emiljo Pi; ščanc, Preserje 245. Med pogovorom sem jaz v svoji lahkomiselnosti raztrgal zastavico. V to; rek popoldne sem bil poklican na zago; vor pred poveljnika Narodne Milice v Rihenberk. Tam sem bil natančno iz; praševan in ker sem obžaloval iz celega srca svoj nespameten čin, me je gospod poveljnik poslal okoli 19 (devetnajste) ure domov. Domov sem prišel tri ure pred ma; termo smrtjo; in potemtakem ni res, da mi je moja preljuba mati umrla med tem časom, ko sem se jaz nahajal v pi; sarai poveljništva M. V. S. N. v Rihen; berku. To se tudi lahko razvidi iz mrtvaške knjige na županstvu v Rihenberku, kjer I je smrt moje matere prijavljena, in to okoli štiriindvajsete ure. Preserje, dne 28. 3. 1924. Krševan Jožef, 1. r. Priči: Kerševan Franc, št. 242 1. r. Piščanc Emilja, št. 245 1. r. Fasižem ljubi ali ugonoblja. Mi hočemo biti ljubljeni in se ne pustimo ugonobiti kot gnji-loba, ki ni vredna življenja« Glasovali bomo radi tega za državno stranko. V Rihenberku so priredili gg. okoli lipove vejice dne 30. 3. 1924 javen volilni shod na trgu pred ex hotelom Ličen. Kot predsednik shoda se je imenoval samega sebe gosp. Fran Trpin, znaš ni »jeclač« izza časa ustanovitve »Nas rodne Garde« leta 1918. Ta mož je še precej korajžen, ker je kot bančni urad; nik itak plačan od sosedne države in, a; ko bi mu postala tukaj tla prevroča, bi jo odkuril za bratci »jahači«, ki so svoj čas proklamirali »preki sod« v Rihen; berku. Kot govorniki so nastopili gg. Dr. Medvešček in Dr. Birsa, ki sta jahala že znanega »šimelna«. Shod se je vršil jas ko mirno in pri uzornem redu. Obema, oziroma vsim trem govornikom je s žis vimi podatki ugovarjal domačin Cigoj, kar je izvalo repliko vseh treh govorni; kov. Ker se je pa g. Cigoj ponovno zglas sil k besedi, so se pričele gospodom tre- sti hlače, pošepetali so si na ušesa in predsednik je razpustil shod. Nato je priredil naš agitacijski ods bor istega dne še dva krasno vspela vos Ulna shoda in sicer v Šmarjah in v Dolenji Branici. Nikoder se ni kalil red. ***** * Razno. Stanje nemškega reparacijskega dolga. Račun nemškega dolga pri repa; racijski komisiji je kazal dne 31. decems bra 1923, še 139 miUjard 92 tisoč zlatih mark zaostanka. Višina nemškega dolga na eni in nenavadno nizka odplačila, na drugi strani jasno govore, kako silno so znižali zavezniki svoje zahteve na korist Nemčije kar bo brez dvoma imelo vpliv tudi na poravnavo medsebojnih dolgov med zavezniki. Anglija samoposebej u; mevno ne more nastopati proti Franciji in Italiji strožje kot proti Nemčiji. Tudi Mala antanta ne sme biti na slabšem kot so prejšnje sovražne države Avstrija in Madžarska, ki sploh ne plačujejo nika; kih, ali pa le neznatne reparacijske òd; škodnine. Nemiri na Irskem. Znižanje vojske svobodne irske države od 50 tisoč na 18 tisoč mož je izzvalo med odpuščenimi častniki veliko nezadovoljstvo. To je bil tudi neposreden vzrok upora generala To; bina in polkovnika Daltona. Vendar pa domnevajo, da ima gibanje tudi poli/tiče* značaj. Gre namreč tudi za mejo med Svobodno Državo in Ulstrom. Ako ne bi civilna oblast obranila svojo premoč nad vojaško, bi utegnilo priti do ponovnega prelivanja krvi. Po aretaciji obeh častnikov je zavladal mir. Tiska »Narodna tiskarna«. Izdaja konsorcij »Nove Dobe« Odgovorni urednik: Jožef Sokol Velika zaloga kvasu italijanskih tovargn za destilacijo se nahaja v GORICI, via Oberdan št. 13 ( ^^jrej vìa Caserma v hiši tvrdke Di Lenardo v notranjost^^^ Otvoritev kleti in vinotoča na novo ustanovljenega Konsorcija vinorejcev iz Vipavske doline s sedežem v Rihemberku se je izvršila v četrtek, dne 7. februarija t. 1. v VIDMU - Piazza Venerio Prodala IZVRSTNEGA in NARAVNEGA VIPAVCA lastnega pridelka konzorcilstvo NA DEBELO od 50 litrov naprej. Prodaja istotakega Vipavca NA DROBNO v steklenicah od 1 in 2 litrov. Na zahtevo se v mestu dostavila vino brezplačno na dom v lastni posodi Konzorciia- Največja konkurenca: Prodaja pristnega vina po nakupni ceni. Siavn. občinstvu iz mesta in dežele se toplo priporoča KONZORCIJ Vozni red Železnic (Julijske Benečije) veljaven od 1 marca 1924 dalje VIdem-GorIca-Trst. Trst-Št. Peter.Po stojna Goricn — Ajdovščina km. — Videm . . . 4.50 7 55 10.10 14.— 17.30 19.55 10 Buttilo . . . 5.01 8.06 10.22 14.12 17.43 20.07 15 Manzano . . 5.08 8.13 14.19 17.51 20.14 17 S. Giov.Manz. 5.18 8.18 10.32 14.24 17.57 20.20 21 Cormons 5.20 8.32 10.42 14.33 18.C6 20.30 25 Kopriva . . 5.27 8 38 14.40 18 13 20.36 28 Mossa . . . 5.32 8 43 10.53 14.45 18.20 20.42 30 Ločnik . 5.38 8.49 14 50 18.26 20.47 32 Gorica . . . 5.46 8.59 11.07 15.05 1831 20.57 38 Rubje - Sov. 5.55 9.09 11.19 15.15 21.07 43 Gradisca-Sdr. 6.03 9 17 11.27 15.23 21.12 45 Sagrarlo . . 6.09 9.23 11.33 15 30 21.23 47 Redipuglia . 6.14 9 28 11.39 16.35 21.28 51 Ronchi . . 6.21 9.34 11.46 15.42 21.34 55 Monfalcone . 6.35 9.46 11.59 15.54 17 50 21.46 62 Devin-Sistjana 6.51 10.01 16.10 13 08 22.04 65 Vižovlje . . 6.5810.07 t t 16.16 18 15 22.11 67 Bivio . . . 7.05 10.13 16.23 18.22 22.18 76 Sv. Križ . . 7.12 10.20 16.30 18.29 22.25 77 Gninjan . . 7.17 10.25 16.35 18 35 22.31 85 Miramar . . 7.21 10.29 16.40 18.40 22.35 87 Trst J. P. . . 7.30J10.40 12.40 16.50 18.50 22.45 Krn. — Gorica J. (Z Južne postuje). odh. 7.15 13.40 18.35 19.25 Trst-Gorlca-Videm. l5| -:t-~s —— Trst 1. P. . . 6.05 8,— 10.46 13.10 17.15 19.20 8 Miramar . . 6.23 8.18 10.37 13.28 g 19.38 9 Grinjan . . 6.29 8.24 10.33 13.33 19 44 11 Sv. 'Križ . 6.37 8.'3 2 10 28 13.40 19.51 18 Bivio . . . 6.45 8.40 10.22 13.47 19.59 20 Vižovlje . . 6.51 8.46 10.16 13.52 1 20.05 23 Devin-Sistjana 6.55 8.51 10.10 13.57 20.10 30 Monfalcone . 7.12 9.— 9.55 14.12 18.05 20.27 34 Ronchi . . 7.19 9.26 14.19 18.12 20.36 38 Redipuglia . 7.26 9.19 14.26 20.43 40 Sagrado . . 7.32 9 14 14 32 18.2L20.50 42 Gradisca-Sdr. 7.38 9.08 14.38 18.27;20.56 47 Rubje- Sovod. 7.46 9.00 14.46 21.08 53 Gorica . . . 5.58 8.— 8.50 14.57 18.44 21.27 55 Ločnik . . . 6.04 8.07 8.42 15.03 21.33 57 Mossa . . . 6.10 8.13 8.37 15.08 18.5321.38 60 Kopriva . . 6.16 8.19 8.32 21.43 64 Cormons . i 6 25 8.27 8.26 15.17 19.02 21.49 63 S. Giov.Manz. 6.34 8.36 8.18 15.25 19.11 21.57 70 Manzano . . 6.40 8.42 8.13 22.02 75 Buttrio . . 6.48 8.49 8.06 15.34 19.20 22.09 85 Videm . . • 7.— | 9.- 7.55 15.4519.30 22.20 SIRITE „NOVO DOBO" kin. Trst 0.40 5,15 7,- 9.30 10.50 16.10 19.45 7 Miramar 16.30 8 Grinjan • F 11.09 16.36 11 Sv. Križ ....... — 16 44 17 Nabrežina 5.57 7.43 10.03 11.30 17.02 20.24 24 Prosek 6.14 . 17.21 28 Opčine 6.23 10.44 11.53 1*7.32 35 Sežana 6.37 10.58 12.07 17.48 20.58 45 Divača 6.53 8.36 11.16 12.24 18.07 21.13 57 Dol. Ležeče 7.10 — .—v 18.27 i. _ . doh. 1 2.44 7.26 9.07 11.48 12.55 18.46 21.45 69 St Peter odh. 1 2.47 7.30 9.10 13.05 13.49 21.50 75 Prestranek 7.39 13.15 18.59 82 Postojna 3.05 7.50 9.30 13.25 19.10[ 22.09 Postojna-Šl. Peter-Trst km. — Postojna 1.20 5,— 7.30 10. 15.30 18,— 19.25 21,— 7 Prestranek .... 5 11 7.41 10.12 15.42 18.12 21.12 1 1.42 5.22 7.51 10.24 15 53 16 50 18.23 19 45 21.23 13 Št. Peter \ 1.47 5.24 7.56 10.29 15.58 17.— 18.33 19.50 21.58 25 Dol. Ležeči1: . . . 5.40 10.45 18.49 22.14 37 Divača t 5.57 8.26 11.02 16.27 17.29 19.10 20.21 22.31 47 Sežana 6.11 8.40 11.16 16.41 17.42 19.25 22 44 54 Opčine 6 22 11.28 17.53 19.37 22.55 58 Prosek . .... 6 30 11.36 19.45 23.02 65 Nabrežina .... 6.44 9.05 11.49 17.09 18.09 19.59,20.58 23.18 71 Sv. Križ 6.54 11.59 20.08 23.27 74 Grinjan 7.— 12.05 20 15 23.32 45 7.05 12.10 20.20 23.36 82 Trst 3.30 7.15 9.25 12.20 17.30 18.30 20.30,21.20 j 23.4 5 št. Peter na Krasu-Reka In nazaj 1 | | km. 8.12 11.58Ì16.15 22.07 — 1 1 8.26 8 42 12.12 16-33 22.21 12,28 16-49 22.33 9 16 9.01 12.46 17-08 22.511 28 0.21 13.05 17-27 23.10 40 9.37 13.15 17.37 23.22 46 9.50 13-28; 17.50 23.35 60 Št. Peter na Krasu Kilovče . . . Trnovo-Btstrica Šapljane . . . Jordani . . . Volosco-Opatije Reka (Fiume) . . 7.14 10.02 16.50 21.30 6 54 9.42 16.32 21-11 6.3t 9.25 16-15 20.54 6.14 9.02 15.57 20.32 5.55 8.41 15.39 20.12 5.33 819 15.18 19.50 6 5 05 7.50 14.50 19 20 Divača Herpelie-Kozina Herpelje-Kozina Divača Odh. 6,— Doh. 6 35 Odh. 9.25 Doh. 10,— 12.50 m v 13.27 15.15 : s» v 15.50 19.11 19.42 20.25 1 21- Trst Herpelie-Kozina Herpelie-Kozina Trst Odh. 5.25 Doh. 6.47 Odh. 6.42 Doh . 7.35 12.55 18.25 14.11 19.50 9.10 15.— m—► 10.05 15-50 ■i 20.38 21.32 4 St. Peter 8 Volčjadraga 12 Prvačina doh. 7.29 13.52 18.46 7.41 14.03 7.49 14.11 19.37 19.48 19.55 odh. 8.05 14.15 20.02 14 Dornberg 8.13 14.23 20.10 16 Batuje 8.25 14.33 20.20 20 Kamnje 8.37 14.44 20.32 23 Dobravlje ! 8.48 14.55 20.43 25 Sv. Križ - Cesta 8.56 15.03 20.51 27 Ajdovščina 9.05 15.12 20.59 Podbrdo — Gorica — Trst. Km. Podbrdo odh. — 5.05 11.21 16.40 20.5« 6 Hudajužna — 5.19 11.34 16.54 12 Grahovo — 5.35 11.50 17.10 16 Podmelec — 5.45 12.00 17.20 21 Sv. Lucija Tol.— 6.10 12.30 17.55 21.23 29 Avče — 6.33 12.44 18.10 35 Kanal 6.44 12.54 18.21 41 Plave — 6.54 13.05 18.38 54 Gorica N. 5.20 7.26 13.27 19.05 22.09 58 St. Peter 5.20 13.35 19.13 61 Volčjadraga 5.37 13.43 19.20 65 Prvačina 5.50 13.54 19.30 22.20 72 Rihcmbcrg 6.OS 14.10 19.45 79 St. Danjcl 6.33 14.34 20.07 85 D ut.«Skopo 6.43 14.46 20.17 90 Repentabor 6.57 15.01 20.31 94 Opčine 7.06 11.56 15.10 20.39 23.10 102 Guardiclla 7.24 15.26 20.56 105 Rozzol 7.3« 15.35 21.05 110 Trst D. P. 7.4« 15.45 21.15 23.46 Trst — Gorica — Podbrdo. Km. Trst D. P. odh. 5.35 6.10 11.05 17.25 5 Rozzol 6.27 11.20 17.4i 8 Guardiella 6.39 11.30 17.55 16 Opčine 6.07 7.04 11.53 18.15 20 Repentabor 7.14 12.07 18.26 25 Dutovlje » Skopo 7.24 12.16 18.34 32 St. Danjel 7.35 12.27 18.46 39 Rihemberg 7.49 12.40 18.58 45 Prvačina 6.52 8.01 12.52 19.11 49 Volčjadraga 8.09 13.00 19.28 52 št. Peter 8.19 13.10 1931 56 Gorica Nord 7.21 8.31 13.23 19.48 69 Plave 75 Kanal Avče Sv. Lue. -Podmelec 98 Grahovo 105 Hudajužna 110 Podbrdo 81 89 95 8.55 13.44 9.08 13.54 9.18 14.05 Tolmin 8.12 9.50 14.38 10.05 14.53 10.15 15.03 10.39 15.27 8,50 10.55 15.42 20.0T 20.19 20.29 20.58 21.15 21.25 21.49 22.06