• m "i'o - rff - / . ■ ■ f ' ' 1 ns^^'T^^ PUBLISHED AHD DISTRIBUTED UNDER PERMIT (Ho. 656) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 6, 1917, ON FILE AT THE P06T OrWCB OF NEW YORK, N. Y. By Order of the Pres t. A. B. Burleson P. M. GLAS NARODA List slovenskih delavcev V Ameriki The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 19^ 75,000 Readers. Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja sa vse leto......... $6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leio.. . $7.00 TELEFON: 2876 CORTLANDT._ Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 179. - ŠTEV. 179. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 2, 1921. — TOREK, 2. AVGUSTA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. V SIBIRIJI PRETI MIUONOM LAKOTA OSEBNI LIST LENINA PRAVI, DA JE TREBA MOBILIZIRATI PROTI BOLJŠEVIKE V BOJU PROTI STRADANJU. — GOZDOVI GORE. Reval, preko Londona, 31. julija. — Leti, ki so se naselili v Sibiriji, skušajo pobegniti pred tam vladajočo lakoto, a le maloštevilnim se je posrečil ta beg. Poročila ki prihajajo v zadnjem času, potrjujejo vesti, da preti tudi Sibiriji lakota, kajti vsled suše je ves pridelek uničen in neprestano gore gozdovi in stepe. ( Vn i moke j«* tako visoka, da je tli mogoče kupovati. Na milijo-i e Jjndi stoji v krušnih vrstah. dočim jih je b^j r marcu tekočega Irfa W 35.000. Kruh je v guberuijah Perm. Čeljatinsk in Viatka dražji kot pa je v Moskvi. Komisar Kamenev je povedal svetu naridnili komisarjev v Moskvi: — Mi ite moremo prehranjati 140.000 delavcev v Moskvi in. pustiti 25.000 kmetov na cedilu. Dr Seii. šo narodni zdravstveni komisar, je n kri: — T'mrljivost H'«d otroci je strašna Mi moramo dati po'no pi«".'o-t jik« »jc ki<-z"n-sltim filantropičnini organizacijam. kot a»g'< šl.im k - < ! <•] U-i t. ki i i!m /»■ pimiajrajo. List Lenina pravi; Mi moramo mobilizirati za boj proti lakoti. Ncštevilni proti-bo!jš"viški birokrati, inleligenti in dijaki, ki so se leta 1892 prostovoljno prijavili za boj pmti lakoti, jiiso dali sedaj niti najmanjšega' si^du o ^bi. Mi jih no ramo napotiti, da se bodo zganili. Spričo splošne lakote morajo vsi državljani delati. Kstonska je stvorda posebno komisijo, da pomajra od lakote prizadetim v Rusiji. Ta komisija vključuje ministra za notranje zadeve industrijo, trgovino in zim h nje zadeve. Estonska vlada~je pričela v sr^do pošiljati živila stradajočim. Dijaki v mnogih inozemskih deže-liih so naprosili Eston ko, naj posluje kot posredovalec pri pošiljanju ž^vil r Rusijo. Kolera je najhujša v pokrajinah ob Volgi, kajti edinole v Sara-tovu je zaznamovati 7000 slučajev. Predlagalo se je. da bi se prevedlo stradajoče kmete iz Rusije v Sibirijo. a boljieviSk: ergnn. Ekonomska Žiženj pravi, da je tak transport zadel na nepremagjive težkoče celo pod carskim režimom, ko s«- jo skušalo izgnati te kmete, a jt- bilo možno prevesti !e pol milijona. Riga, HI julija, — Vsi Anierikaiici. ki s še vedno nahajajo v ruskih ječah, bodo osvobojeni v teku par dni. soglasno z Mrs. Harrison iz Baltimore, ki je ^anta preživela par mesecev v neki ječi v Moskvi, ki pa bila oproščena ter prišla srni v spremstvu ameriškega senatorja Francea iz Marvlanda. Preti no je odšla iz 'Moskve, je bila informirana, da bodo kmalu izpuščeni vsi drugi jetniki. Nikako formalno obvestilo glede oproščenja Ainerikanecv ni še prišlo v Rigo in ameriški konzul ni bil obveščen, če bodo jetniki oproščeni posamič ali pa v skupinah, Najprvo bila s-retirana dne 4. aprila lf>20 dva meseca po-tem. ko sem prišla v Rusijo preko poljske meje. Zadržana sem bila dva dni ter zaslišana. Nato sem bila oproščena in šest mesecev sem smela neovirano delovati v Rusiji, V oktobru p asem bila zopet aretirana vsled povelja Čeke. to je ruske inkvizicije. Dol/.ilo se me j«* med drugim, da sem prišla v Rusijo brez dovoljenja, tla -c nahajam na nepostaven način v posesti živil, katera sem dajala ameriškim in angleškim jetnikom in da sem bila v zvezi /. ljudmi, ki so sovražni vladi Vse to je bilo popolnoma resnič-liO. Vraduiki so bili prijazni z menoj, a so mi pojasnili resnost položaja. v katerem se nahajam. Nato s«*m bila v samotni celici še^t dni. ne v luknji, temveč svetli mali sobi kot v kakem hotelu. Nato so me daii v veliko sobo. kjer je bilo dosti deklet in tam sem ostala polnih osem mesecev. Hiša, v kateri sem se nahajala ni bila ječa, temveč prejšnji hotel. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m potom nafte banka irvrfojejo po nizki eeni, lanecljivo lil hitro (Včeraj so bila naie cene aladeča: JUGOSLAVIJA: JKazpoiilja as sadnja potte in izplačuje "Kr. t>o*tnJ Moral Urad" in "Jadranska banks" ▼ LjnbljsnL 300 kron .... $2.05 1,000 kron ____ $ 6.30 400 kron ____ $2.75 5,000 kron ____ $31.50 500 kron ____ $3.40 10,000 kron ____ $62.00 ITALIJA 2H ZASEDENO OZEMLJE: Raxpoftilja ns sadnja potto in Izplačuje " Jadranska bank*" * Trs«. 50 lir ---- $ 2.80 500 lir ____ $23 00 100 Jir .... $ 5.00 1000 lir .... $46.00 300 lir . .. $14.40 NEMŠKA AVSTRIJA: BaspoAUjs aa zadnje poita in Izpla^nje "Adristiscbe Bank" M Dunaju. 1,000 nemško-avst. kron.. $ 2.20 5,000 nemško avst. kron.. $ 9.50 10,000 nemško-avst. kron.. $18.00 50,000 nemško-avst. kron.. $87.50 s' — --- ▼rodnost denarjn sedaj ni stalni, menja as večkrat nepritako vano; iz tega razloga nam ni mogočo podati natančno cene vnaprej Mi računamo po eeni istega dne ko nam poslani denar dospe v roka Kot generalni sastopniki "Jadranska Banka" In njenih podrut nie imamo zajamčene i rvan redno ngodno pogoje, ki bodo velike ko rfetl sa ono. ki ee fte sli so bodo podnževali naie banka. Denar nam Jo poslati aajbsflj po DnmisUa Money Order, afl pa po mm Task Bank Draft. Frak Saks* State But hmmim mM Na sl'ki vidita Henry-ja Forda, Tomaža Edisona in predsednika Hrrdinga, ki so pred kratkim par dni in noči kampirali v Fordovi kempi. RUSIJA KOČE NAGLO ODLOČITEV Sovjetska vlada hoče najhitrejšo pojasnitev mednarodnega položaja v namenu, da pospeši pomoč Rusiji- Riga, Tftska. 1. avgusta. — Sovjetska Rusija jo pristala v t<>. da oprosti vso ameriško jetnike ter da sprejme pogoje, katere je stavila Ameriška pomožna administracija. Mrs. Margerita Harrison iz Baltimore je bila že oproščena ter je dospela danes semkaj z ameriškim senatorjem Joseph I. France iz Maryland a. čeprav se ni še ničesar izvedelo glede poti, preko katerih bodo prišli oproščeni ameriški jetniki, je vendar Ameriški rdeči križ v R-igi v družbi ameriške misije pričel s pripravami, da jih sprejme. Če se more smatrati položaj, v katerem se je nahajala Mrs. Harrison, kot občno merilo za jetnike, potem potrebujejo slednji predvsem čevljev in obleke. Mi-s. Harrison bo ^najbrž odpotovala v ponedeljek z senatorjem Franee-om proti Berlinu, odkoder se bo napotila naravnost v Ameriko. Besedilo sovjetskega odgovora na sporočilo ameriškega trgovinskega tajnika Ilooverja, je bilo naslednje: — Ruska vlada, kakorhitro je izvedela za predloge, katere je stavil Herbert Hoover v imenu Ameriške pomožne družbe, je takoj sklenila, da so ti predlogi in pogoji sprejemljivi in da bo na podlagi tega ruska vlada oprostila vse ameriške državljane. — Ruska vlada spoznava, da je človekoljuben namen Amerike prehrauiti. nuditi zdraviliško pomoč ter obleči na miljone otrok ter invalidov. — Ruska sovjetska vlada pričakuje čim skorajšnega odgovora ter je pripravljena sprejeti čas i m prostor za pogajanja v tem ozi-ru. Kamenov. Soplawio z najnovejšimi poročili je v celi Rusiji osem ali deset ameriških jetnikov, d očim so drugi na prosti nojji ter jim je le zabranjen izhod iz Rusije. Potni listi. Po najnovejši odredbi bel grajske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, kritni list in domo v niča. Navadne pismo ne zadostuje vež. Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stan kraj, naj piše županstvu ene ob čine, v kateio je pristojen, po do-movnico, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj t^daj ne pride ▼ New York v namenu, da bi potoval v stari kraj, ako nima kake fori omenjene listine. Fn&k Sakser State Bank, S3 Certlandt SL, New York, N. Y ___- ttiNdkMC! ZA OSVOBOJENJE DEBSA. Washington, D. C. 1. avgusta. — Marvin G. Sperrv, narodni pred ! sednik Legije navadnih vojakov in mornarjev, je v nekem danes [ objavljenem pismu na predsedni-j kn Hardmga rekel, da je treba na: odločen način zavrniti "presenet-i Ijivo nesramnost Johna Emervja.j predsednika Ameriške lesi je. ker je Emm- protestiral proti osvobojen ju Debsa". — Jaz izjavljam. — pravi Sper-: rv v svojem pismu, — da je trditev polkovnika Emervja. da zastopa s svojimi napačnimi izvajanji čustva vseh veteranov, popolnoma napačna. Sperrv govori o Debsu kot o miroljubnem, velikodušnem "love-, ku. katerega navdaja entuzijazem mučenika in ki se zavzema požrtvovalno za stvar ubogih in zatiranih. t - j LAHKOŽIV PRUSKI PRINC. j Rim, Italija. 1. avgusta. — V najvišjih krogih Italije vre spričo dekreta kralja Viktorja Emanue-jla. na temelju katerega so zaprli Kasino v Campione na temelju brzojavne prošnje bivšega nemškoga j kronprinea. V svoji pritožbi na švirarsko vlado, katero je Šviea poslala na-j • prej v Italijo, je prejšnji nemški kronprine izjav il, da je princ Fri-; derik Leopold Pniski zapravil ee-. lo svoje družinsko premoženje pri j hazardni igri v imenovanem kasi-pn. | V dvornih krogih je povzročilo \ J to poročilo veliko potrtost, ki se j je še pvečafla, ko je postalo znano, j da ima prine Friderik Leopold, ki' j je sorodnik bivšega nemškega kaj- i zerja. intimne zveze z neko rusko l>lewalko. Friderik je bil pravcat ( družabni lev v Lugano v Švici, kjer se nahaja veliko avstrijskih grofov in grofic, ki igrajo tam in : zastavljajo svoje dragocenosti. j Ker se nahaj i Lugano v Švici, je naslovil bivši nemški kronprine svojo prošnjo na švicarsko vlado, katero je naprosil, naj prepove | princu obisk kasina. Campione pa se nahaja direktno pt^ko meje. na italijanskem ozemlju, in švicarska vlada ni mogla vsled tega ničesar storiti. Prošnjo je poslala naprej na italijansko vlado in kralj je odredil, da je treba kasino zapre-; t«* Divje življenje v Campione jej vsled tega zastalo in profesionalni, igralci so se preselili v Deauville.j v Franciji, kjer tudi obstoja maj-! hen Monte Carlo. GDAH8K NS DOBAVLJA NO BENEGA OROŽJA VEČ. - Ženeva, Švica. 1. avgusta. —| Soglasno z zadnjimi poroT-ili na Ha vas agent uro iz fidanska sej 'glasi, da je bila na povelje svete NAJVEČJA ŽELJA SE JI JE IZPOLNILA 4'Hvala Bogu" — je rekla žena, ko je cula, da je izvršil njen mož samomor. Mrs. Jennie Wenz, stara 38 let, je sedela v nedeljo zvečer na dvorišču doma svoje matere na južni cesti v Brooklpnu ter si ravno pustila obvezati rane. katere je dobila na licu. Le malo je manjkalo, da ni bila umorjena od svojega moža, štirideset let starega natakarja Albert i Wen za, katerega je pustila v drugem nadstropju v boju s svojim bratom. 21 let starim Jožefom Logan. Medtem, ko jo je zdravnik obvezal, je priliitel njen brat po stopnicah navzdol ter rekel: — Albert je izvršil samomor. Ko je vdova to slišala, je vzkliknila : — Hvala Begu, končno sem se izr.ebila najhujšega satana, kar jih je kdaj trpinčilo ženske. Wenz je stanoval na številki 121 Stagg St., v Brooklvnu ter se znal več mesecev uspešno izogibati policiji, ki ga je iskala na temelju zapornega povelja, katerega je izpo-slovala njegova žena. Trdila je namreč, da ji streže po življenju. Rekla je, da je bil tekom dvajsetih let, ki je bila poročena ž njim, strašno ljubosumen in da je postal še bolj nezatipen. odkar sta pred par leti umrla oba njuna otroka. Pred šestimi meseci ga je zapustila ter se podaja k svoji materi. Ko je hotela včeraj stopiti skozi hišna vrata, je prišel njen mož. Ona je zbežala v drugo nadstropje in on za njo. Medtem pa je streljal. Ona je kričala, da bo šla ž njim ter storila vse. kar hoče. samo da preneha streljati. Njen brat je prijel Wenza in tekom boja je o-na zbežala navzdol. Sosedje so takoj telefonirali po ambulanco, kakorhitro so culi prvi strel. Ambu-lanea je v resnici prišla, a med tem se je Wenz še ustrelil v glavo. JAPONCI IN RAZOROŽENJE. Tokio, Japonska. 1. avgusta. —• Japonska stavlja očividno veliko upanja na prihodnjo kabinetno, sejo, na kateri se bo razpravljalo o načrtu predsednika Hardinsra glede razoroženja. Baron Učida, minister za zunanje zadeve, bo moral na tej konferenci sporočiti, da Amerika absolutno zavrača »dfio predkonference. dočim je Anglija pripravljena sprejeti predlog za tako preliminarno konferenco. Japonsko časopisje je skoro so-eriasno mnenja, da je Amerika trdna v svojem sklepu, da spravi na konferenci v debato vprašanje — Kan t nn ga ter otoka Yap. Tem'i nasproti pa *se trdi. da slaba vl-ida v Pekingu ne bo mogla nasprotovati ljudski volji sl*nle kakih koncesij. katere bi dobrla Japonska. Zunanji urad ni še objavil nobenega obvestila, a vsa znamenja kažejo, da bo nadaljeval s svopmi napori, da se uvel jat i tako preliminarno konferenco. lige narodov zaprta tamošnja tovarna za izdelovanje orožja in mu-nieije. PORENSKA PROTI LOČITVI OD NEMČIJE j PORENSKA HOČE OSTATI V NEMČUI, VSAJ ZA ČASA OKUPACIJE OD STRANI ZAVEZNIKOV. — ROK DVEH LET BO POTEKEL V AVGUSTU. Berlin, Nemčija, 31. julija. — Meseca avgusta bost i potekli dve leti, določeni od nemška ustave, tekom ka-trih se province lahko"odločijo, ee hočejo ostati v nemškem cesarstvu ali se ločiti od njega. Tekom zadnjih dvanajst mesecev je bila separatistična propaganda v Nemčiji zlasti v Porenski. katero so seveda podpirali in netili Franeozje, ustavljena in večina nemških političnih strank je sedaj objavila svoj sklep, da ne bodo dvignile vprašanja ločitve od Nemčije, dokler bo dežela zasedena od zaveznikov. Podpiranje separatističnega gibanja je sedaj brez vsakega pomena. Kljub temu pa je na Hanoveranskem pozdravila to gibanje stranka Guelen. ki j* vedno tradicijonalno nasprotovala pruskemu pohlepu po zemlji. Tam so se završile demonstracije proti Pmsiji in nadaljne bodo brez dvoma še sledile. V Ilanovru pa je na drugi strani gibanje brez vsake odlage ali temelja. To pa ni resnično glede položaja na Helgoland«, katerega jo Anglija odstopila Nemčiji leta 1800. Helgoland se hoče na vsak način ločiti od bankrotne in z davki preobložene Nemčije. Odgovorni zastopniki naroda so poslali Angliji prošnjo za varstvo ter čakajo na odgovor, predno se bodo obrnili na Ligo narodov. Nemška vlada pa j« jezna ter preti s kaznijo vsem onim. ki zagovarjajo odločitev od Nemčije. Nemški kabinet bo v teku naslednjih dni završil novo davčno predlogo. Predloga bo nato izročena komitejema senata in državnega zbora, nakar se bo pričela debata o njej v državnem zboru, ki je sedaj na počitnicah. Sprejem predloge pa bo najbrž zavleeen za nekaj časa, ker je piičakovati burnih debat. SENATOR FRANCE ZA ZVEZO Z RUSKO VLADO Rekel je, da si ameriški orel lahko upa iti povsod, kjer je razprostrl angleški lev svoja babilonska krila. Riga, Letska. 1. avgusta. — Po daljšem opazovanju razmer v svojetski Rusiji ter po večjih naporih kot sem jih kedaj pričakoval, sem prišel na temelju osebnih raziskavanj do prepričanja, da bi morala Amerika takoj obn wit i svoje trgovinske odnosa je z Rusijo. !PROTI PREDLOGI GLEDE MEDICINSKEGA PIVA. Washington, D. C'.. 31. julija. I Vedno večja opozicija, katero je (»paziti proti Willis-Campbell pivski predlogi v sentau, ogroža celo predlogo ter je upati, da bo ta predloga zopet izročena judicijar-nemu ali pravosodnemu komiteju v nadaljno razmišljanje. V tem smislu so se izjavil včeraj "su-haški" voditelji v kongresu. Pre-|iskušnja moči glede nasprotujoč ill I si sil v senatu bo najbrž prišla j še tekom naslednjega tedna. I staviti prdlog, naj se tozadevno i Nasprotniki predloge hočejo staviti predlog, naj se tozadevno predlogo vnovo izroči judicijar-nemu, komiteju. Izjaviti hočejo i na najbolj odločen način, da je Ipredloga neustavna, v kolikor skuša omejiti uporabo opojnih pijač v zdravniške svrhe. Kuhači sami prizuavajo. da ie položaj težaven in da bo prišlo do skrajno ozkega glasovanja v senatu, kajti, prepričani so, da predloga ni le proti-ustavna. temveč da bi lahko v slučaju sprejema povzročila veliko reakcijo v javnosti ter v splošnem ogrozila stvar prohibitive. (Ta stvar sploh ne obstaja, kajti ameriški narod pije bolj kot je kedaj preje.) — Celo "svetišče (res lepo svetišče) bo podrto do tal od "su-hačev. ki hočejo gnati stvar pro-hibieije do ekstrema. — je rekel včeraj neki senator, ki se je iz nekega nepo jasni jivega vzroka že dolgo časa poganjal za "svetišče" prohibicije. PRAVI, DA DELAVCI PREVEČ DELAJO. Kansas City, Mo. 1. avgusta. — Aleksander Howat, predsednik pre mogarske organizacije v Kansasu, trdi. da je sedanji slabi ekonomski položaj posledica tega, da so delavci preveč producirali in da vsled tega delodajalci pričakujejo da si bodo delavci privoščHi praznik. Howrat pa svetuje na drugi strani delavcem, naj ne delajo preveč in prehitro, ker se bodo drugače sami izrinili iz svojih mest To je rekel v nekem govoru, katerega je imel v tem mestu. — Po mojem mnenju bi moralo iti tako obnovi jen je roka v roki z obnovi jen jem diplomat ičnih od noša j ey, čeprav sem mnenja, da bi se moralo uveljaviti tak dogovor le na temelju dogovora, ki bi bil sklenjen med zastopniki Združenih držav ter sovjetske Rusije. Prepričan sem. da bi taka komisija spoznala priznanje sedanje ruske sovjetske vlade za najbolj potrebno in koristno stvar. Besedilo sovjetskega odgovora na poslanco ameriškega trgovskega tajnika Ilooverja, sporočeno v imenu Leona Kameneva, predsednika nepristanskega in nepolitičnega pomožnega komiteja v borbi proti lakoti, ki je zavladala v Rusiji, je bilo: — Ruska vlada je prepričana, da je potrebno takoj določiti pogoje, na temelju katerih bi se moglo uveljaviti takoj trgovske odnošaje med obema deželama. — Namen nasebične ameriške pomoči je nuditi živila in zdravniško pomoč za miljone otrok in invalidov. V tem namenu smatra ruska vlada za potrebno in primerno, da odobri vsa pogajanja Vv tem oziru, katera bi prišla neposredno v Moskvo preko Rige ali Revala. — Ruska sovjetska vlada pričakuje hitrega odgovora, v katerem naj bi se ugotovilo prostor in čas za pogajanja. — Kamenev. tk^r i DEBELA TOČA. V Passaic okraju ter okoliei v New Jersey se je v nedeljo pojavila nevihta, ki je napravila dosti škode. Na gotovih mestih je padala toča. koje zrna so baje bila v gotovih slučajih težka enajst unč. OPROSTITEV MADŽAROV. Budimpešta, Madžarska. 1. av-gusla. — Med Madžarsko in sovjetsko Rusijo je bil sklenjen dogovor. soglasno s katerim se l»o (oprostilo vse jetnike, ki se nahajajo še v Rusiji in ki spadajo na Madžarsko. | Ti jetniki bedo še v teku tekoče-c2. leta izpuščeni ter poslani domov. _ _ _________ GLAS NARODA. 2. AVQ. 1921 "GLAS NARODA" Jj^jj^-^j auVKMlAK *A1LY| F> ^ ~ vciTmo PXTBLSHSomdomfAH J1"+ »m CmaratiM m« AM...... •» Abov* OfflelMi m —««■— fcwn — MliHima. New Yark City. N. V. •• *•*• volta M H taMH za Hmr Verk ca «•!• tata B7 M ta Cwm NJI mm M lata MJO 5? - *** MJI Za iMMMtvt sa cM« lata VJI — »tal I—a___IWM_am —i tata _H.W ILAINANtSA IBH *** Paopto> m. __taibaTtpttaa T—rhr ta—_ jwM krta dotan ta tataoad aa m KioMtiila Denar naj a* UaaoroH »o-9o Momt Ort«. Pri •premambl kraj* naročnikov Drodmo. da aa —■ _»mjfrtfa taiMčt M—nL da hitreje naWo omatomlk*«_ __ ___1LAINARODA ■ BataM Otaaat Bor*ut« of Manhattan. Nta Yartt. H. V. __Talaphona: Cartlandt taf__ GROZDJE. V nesrečni deželi Italiji bo letos trta silno obrodila. Italjani ne vedo kam s svojim pridelkom ter ljubosumno Škilijo na Ameriko in posebej še na Kalifornijo, ki je lansko leto zamori a prodajati tono grozdja po sto-osemdeset dolarjev. Razne italjanske korporaeije so sklenile vreči na ameriški tr^ tono ^rofcdja ]>o osemdeset dolarjev. Pri tem je všteta carina, transportni stroški in sploh vse. Kot vse kaže, bo letos Italija največja konkurent-ka Californije. Dejstvo "lede italjanskega grozdja pa ameriški vinogradniki skrbno prikrivajo. Hoteli boclo izbiti kolikor mogoče velike cene in podeseteriti svoje dobičke šele ko bo splošna javnost i fc vedel a, da je mogoče dobiti na trgu grozdje najmanj za poloviro reneje, bodo eene znižali. To se pa ne bo prej zgodilo, dokler ne bodo spravili velikega dobičke. Slovenci so naročili lansko leto velike množine grozdja. V katero svrlio so ga porabili, je njihova stvar, stvar proliibicijskih agentov in osemnajstega amendment a. Tudi letos ga bodo naročali, toda, kako in odkod i Nekateri brezsrčni ljudje imajo grdo navado — izrabljati stisko. Lansko leto je bilo vsepolno kompanij, ki so jemale denar za grozdje, obljubovale vse mogoče stvari, garantirale na vse mogoče načine, samo grozdja ni bilo odni koder. Da se to letos prepreči, je odšel znani rojak Mr. Walter Predovieb iz Pueblo, Colorado, po Californiji proučevat tamošnje vinogradske razmere. Mr. J Vedo vie h je znan vsem ameriškim Slovencem kot mož poštenjak in nesebičnež. To je ponovno dokazal posebno pri prvi pošijatvi kišt v Evropo in pri senzaei-jonalni aferi proti nesrečnemu rojaku Kočevarju, ki se je z njegovo pomočjo rešil dosmrtne ječe. Mr. Predovieb bo vsakemu rojaku, kar se grozdja zadene, z veseljem na strani. Natančno bo poročal cene te? svetoval, kdaj bi bil ugoden čas za uarocbo. Zaenkrat svetuje rojakom, naj niličo ne kupi grozdja pred prvini oktobrom. On je prepričan, da se bo vsak opekel, kdor kupi sedaj. On bo čakal ugodne prilike ter vnaprej proračunal dan, ko bodo začeli kalifornijski vinogradniki vpoštevati import i rano robo. Njemu lahko zaupate. Zasledujte njegova poročila v našem listu ter se ravnajte po njegovih nasvetih. Dopisi Pittsburgh, Pa. j Tužnim srcem naznanjam, «1« je nas zadela nesreča, da je pittabur-l Ska naselbina iz^ulnla iz svoje sredine odrešenika in olajšatelja dnntvenih prispevkov. V spomin nam bo o»tal za veke. Rodi niu novo bivališče milejše in sreJ4i»-jše, kakor mu je biio biva-j nje hunI nami v Pittsburjrhu. Sv. maše se bl:ra,t na teden in sie-j-r oib pon-d-'ljkih, sredah in sobotah, vsakokrat po seLskem pisinouoši imenovanega poštnega urada. Xa poti v Jewiico bo sel dostavljal v kraju Kresniške poljane. V otkoliš! Jiabirainiee spadajo sledeči kraji' ji selišča: Jevnica, Mala Dolga Xoga in Goliške, vse iz občine Kresnice. Kako se godi Slovencem v Radgoni. V radgonski okolici je ]>et slovenskih vasi in tudi v mestu samem je več Slovencev. Trgovec Ivan Kovačie, ki se je moral preseliti v Maribor, ima v Radgoni svojo hišo in tudi trgovino. Pred par dnevi je neki zagrizen Nemec brez povoda ustrelil v izložbeno okno njegove trgovine in mu napravil za 30,000 kron škode. Prostovoljno gasilno društvo v Dolskem je proslavilo 26. junija 251etnico svojega obstanka. Domač izum prodan za miljon mark. Višji iuženjer državnih železnic Dobrivoj Božič je iznašel nov način skopčavanja in razkopčavanja osebnih in tovornih vagonov s pomočjo komprimiranega zraka. Ne-' davno so se na progi Zagreb-Kar-lovae vršili z garnituro petih tovornih vagonov in lokomotive poskusi, ki so uspeli nad vsako pričakovanje. Božič je prodal svoj izum nemški tvrdki Kunze & Knorr za en miljon mark in gotove procente pri proizvajali ju. Tihotapec avstrijskih kron. Na progi od Maribora proti1 Ljubljani se je vozil mlad tihota-j pec avstrijskih kron. Na Zidanem' mostu je izginil in pustil -v vlaku 25,000 avstrijskih kron. Velika tatvina zlatnine. Neznani tatovi so vlomili v stanovanje Karla Godca v Zajovšili pri Ihanu in mu odnesli za 84,600 kron /Jatnine in drugih dragocenosti, nakar so >bres sleda izginili. Trgovska šola v Ljubljani. Ministrstvo za trgovino in industrijo v Ljubljani objavlja, da se z ozirom na težkoče gleile prostorov dvorazredne trgovske šole v Lubljani pripravljalni razred na tej šoli za šolsko leto 1021—1022 začasno ukine. Slovenske šolstvo v Prekmurju. S prihodnjim šolskim letom se osnuje v Dolenji Lendavi popolna (slovenska osnovna šola. v katero J bodo pohajali tudi okoliški otroci. [Slovenska šola se nastani v meščanski šoli. madžarska pa se premesti v izraelitsko šolo. Vsi pro-vizoričn« madžarski učitelji Prek-murja morajo do novembra 1021 napraviti izpit iz slovenskega učnega jezika. Pozneje se bodo razpisala vsa učiteljska mesta kot | •lefinitivna. ! Kmetijski pouk na osnovnih šolan. Z začetkom prihodnjega šolskega leta se uvede na vseh narodnih1 šolah v Sloveniji v višjih šolskih! letih obvezen kmetijsko-prirodo-' znanaki pouk za dečke sposobnim ozirom na sadjarstvo v zvezi s šolskim vrtnarstvom. Za nadzornika! ite šolske stroke sta imenovana j ravnatelj Črnagoj in nadučitelj' Andrej Skulj. Zdravniška preiskava pri spre je-j mu v učiteljišča. Vse kandidate, oziroma kandi-j datinje, ki so prebili sprejemni iz-j pit za učiteljišče, mora preiskati šolski zdravnik, ki ga sestavi zdravstveni odsek za Slovenijo in! ki določi bolezni, ki izključujejo učenca ali gojenca od učiteljskega stanu. Učiteljski zbor sklene o sprejemu na podstavi Mprejem-nih izpitov in poročila šolskega zdravnika. Sprememba glasbenega pouka na učiteljiščih. Višji šolski svet predlaga pover-jeništvu za uk in bogočastje. da naj se poučuje splošno glasoslov-je in petje v dveh urah na teden. (Joslanje naj se obligatno poučuje v dveh tedenskih urah. Klavir in orgljanje je na moških učiteljiščih neobvezno.. Na ženskih učite. Ijiščih je g osla nje ali klavir obligates in se poučuje dve uri na te-Iden. V Ljubljani, kjer je konser-vatorij drža vni zavod, velja red nižje stopnje obenem za red na učiteljišču. • Nov način štetja v slov. šolah. S prihodnjim šolskim letom se po vseh šolah in v vseh razredih uvede taikozvani dekadični sistem štetja. Dosedaj smo šteli po nemško. kakor: enaindvajset, dvaindvajset itd. ^Iladina se bo od se-j j daj naprej ličila šteti tako kot šte-|jejo ostali Jugoslovani: dvajset ena. dvajset dve. dvajset tri itg. Jezikoslovci menijo, da je to štetje pristnejše slovensko nego do-«^danje. Tudi se tega načina štetja poslužujejo ra^en Nemcev vsi drugi narodi. Plesne vaje na srednjih šolah. Na vseh srednjih šoiah se bo poučeval pri telovadbi tudi ples, da Peter Zgaga Mojemn prijatelju Zvonku Novaka. Ko ni v kaši več eingljalo, ko ni v žepu več zvonilo, ko je domovino milo rešil, šel je ribam pet. Rakom žvižgat, ribam pet. < Kaj sedaj bi se splačalo? Pisarija nič ne nese. človek čisto vse raztrese. Kdor s peresom je otet — vsak nebesom je odvzet. Pojdi v klošterska zidovja, pojdi v farovška domovja. Tam jih uči norce brit i, tam jih uči vince piti. Vsak ti bode hvalo pel: "Bogu hvala! — Šel je, šel!" * * * Kumarea kisla, lep Kazimir. Dajte mu popra, da bo dal mir. Toda hudir je, to je hudir: vse brez manir je, vse brez manir: kumarea kisla in Kazimir. * * • Najlepši poletni dan je tisti, ki je tako mrzel kot zimski. # * * Neka mlada Parižanka se je hotela že po dveh tednih iznebiti svojega moža. Spekla mu je par piškotov ter namešala v n}e arzeni-ka. Meni se zdi. da bi piškoti brez arzenika čisto zadostovali. » . * * Neko poročilo pravi, da je na farmah rojenih več fantov kot pa deklet. To je jako verjetno, kajti pri str o l'i farmerici nobena deklica devet mesecev ne ostane. * * * Fant se je hotel poročiti s precej bogato punco. Ko je pa izvedel, da plača samo šivilji desettisoč dolarjev na leto, se je rajši s šiviljo poročil. # * * Kristan se je zavzemal za odpravo prisege. Po njegovem mnenju je čisto vseeno, če kdo priseže na republiko ali pa na kralja. ! Sel je torej in je na kralja pri-segcl. * * * Kadar je sila največja, je božja pomoč najbližja, — je rekel .Skaza ter razglasil s prižnice ko-' lekto. * * * Veliko je rojakov, ki začno svoj 'dopis z besedami: — Nočem se .spuščati v javnost. ! • - * * * Ko je izgubil moj prijatelj za- jporedoma tri naslove, kjer se do-j bi dobro vino, je potolažen vzkliknil; — Osemnajsti amendment je [treba spoštovati. * * * — Bom pa še enkrat odkraja piebral! — je rekel socijalist, ko !je prečita! Zakrajškov "Vestnik Presvetega Srca Jezusovega'' od začetka do konca. * * * — Zemlja je moj ideal! — je vzkliknil Zalaznik, ko je pustil tajniško mesto pri J. R. Z. * * * Hudiča, pa se vsaj nismo zmotili? — so rekli odborniki J. R. Z., ko so s težavo izračunali, da je dvakrat dve štiri. * * * — Stoj. punca! — je zapretil mokronoski hudi Nace šestnajstletnemu dekletu. — ne vleči me seboj ! — Pomisli vendar na šesto božjo zapoved! si dijaštvo na ta način odtegne kvarnemu zunajšoLskemu plesu. V ta namen se bo vršil za telovadne učitelje poseben tečaj. Intrige proti agrarni refermi v Prekmurju. Tz Murske Sobote poročajo: Nedavno tega so se podali zastopniki prekmurskega vele.posestva. ia sicer za okoliš Murske Soibote dr. V a by, za Beltince posestnik Bait in za Dolenjo T,endavo dr. Neme-J ty v Beograd, da bi na tak način preprečili izvedbo agrarne reforme v Prekmurju. Izposlovali so toliko, da je vlada odposlala te dni svojega zastopnika, ki ga imenovani trije magnati sedaj prav pri-, stransko obdelujejo v farovžu v! Podgojinah. Za vsako ceno akuša-jo doseči, da bi se agrarna reforma vsaj toliko omilila, da oni ne bi bili oškodovani.. Proti tej nakani se je dvignilo ljudstvo, ki Sitgnalnuartsfea SCatnL Srdturta Ustanovljena I. 1898 Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. __filmi »■mil IMedalk: BUDOLF FBBDAN. 931 SL lS5tH 8t., Gerplav«, O. Podpredsednik: LOUIS FAT.ANT, Box 108, Pear i Avenne, Lomi«, O, Tajnik: JOSEPH PISHUPVH, My. Minn. Blagajnik: GjSO. h. BBOZICH, Kij, ««»>» Blagajnik nelzplM&».t)lli amrtaba: JOHN MOVKBN, 124 M. 2nd ArL, W. Duluth, Mirna. _ TAml afranAči Dr. JOS. T» SRAHll, §48 B. Ohio N. PlttrtmrgK, Pa. NaM •dbrn: max KERŽTSnTK, box 8T8, Bock Bprln^a, Wro. MOHOR MLADIC, 2003 So. Lawcdnle Are^ CWcago, I1L FBAKK 6KBABEO, 4822 Washington Denver, Oola. Paretel «Aw: LBONAHP RLABODNUt, Box 480, Ely. Mai QHF.GOR J. PORENTA, Box 178, Black Diamond. Wuk. FRANK ZORICE. 6217 St Clair A ve.f Cleveland, O. Mrnfevabl *db«r: VAJJENTIN PIBC, 818 M>aaow Ave.. Hoctdal«, JoKet, HL PAULINE ERMENO, 030 — 3rd Street, La Salle, III. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pr.eblo. Colo. ANTON CELAEC, 708 Market Str-ot, Wankegiin, 111. --» Jednotlno nradno glacflo: ,'GLAS NABODA**. Vae stvari, tikajoče se nradnih seder kakor tudi denarne poiUJs-tvo naj se požlijajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porcteeg* odbora. Pcofinje ca sore jem novih. Slanov ls bolslška spričevala naj se pofiilja n& vrhovnega «dramlka. Jugoslovanska KatoliSka Jednota se prlimroCk vsem Jngoslovanoa ■a obilen pristop. Kdor ielf postati Pan te organiz-ic^a, naj se sglasl tajmkn bij! Snega dntftva J. S. K. J. Za usianc^it^F novih d mit« t se pa oornlte na gL taJUka. Novo društvo w lahko vitanovl ■ f. dani ali }>iihaja pri reševiaiju agrarnega vpra>a:ija v {k>š:-'v 1:i ji- imel«) /.v v Murski S, !r<)ti ]>mf stil" ■ vanje !ci se j - te dni /. p<>nt»-vilo. Od'ioliaJi ne i Občina Rožen grud, ki se nahaja v političnem okraju Maribor, su j<- i/!< r-j]a iz <-k<4iša jvostnoga um i la Zji-»rnji 1'muivk ter se priklopila jxwrneinu uradu Sv. Ann v Slov. fforieali. - Za rudnik v Hrastniku j in menda tudi za Tibavlje in Za-^orje, so prišle, kakor .se sporoma, zadnje lit-znan^ke množine janiskesra lesa. nenavadno slabega. V Hrastniku ira leži gotovo čez 2U0 vagonov. Neuspehi komunističnega kongresa, Zadnja poroeila iz Moskve javljajo, d:i kongres III. internaeijo-nale ni imel niti odd alee onega uspeha, ki so ga pričakovali komunisti raznih struj in stremljenj. — Delo v komisijah je bilo mirno in se je vršilo brez zanimanja, doeim so bili javni kongresi pozorišea ostrih in medsebojnih borb posamez-n:h političnih in osebnih nasprotnikov. Tudi zunanji delegat je so doživeli splošno razočaranje, ker so videli nn svoje oei. da ugled komunističnih voditeljev med narodom n; tak. kot s«» navadno slišali. — Ogromne varnostne odredbv. 'o govorile jasno, da boljševiki m* stoje tako trdno, kot r>e govori; gi-vorilo se je o raznih za rt r. h. tako da so morale odpasti nekatore slavnostne pri redi trve. Xa moskovskih ulieah je prišlo eelo do par incident ov med komunističnimi delegati zapada in moskovskimi intelektualci. Debata na kogrestt je bila v veliki večini osredotočena na političnem dvoboju pristašev Lenina naj eni in pristašev Troekega in Bu-] harina na drugi strani. Debate so se udeleževali tudi j mnogi zastopniki zapadnih držav.; ki so skoro vsi podpirali ekstre-: mistično politiko in taktiko Troe-I kega in Buhaiina. dočitn so bili ru| ski delegati v pretežni večini za pomirljivost in kompromisno po-! liliko Lenina. Kolikor se da ugotoviti, je zrna-, gala na kongresu struja Leninovih! pristašev, a ekstremistične skupine so doživele v veliki večini svojih predlogo", popoln poraz. Zato! znači letošnji moskovski kngres' III. internaeijnale važno razdobje j v razvoju komunizma in lahko postane izredno pomemben zlasti v zgodovini Busije. f Tatvina v samostanu. V samostanu Miehaelbeuern je bila na Telovo izvršena velika tat-i vina. Neznani tatovi so pokradli denarja v gotovini in dragocenosti v skupnem znesku okrog tri milijo ne K. Kriminalna policija je vzela vso zadevo v svoje roke in poizkušala najti sled za zločinci. Izpred m.iriborske porote. I'iad:iik okrajne bolniške bla,-;n>- v G->rnji Kadg<»ni J. S., star -t let. j.- tekom lanskega leta ]>o-m-veril blagajni okroglo >.( m m i K. I)< nar je A c-^eli družbi zapravil. Porctniki .so soglasno ]iotnlili vprašanje na hinI'K.lelstvo |Hme-verbf. S. j:- bil obs«»j"n na osein-naj-i iiifsi-cov težke ječe. Židovstvo v Palestini. Zidje v Palestini s<» vsled pro-tekeije angleškega upravitelja dežele Herbertii Sanaiela postali naj hujša nadh»irr. Davki sf> visoki, življenje draco, vse premoženje pa j" v rokah židovskih bank. Baron Edmund Rothschild snuje tovarne in nakupuje zemljišča, katera sc pareelirajo in v>led stanovanj^ sl-:e stisko d raso prodajajo. Vzliod-nojordanska dežela ima posebno upravo pod emirjem Abdulahom, ki ga pa mohamedanci proklinja-j«. ker se je prodni zidom. Krist-jani z mohamedaiici zelo dobro izhajajo in nekemu nemškemu duhovniku arheologu so svetovali, t i; t J potuje po puščavi s križem in '(hthovsko obh'ko, ker je tako med 'Arabci najbolj varen. Žide pa pretepajo in <-e'o ubijajo, če jim jiri-,d(jo-v roke. Krščanstvo lepo napreduje. le duhovnikov je malo. i Iz pustinje Vadi el Azrak bodo kmalu letali acroplani do Bagdada iti indije. ADVEKTISEMENTS. Iščem svojec a oTf-ta JOŽ RT A J (TTRXlCLll'. pristojen v občino j Bojsno, okrajno glavarstvo lire-I žice, prej«1 Avstrija, sedaj Ju-goslavija. Pred lfi. Teti je šel v Združene države in se samo en-j krat javil. Bival je v Pittsburghu in McKees Rocks, Pa. < >n je navadni delavec in igralec na harmoniko. Njegovi otroci smo vsi dorasli in želimo izvedeti podrobnosti o svojem oče-I tu. Kdor kaj ve. je prožen, da poroča njegovemu sina: Franc Černelič, posestnik in gostilničar. Brežice št. 7. Slovenia, Jugoslavia. (1-2—3) ......... Na tisoče žena, ki slabs, nervozne. Izdelan® in I trpe vsled rereguiarr.e periode, dobe odpemoč, ko vzamejo SEVERAL REGULATOR (Severjev Regulator). Ta regulator goji moč. premaguje bolečine in regulira, ženske funkcije. Zadoščenje je dajal skozi štirideset let. Cena $1.25. Dobita ga pri svojem lekarju. GLAS HARODA, a. ATG. 1921 Cela Nemčija se vdaja hazardnemu izgranju Poroča Sanford Griffith. Hazardne igre so postale prevladujoča slaba navada v Nemčiji in opaziti jo je v najvišjih krogih in od tam navzdol do pouličnih po-stopačev, ki "stavijo na konja". Pred vojno je bilo v Berlinu le 6 igralskih klubov. Proti koncu vojne jih je bilo že 60. Od časa najvišjega razvoja, malo predno je bila sprejeta postava proti hazar-diranju, leta 1919, jih je bilo tristo. Kljub postavi pa je danes prav toliko klubov kot takrat, čeprav je obstoj marsikaterih tako kratek, da jiii ni mogoče kontrolirati. Težki časi ter negotovi življenji pogoji, mesto da bi ozdravili ljudsko požel jen je po hazardnih igrah, jih še podpihujejo. Policija zapira vsak teden klube in lastniki se znajdejo pogosto v ječi. a drugi klubi zrastejo kot gobe po dežju. Ko so plačali lastniki svoje globe ali presedeli svoj čas. se zopet lotijo starega in dobičkonosnega po*da. Obiskati sedaj igralske klube pomenja sedaj toliko kot najti Karavano, ki se pomika preko Sahare. Redkokdaj se sestanejo ijr-r;:!«'i na ist<'iu prostoru v dveh sledečih si nočeh. Na različni na-t';n se končni cilj prikriva pred gosti, dokler niso končno pred — vrati. Kakor hitro so enkrat notri, morajo t*tati tain celo noč. — Treba so je izogniti vsaki možnosti, da bi dobila policija obvestilo. Lastnik kluba je zelo previden človek. Novico razširi le med zaupnimi prijatelji po kavarnah, pri konjskih dirkah in tako naprej. Izvoljeni so pozvani, naj se zberejo ob določeni uri na tem ali onem trgu. Tam jih sprejme voznik in cela vrsta taksijev. Edinole pose-| ben vodnik ve za končni cilj potovanja. Avtomobili se stavijo en blok proč od kluba in gostje se nato splaziio proti določenemu sta novatiju. GostJ • so preko noči dejanski jetniki. <'e bi kdo hotel oditi ali se prepiu ti, so vedno na razpolago močni stražniLi, ki ne poznajo šale. Kadar vprizori policija kak pogon, obvestijo :.tra/niki, stoječi na vogalih, l išnika o nameravanem pogonu. T« vtakne najprvo ključ v vrata kot prvo oviro, nakar ob-J v«nti člane kluba. IJ© im >e nu.či policija s kljtičav nieo, pchiti hišnik navzgor ter po-J svari zbrane uta in teta . Igrajo »itpiej, a nikdar z istim dmarjcMi kajti la**u:ki >'u-bov in a:rp'i;i so vedno zniairl'M pri »rak VarU«-.-;.ji je t Nem'iii *-Aej i/p"Hav1'-/.o človek ki di. svoj denar v banko, ve, da postaja vrednost inarke vedno manjša, in ve tudi. da mu bo vlada vzela polovico prihrankov za davke. — Vojni patriot, ki je izmenjal svojo zlato verižico v nominalni vrednosti zlata za zelezuo verižico, vidi sedaj one, ki so spravili svoje zlato, kako dobivajo zanj denar na svetovnem kurzu zlata. Med novimi igralci ie tudi mnoge takih, ki smatrajo igralnice za bolj primeren prostor, kjer se lahko izne-bc svojega denarja, kot pa državno blagajno. Gostje kluba, katerega sem obiskal, «o predstavljali kaj čudno mešanico. Pretežna večina teh je jim pravijo Nemci "šiberjev", — kajti slednji sc pojavljajo na vseh takih prostor-h. Navadni tip pro-fitarja se novači iz vrst galiških iii ruskih Židov, ki so se naselili v Nemčiji. To so ljudje kratkih postav, posejani z dragimi kamni, a zelo spretni in urni pri kartah. Pot Nemca, ki je izgubil svoj denar pri igri, ni ona samomora, kakor je to pogosto usoda igralcev v Monte Carlo ter v drugih lartčskih deželah. Vse kaže, da morejo kadeti Nemca vse večje nesreče, predno bo izgubil svojo hladnokrvnost. — Mnogi med onimi, ki so izgubili denar pri i-j stojijo, jih je treba polagoma iz-j boljšati, da bodo mogle zadovoljiti vsem prometnim potrebam. Ka.s-! neje bo treba z vezat i vse važnejše trgovske centre tudi z oddaljenejšimi pristanišči. Za ozkotirne železnice misli skupščina, da so v gotovih sluča-. jih potrebne in racijonalne: zato ni potrebno ozkotirnih železnici brez posebno važnih razlogov iz-preminjati v normalnotirne. Ze obstoječe M'b^ke in bosanske ozkotirne železnice pa se morajo zve-zati z morjem, oziroma z Donavo, da bodo tako dopolnjevale nor-malnotirno železniško mrežo. Glavna skupščina smatra, uva-žujoč finančno stanje naše države, i za potrebno: ! L Da se v najkrajšem času (v dobi 3—4 let) dovršijo vse železniške zveze, ki so se pokazale že pred vojno kot nujno potrebne. Take proge so sledeče. 1. Vardište-Užice, 2. nedovršeni del ličke proge v, zvezi z unsko (Bihač-Knin)', | 3. Kragujevac-Kraljevo-Raška-1 Mitrovica, 4. Titel-Orlovat, 5. Niš-Knjaževac in Beograd-Mala Krsna. _ n. Da se zgradijo proge, ki še niso započete, a ki jih je treba zgraditi istodobno z zgoraj označenimi progami (v teku 8—10 let). K ■tem progam spadajo: 1. Zveza Ljubljane z ličko in reško progo, 2. zveza postaje Bakar z novim pristaniščem ob Kvarneru v pre-deiu Bakar-Senj, 3. Ormož-Ljutomer-Murska Sc--bota, 4. Rogatec-Krapina-Golubovac. 5. predgradnja zobčne proge na Ivan Planini, €. zveza Splita z železnico v dolini reke Neretve, 7. kosovska proga preko Meto-hije na Podgorico-Virpazar z odcepitvijo na Bar in Kotor, S. Pančc vo-Beograd. ni. Pozneje bo potrebno v »lučaju, če ne povzroči konsolidacija raz- | mer v tujini in pri nas brzega padanja cen. zgraditi šc sledeče normalnotirne zveze z Jadranskim morjem : 1. Vinko vci-Šaniac-Doboj-Sara-jevo-dolina Neretve, 2. Zemun-Tuzla-Zavidovič, 3. Zemun-ViSegrad dolina-Liv-na-Podgorica, 4. Banjaluka-Jajce-Prozor-Ra-ma. 5. Niš-Priština-Djakovica-Ska-da.r. 6. Pf žarevac-di>lenji Dunav kot «lel mednarodne prt>ge Bordeaux-Odesa, 7. Vrhov ine-Senj, 8. kot ozkotirna proga VLše-grad-Gacko z odcepitvijo na Nik-šič, Trebnje in Boko. TV. Skui*Ščiiia si je prisvojila načelo, da .i*1 treba pred vsem upoštevat! sledeča pristanišča kot vrata v svet: na severnem deilu Jadran-1 skega morja kvarnersike Inke med Reko in Sen jem. na srednjem Pri-inorju pristanišči Split in ŠiJ>enik. na južnem Jadranu ipa Gruž, Bo-k i Kotorsko in Bar. Zvi^za z Zadroni j>a se mora na vsak način preprečiti, dokler bo Zadar samo italjaiwko pristanišče. "Secolo" o jugoslovanski ustavi. "Secolo" posveča poseben članek novi jugoslovanski ustavi. — Pravi, da po dolgih mesecih burnih razprav, polemik, spletk, bojev, kriz je jugoslovanska ustavodajna skupščina v Belgradu končno odobrila ustavo kraljevine. List omenja težave, s katerimi se je boril Pašič, da je dal državi enotno u-stavo. Končno list izvaja: — Miada kraljevina pojde najbrže skozi serijo neprijetnih kriz, ali ne dvomimo o tem da vendar izide iz njih zmagovita in s Časom po-.pravi, kar je morda umetnega in [prisiljenega v tem njenem prvem in težkem poskusu. Tudi Italija je imela velike težave z vsemi svojimi pokrajinskimi spori. Končno pa je vendar našla pot k svoji edinosti in skupnosti. Toda zato je bilo treba 50 let dela, ki še ni popolnoma dokončano. Jugoslavija je na nogah komaj dve ali tri leta. bilo bi torej čudno, ako bi se ji posrečilo najti takoj pravo pot ir*. hoditi že zedinjeno in složno. Rusko - japonska vojna. Boljševiki so pričeli ofenzivo zoper japonske čete v vzhodni Sibiriji. Po kratkem boju pri Nikola jevskem so zavzeli mesto Ohotsk V tem pa japonska vlada izjavlja, da ni prejela še nikake vesti o vojni napovedi s ČHčerinove strani. V slučaju pa, da je ta vest resnična, pravi japonska vlada, da n« namerava voditi kake ofenzivne vojne proti Rusiji, temveč se bo le "branila". Tega japonski vladi ni bilo treba, da še posebe pove. Da je cisto miroljubna in se le brani, je dokazala že s tem, da je s svojo buržuazijsko pohlepnostjo pc sibirski obali izzvala sovjete, da so ji odgovorili z vojno napovedjo. Izpred ljubljen, sodišča. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem je bila 27. jun. velezauimi-' va razprava. Prosluli in zvesti pristaš Šu-steršačev, dobrunjstki župan, gostilničar, posestnik in kraljevi poštar France Korbar iz Spod. Hru-šice, je še pred občinskimi volit--vami vložil tožbo proti posestniku .Antonu Anžiču in Stepanje vasi zaradi žaljenja ča**ti. Korbar se je pri volitvah potegovad za odbor-niško mesto. V Novakovi gostilni v Stepan j i vasi je Anžič napram priči Francetu Galeti kritiziral Korbarjev nastop v ostrih besedah, češ, da ie Korbar kot župan občino "ociganil" in ''ogoljufal" in da ga kljub temu še vedno rinejo v odbor. Anton Anžič je nastopil dokaz resnice. V obširnem dokaznem spisu je Anžič po svojem zastopniku dr. Fettichu opisal vse čedne manipulacije župana Franceta Korbarja z občinskim denarjem. Po "po-J moti" je v Korbarjevein žepu o-' stalo 16.757 K 3 vin., in sicer ta-[ ko, da cela vrsta zneskov ni bila! pravilno vpisana v občinske račune in to vedno v škodo dbčine in" na dobro Korbarjevo. Korbar jej znal tudi dobro gospodariti z občinsko vojno aprovizacijo. Vojr-ška patrulja je še ipo polomu našla pri njem v podstrešju 650 kg sladkorja skritega. Okrajni sodnik dr. Stojkovič je pri razpravi dopustil dokaz resnice in pričel z zasliševanjem prič. Razprava je pričela ob 11. uri dopoldne in je trajala do 2. ure pop. Ves ta čas je bila zaslišana sam • ena priča, občinski gerent računski svetnik Fran Selan, ki je očr-tal vse podrobnosti o občinskem gospodarstvu župana Franc Korbarja. Priča je uvodoma omenila, da j»' bil Korbar 1«) let župan občine Dobrunje. Proti Korbar ju so bih-že pred vojno vedne pritožbe za- ■ radi nerednosti pri gospodarstvu, a znal je vse storiti, da mso pri- ' šle na površje. Leta 1911. ni bil Korbar izvoljen za župana, toda deželni odbor je z gotovimi mani- ; pulacijami znal napraviti, da je bil izvoljen. Njemu je bilo dodeljenih 11 svetovalcev. Pritožbe proti Korbarju so se med vojno pomnožile. Po polomu je občinski odbor decembra 1918 1 izrekel Korbarju nezaupnico in jel zahteval, da se ga odstavi od žu-|-panstva. Korbar je tedaj zahteval I revizijo občinskega poslovanja, predno se ga odstavi. Dr. Brejc je ' razpustil občinski odbor in njega — pričo — imenoval za občinske- i ga gerent a. Dne 28. decembra , 1918 je prevzel posle, a Korbar ' iiiu je izročil vse knjige ril občinske posle šele po 8 dneh. Priča Fran Selan je »potem toč- , ko za točko pojasnil glede revizi- ' je Korbarjevega občinskega gospodarstva. Izpovedal je: Korbar je meni izročil letni račun s prilogami za leto 1918. in pa priloge k letnim računom za leta 1915. do 1917., dočim so bili letni računi za ta leta pri komisiji 1 za likvidacijo deželne uprave. Izročil mi ni nobenih blagajniških knjig in tudi ne računov za leta pred 1914; od sejnih zapisnikov sem jih dobil samo pet za ves čas njegovega županovanja, dočim je občinski tajnik Jurca izjavil, da je še leta 1917. videl vse sejne zapisnike, shranjene v ovoju v občinski pisarni." Po podrobnostih je prišla naj-preje v razpravo občinska aprovi-zacija. Sodnik je (pripomnil, da trdi Korbar v svoji obrambi, da je imel ofbčhmko aprovizacijo na lasten ra*un in riziko. Priča je izjavila, da je Korbar bil župan, voditelj aprovizacije in trgovec, ki je potem aiprovizaieijo delil. O vodstvu aprovizacije ni našel v občinski pisarni nobenih računov in knjig. Sodnik je priči predočil točko dokaznega predloga glede zidave šole v Sostrem. za kar je bila občina pri Kranjski hranilnici najela posojilo v znesku 70,000 K. Priča: "Ker mi je bilo znano, da je najela obema pri Kranjski! hranilnici za zidavo šole v Sostrem posojilo, sem se informiral pri hranilnici, kdaj in kako je bilo to posojilo 70.000 K dvignjeno. Ugotovil sem, da so bili dvignjeni razni obroki v letih 1913 do 1914, za katere pa nisem dobri občinskih računov. I/. 1916 je bil dvignjen en obrok dne 1. septembra v aie-sku 11,3?« K 32 vin., ki je bil opisan med dohodke tega leta; istega dne pa je bil dvignjen tudi obrok v znesku 4666 K 41 vin., ni bil pa vpisan med dohodke. Šel sem zato h Korbarju in sem mu predočdl, da ta obrok ni stavljen med dohodke. Odgovoril mi je kratko: ,*'Je že mogoče!" In je ta znesek takoj plačal." Priči je dalje Korber plačal istega dne tudi znesek 400 K. ki ga ni vpisal med dohodke na občinskih do&Iadafa. sprejetih od davkarije. Korbarjev zastopnik dr. Pegan: ''Da je bil velik nered, je res." Priča je dalje v svoji izpovedbi obširno pojasnil, kao je ugotovil, da je bila svota 1827 K 71 vin. v računih za leto 1918 dvakrat vpisana med izdatke, in sieer za kraj-ui šolski svet v Sp. Hrušiei, a našel je med računi samo eno pobotnico, ki jo je bil izstavil Korbar kot predsednik krajnega š«>l>kega sveta. "Ugotovil sem. da je bila v računih krajnega šolskega sveta ta svota samo enkrat vpisana." Priča je nadalje slikala sledeče Korbarjeve manipulacije: "V občinskem računu za leto 1916 se u i-I ha ja med izdatki znesek 6666 K i64 vin. kot izplačan stavbnemu {odboru za šolo v Sostrem. Med I prilogami za to ni bilo nobeneira dokaza. Ker sem vedel, da se je |za stavbni odbor vodil pri Korbarju poseben račun, sem pregledal tudi te račune, toda med dohodki n?sem našel narvedenega zneska vpisanega." Priča je dala tudi pojasnila glede stavbnih oziroma tesarskih del rvrdke Martine. Tu si je Korbar dal pri izplačilu zadnjega obroka tvrdki leta 1017 izstaviti pobotnico za S78 Iv 41 vin., dejansko [>;*. je tedaj tvrdki izplača! samo 278 kron 41 vin, za ostalih 600 K. kij jih je že preje izplačal, pa je de-i ja!. da je izgubil prvotno pobot-j nieo in če jo najde, jo bo uničil. I ' • lede te pobotnice pa je sedaj o-menila »priča, da jo je našla kot prilogo k stavbnemn računu. Tudi glede zidarskih del tvrdke Zajc-ITom je svota 29-"0 K dvakrat vpisana med izdatke, dočim je bila plačana samo enkrat. Dr. Pegan je skušal opravičiti j postopanje Korbarjevo in ga o-j prati, poudarjajoč, da je Korbar poštenjak skozi in skozi. Priča Selan je poudarjal: "Pri pregledu županovega poslovanja nisem zasledil nobenega slučaja, v katerem bi se bil Korbar zmotil na korist občine v svojo škodo."! Ugotovilo se je tudi. iz dopisa' po ver jen i«t va za javna dela. da jej Korbar odstavljen kot Član okraj-1 nega cestnega odbora, kateremu je predlagal fingirane račune. Razprava, ki je podala še mnogo drugih zanimivosti in malenkosti. je bila ob dveh popoldne v svrho izvedbe nadaljnih dokazov preložena. Sami so hoteli rešiti agrarno reformo. Češki listi poročajo: Prebivalstvo vasi Ardenov, ki leži na madžarski meji, je nahujskano od komunističnih ii\ madžarskih agitatorjev hotelo rešiti agrarno vpra-šanje in si razdeliti državne goz- APVBBTISEMKNTS. i - — Cigarette It's Toasted i « —■ • dove. Orožniki, ki sc prišli iz Ka-,šave, so se morali umakniti. Ko so dobili pomoč, se jim jt U osrečil o aretirati več razgrajačev, med njimi tudi samega župana ter zasesti občinsko hišo Drugi dan je prebivalstvo, oboroženo s puškami, obkolilo hišo in zahtevalo, da se are-tiranci takoj izpuste. Orožuiki, ki so se nahajali v veliki nevarnosti, so pričeli streljati. Razvil se je hud Loj, tekom katerega je bilo okrog 15 oseb nevarno ranjenih, eden je bil mrtev. Ljudstvo sc je končno umaknilo in razbežalo po okolici ~BB™r,Bi™,BBi11 NAZNANILO IN ZAHVALA. Potrtega srca naznanjam preža-lostno vest vsem sorodnikom in znancem po širni Ameriki, da uri je ilne 16. julija umrla moja nepozabna žena ANTONIJA BREZNIKAR, rojena Repovš, doma iz Trbovelj na Štajerskem. Po končani vozni sem ji poslal vse potrebno za potovanje v to deželo. Presenetila me je s svojim prihodom v Ameriko due 18. maja t, 1. in od tega ča>u pa do zadnjega njt-neira ilne sva živela v najlepši zastopnosti in ljubezni. Pred šestimi tedni pa je pričela bolehati, in sicer na želodčnem vnetju. Storil sem vse. kar je brio v moji moči. da jo rešim. Vsi zdravniki niso mogli pomagati, zaspala je za vedno, previden a od duhovnika. Pokopali srno jo na! katoliškem hrvatskem pokopališču Morrcllville dne 18. julija. Najlepši! hvala za krasne vence nje bratoma, dalje Louis Repov-šu. John Tratniku in družini Sa-dar. Hvala tudi vsem onim. koji so mi bili v tolažbo v času bolezni ter vsem tistim, ki so spremili mojo ljul>o ženo k zadnjemu počitku. Ti, ljubljena soproga in skrbna mati, pa počivaj v tujini mirno, dokler f»e ne vidimo nad zvezdami. Žalujoči ostali: Martin Breznikar, soprog. Frank in Tony, sinova. P. O. Box 231, Conemaugh, Pa. PRISRČEN smeh je naj- Efl boljše zdravilo sveta. \[ Če ste otožni, zamišljeni — fin se prav na široko zasmejte S — pa boste takoj ozdravlje- §§ ni. S Knjiga Peter Zgaga vam g povzroči smeh, kadarkoli B j pogledate vanjo. p I Ena knjižica za 50 centov | 1 vam bo trajala za vedno. I Isre&te ta kupon ptKčeaftt petdeset centov S Knamkah ter g» pošljite: y || f Slovenic Publishing Co., Si | 82 Gortlandt St., Hew York. — - / m Cenjeni: Za priloženih petdeset centov v |S S znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga." g! 9 £ | ■ Ime .........................................!| 9 Naslov ........................................E' 1 Država ......................................§3 SKRIVNOST ORCIVALA. * _ ^—i ; ... J i » i . » ti. i « ■ ■ Francoski spisal Emila Gaborian. — Za O. N. priredil a. F, GLAS NAHODA. 2. ATO. 1921 52. (Nadaljevanje. ' — Torej je re... — je nadaljeval bolni mož, — da so mogle te kra-| sle oči pokrivati tako smrdljivo dušo! Kdo drugi bi ne imel prav ta-j ko var$n kot sem bil jaz. Berta. o čem si sanjala, ko si £pala v rao- ( jem objemu! Tremor je prišel in ti si mislila. da vidiš v njem svoj; ideal, ideal svojih Občudovala si prezgodnje jnibe, ki so izdajale izčrpano življenje, prav kot usodepolni pečat, ki zuači čelo padle-1 ga nadangelja. Tvoja ljubezen, brez misli name, je pohitela proti' njemu, čeprav ni on mislil na tebe. Šla si v zlo, prav kot da je to tvo-i ja narava. In vodar sem domneval o tebi. tla si bolj brez madeža ka-i kor je sneg planin! Niti s samo seboj se ti ni bilo treba boriti, pokazala nisi nobene zmede, da bi razkrila meni svojo prvo zmoto. Brez rdečice si mi ponudila svoje čelo, omadeževano v njegovimi poljubi., Postal je izmučen in njegov glas je bi nerazločen, — Imela si srečo v svojih rokah, Berta. a si jo brezskrbno uničila, prav kot uniči olrok igračo, koje vrednosti n.* pozna. Kaj si pričakovala od tega lopova, radi katerega si imela strašni pogum, da umoriš mene. s poljubom n« svojih ustnicah, počasi, uro za uro? Ti si mi-s'ila, da ;ra ljubiš, a razočaarnje bi moralo končno priti. Ozri se vanj ter »od med naipa. Poylej. kdo je mož. — jaz. ztegnjen na tej postelji. k j« r bom kmalu umrl. ali pa on. tresoč se tam v kotu. Ti imaš cneržijo zločina, a on ima le njegovo podlost . Ah, če bi se jaz pisal Ilektor de Tremorel in če bi govoril kak človek kot sem jaz ravnokar storil, bi dotični človek ne živel več in tudi če bi imel deset takih revolverjev kot ga držim jaz v roki. Hektor je skušal vstati in odgovoriti. Noge pa ga niso nesle in iz grla je prišlo le hropenje. Berta, ki »e je ozrla na oba moška, je spoznala s srdom in ogorčenjem svojo zmoto. Njen mož se ji je zdel v icm trenotku vzvišen Njegove oči so blestele ir lice je žarelo. Oni drugi, — oni drugi pa! Postalo ji je slabo, ko se ie ozrla vanj. Vse one varljive primere, za katerimi se je podila, ljubezen, strast pesništvo, so bile že njene. Držala jih je v roki. r jih ni mogla zapaziti. Kakšen pa je bi namen Sovresiia! Nadaljeval je mučno: —To je torej naš položaj. Vidva sta me ubila, vidva bosta pro i*ta, a kljub temu sovražita in zaničujeta drug drugega. . . Prenehal je. kajti pričelo ga je dušiti. Skušal se je dvigniti na blazini ter sedeti pokonci, a je spoznal, da je preslab. — BfTta. — je rekel, — pomagaj mi. Sklonila -e jo, prijela svojega moža ter ga posadila lako. kakor je želel. V novem položaju se je počutil boljše, kajti vzdihnil je globo ko dvakrat ali trikrat. — Sedaj, — je rekel. — bi rad nekaj pil. Zdravnik mi je dovolil neka j starega vina. če bi si ga poželel. Daj mi ga. Pohitela je, da mu prinese čašo vina. katero je izpraznil na duši k ter ji čašo zopet izročil. Nobenega strupa ni v tem. kaj ne? — je vprašal. To strašno vprašanje in smehljaj, ki ga je spremljal, je stopil zadnji odpor Berte. Kes *e je že polastil njene duše in Tremorel se ji je vedno holj gnusi!. — Strup, — je zakričala. — nikdar! — In vendar mi ga moraš dati nekaj, in sicer takoj, da mi pomagaš umreti. - ^S — Ti umreti, Klemene? Ne. jaz hočem, da živiš, da bom 'ahko popravila preteklost, .laz sem ničvrednica ter sem završila strašen zločin. Ti pa si dober. Ti boš živel. Nočem biti ivoja žena. temveč le služkinja. Hočem te ljubiti ter ti služiti na kolenih, da mi boš nekega dne, mogoče po dvajsetih letih odpustil. Hektor, v svojem smrtnem terorju iti strahu, je mogel komaj! razločiti, kaj se je godilo. Videl j»a je medel žare k upanja v kretnjah in poudarkih Berte in prav posebno v njenih zadnjih besedah. Mislil je, da se bo mogoče vse dobro izteklo, da bo pozabljeno in da jima bo So v res i odpustil. Vsled tega se je dvignil napol in zastokal: t —- Da, odpusti nama, odpusti nama. Oči Sovresjja so se zaLskrile in siknil je kot kača; — Odpustiti varna! Ali sta imela usmiljenj o z menoj tekom celi fa lega lela. ko sta se igrala z menoj, z mojo srečo, tekom teh šti-rinajstih dni, ko sta mešala strup v vse moje pijače. Oprostiti? Kaj, ali sta res norca? Zakaj pa mislita, da sem držel svoj jezik, ko sem razkril vašo infamijo se pustil zastrupljati ter zmešal zdravniku sled? Ali v resnici mislita, da sem storil to v namenu, da pripravim pozorni co za srce pretresajoče postavljanje in za končni moj blagoslov? Ah, spoznajta me boljše! Berta je ihtela. Skušala je prijeti svojega meža za roko, a on jo je pahnil nazaj. — Dosti teh laži, — je rekel. — dosti teh podlosti! Jaz vaju sovražim! Gotovo ne vidita, da je sovraštvo vse. kar še živi v meni. Izraz na licu Sovresija je bil v tem trenutku v resnici divji. — Skoro že dva meseca sta potekla izza časa. ko sem izvedel resnico. Zlomila me je, na duši in telesu. Dosti me je stalo, da sem ostal miren. Skoro ubilo me je. Ena misel me je držala pokonci. Hotel sem se osvetiti. Moj duh je bil neprestano zaposlen s tem. Iskal sem kazen, ki bi bila prav tako velika kakor ta zločin. Nobene nisem našel, nobene nisem mogel najti. Tedaj pa sta vidva sklenila, zastrupiti me. Zapomnita si to, — istega dne. ko sem zapazil vašo nakano, sem se razveselil, kajti našel sem svojo osveto. Vedno večji strah ie navdajal Berto. — Zakaj si želita mojo smrt? Da sta prosta in se lahko poročita? Dobro, to želim tudi jaz. Grof de Tremorel bo drugi mož madame de Sovresi. — Nikdar! — je zakričala Berta. — Ne, nikdar! — Nikdar! — je zakričal Hektor. Kljub temu pa bo tako, kajti jai. hočem to. O. vse sem tako dobro pripravil, da mi ne moreta uiti. Sedaj pa me poshišajta. Ko sem postal trdno merjen, da se me zastruplja., sem pričel pisati podrobno zgodovino nas treh Storil sem še več. Sestavljal sem dnevnik, dan za dnem, uro za uro ter zapisoval vse posameznosti glede moje bolezni Nato pa sem obdržal nekaj strupa, katerega si mi dala. . . Berta je napravila z glavo znamenje, da ne verjame. Sovresi pa je nadaljeval: — Seveda sem gn ohranil, in povedati vama hočem, na kak način. Vsaki pot. kadar mi je dala Berta sumljivo pijačo, sem obdržal de! te v svojih ustih ter skrbno spustil to tekočino v steklenico, katero nem imel skrito pod svojo blazino. Vprašala me boš. kako sem mogel to storiti, ne da bi kaj sumila in ne da bi me videl kdo izmed služabnikov. Zapomni pa si. da je sovraštvo močnejše kot ljubezen in da nisem ničesar prepustil slučaju in da tudi nisem pozabil na nobeno stvar. — Končajmo. — je pričel zopet umirajoči mož, — kajti moja moč pohaja. Danes zjutraj sem izročil steklenico s strupom, katerega fcem prihranil, naše životopise in povest o mojem zastrupi jen ju v roke neke zanesljive in meni udane osebe, katere bi vidva ne mogla podkupiti, tudi če bi jo poznala. Dotični človek ne ve za vsebino zavoja. katerega sem mu zaupal. Onegr. dne, ko se bosta poročila, vama bo ta prijatelj izročil vse. Ce pa se ne bosta poročila v enem letu od sedaj naprej, ima ta človek navodila, izročiti listine in steklenico v roke zastopnikov postave. i Dvojni krik groze in strahu je razodel Sovresiju, da si je dobro izbral svojo osveto. | — In pomislita, — je dostavil, — da pomenja ta zavoj, kakor-liitro izročen pravici, galere ali pa gulotino za oba. I Sovresi je precenjeval svoje moči. Omahnil je nazaj na posteljo in lice se mu je tako spačilo. kot da je prišel trenutek smrti. Niti Berta, niti Tremorel pa mu nista skušala pomagati. Stala sta si nasproti z našireko odprtimi očmi, poražena ter razmišljujoča o strašni osve-ti moža, katerega sta varala. Bila sta neločljivo združena, obsojena 'na skupno usodo. Nobena stvar ju ni mogla ločiti kot smrt. Veriga, i močnejša in bolj trda kot ona sužnja na galerah, ju je vezala skupaj: [veriga infamij in zločinov, koje prvi člen je bil poljub, in zadnji 'umor s pomočjo strupa Sedaj Sovresi lahko umrje. Njegova osveta je bila na glavah obeli ter zakrila njuno solnee. Navidezno prosta [bosta šla skozi življenje, zdrobljena od bremena preteklosti, večja sužnja kot so bili črnci na ameriških rižnih poljih. Ločena od skup-'nega sovraštva in zaničevanja, bosta vkovana skupaj iz strahu pred ikrznijo. obsojena na večen objem. ; ' (Dalje prihodnjič.) i-—————— - Slabi izgledi Bonomijeve vlade. Se predno je v parlamentu razvila nova italijanska vlada svoj program, ugotavlja časopisje, da je večina, s katero more v vsakem slučaju razpolagati nova italijanska vlada, jako negotova kar grupe. ki sestavljajo današnjo vlado, v nobenem o/jru niso kompaktne. J Liberalni demokrati, ki so prvi pristali na vstop v Bonomijevo (vlado, so doživeli v svoji stranki krizo, ker so skrajni elementi zal* tevali, da da Bonomi garancije, da bo vodila njegova vlada zunanjo itlijansko politiko v drugi smeri nego grof Sforza. Predsednik vlade Bonomi na to zahtevo i»i pristal. Kljub temu je večina demokratskega kluba sklenila podpirati vlado, kar je izzvalo v klubu veliko nezadovoljnost ter se je pojavila močna opozicija pod vodstvom poslanca Bonoeora. Ravno tako vlada v liberalnih krogih ne-razpoloženje proti dejstvu, da so zastopani klerikalci v vladi s tremi ministri in petimi podtajniki, kar nkakor ne odgovarja njih šte-.vilni moči. Liberalni blok je nadalje nezadovoljen z negotovo in o-'lr.ahljivo politično taktik novega predsednika \lade, ki je obljubo-jval vse mogoče in je na vse strani delal koncesije, pri katerih je moral vedeti že vnaprej, da jih ne bo mogel izpolniti. j Najbolj zadovoljni v sedanji via jdi so klerikalci, ki so dosegli več nego so pričakovali, in igrajo da-i.es odločilno vlogo v vladi in parlamentu. 1 Enako nekompaktna in nekonso-(lidirana kakor vladna večina je pa tudi opozicija. Soeijalisti so !sklenili, da ne dajo o sedanji vla-ijavijo o svojem stališču toliko ča- :di nobene izjave in da se ne iz-sa, dokler ne poda vlada svoje programatične izjave. | Položaj sedanje vlade je odvisen [v prvi vrsti od stališča, ki ga zavzame v parlamentu skrajna desnica. Kakor se vidi. zavzema v par-; lamentu dane^ skrajna desnica o-pozieijonaluo stališče, ker je Bo inomi odklonil vse njene štiri toč-jke, ined katerimi je bila tudi toč-ks o luki Ba^oš, ki naj ostane na vsak način italijanska. Kot ponesrečen se smatra tudi poskus novega predsednika vlade, da razbije skrajno desnico (liberalce, fašiste in nacijonalce). Iz te skupine je stopil y vlado na svojo lastno od govornost le poslanec Belotti brez dovoljenja svojih somišljenikov. Dalje se eita s skrajne desnice Benomiju, da je napravil prevelike koncesije Nittiju, ker je sprejel v svojo vlado dva odlična politična prijatelja bivšega ministrskega predsednika Beneducija in Gi-.ufrido. i Italijanska javnost se zato ne 'more otresti sodbe, da Bonomi ju niso šteti dolgi dnevi in da se bo moral prej ali slej umakniti — zopet Giolittiju. Zanimiva demonstracija. Komunisti so v nedeljo priredili v Berlinu demonstracijo otrok. — Par sto malih je korakalo z rdečimi zastavami in napisi, kakor: — Proč z veroukom iz šole! — Izpustite naše očete in brate iz ječ! — Doli s policijo! — Proč s surovostjo kaznovanja z bičanjem! — Nekareri otroci so nastopili tudi kot govorniki in eden med njimi je pre'Jl&gal, naj bi v šoli ne dajali odgovorov na vprašanja reakcionarne zgodovine, drugi se je pritoževal nad razredno justieo. po šo lah in je poslušalce pozival, naj ne verujejo v iaži o bogu in obln-slih. S petjem revolucionarnih pesmi sc se otroci mirno razšli. _ADVERTISEMENTS._ | Frank Sakser State Bank i ^ 82 Corilandt Street, New York | % GENERALNO ZASTOPSTVO i š „ 'j f Jadranske Banke j i in vaeh njenih podružnic. j I I { J«go«3av*ja: i Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotcr, Kranj; LJubljana'/ g Maribor, Metkov** Sarajevo. Split; Sibenik; Zagreb. p Italija: 1 M Opatija* Kadar. S Hscaflca Avstrija: i »naj, R Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila ▼ Ju- p slavi ji, Italiji in Kescaški Avstriji 4 Isdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive I na vpogled pri Jadranski banki v vseh nje- j 8 Tiih podružnicah. I Prodaja parobrodne in železniške vožne liatke na j i vse kraje in aa vse črte. | f Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu j t pri Jadranski banki in njenih podružnicah j I 8 pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali f p angleških šterlingih, ako ni na razpolago J I ameriških dolarjev v zlatu. p i Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre- g I dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za 1 1 one, ki se bodo posluževali naše banke. | 0 Slovenci, prijatelji ia ponavaki sale banka eo vljudno j 1 naproieni, da epusorljo na ta nai oglas svoje manna Is i I Hrvatake, Dalmacije, Utn, Goriike in Črnogore, p I FRANK flAKBKK STATE BANK g | FBJJOC >AW1T, predsednfl^l ADVERTISEMENTS. Zastopniki "Glas Narodi" kateri eo jouMbW 1 pobteatl kan* alno mm dnevnik "Gina Naroda". Vsak aastopnlk lada potrdilo aa oroto, katero Je prejel In JIH rojtkon gripo roCamoL Naročnin* mm "Gina Naroda" Jo: Za četo kto fa.00; aa pel lela 9S.00; nsn 3aa Fraadaaa, OSM Jacob Lorfla. Denver, Čete.: Frank Ikrahss. PneU* Celo.: Peter Culi«. Joka Gone. Frank Jmneah In i. Socket ar. teUdSh Chle.: Ltioia CoeteUo. jwsiit. Golo.: Math. Kenalj. Inilnnapeli«. U: Alois Rodman. CHntett, InC.: Lambert Bolakar. teem. UL J. Verbis, 086 ivon Arena*. CUcaca, DL: Jooepb BoetU, Joeeph Bllah 1» Joseph BevBA' MM, 1IL Frank BuMcfe, Frank Leariofc In John Tia Intel dnecMtnk, DL: Frank AngnaOaL La Salle, DL Matija Kam* North Chicago, DL: Anton Kobal In Math. Oprla. Sooth Chfcacow DLt Frank Ohm Springfield, DL: Matija Barberili Mem DL: Frank PetkoeM Franklin, Kana. hi ofcaUeo: Frank Leakorla Fraotcnae, Kaoaao: Rok Firm. IfniMoe o nwwns m Mike Pencil. Kitzariller, KS4.: Frank Vodufrfrea CSdshohn, Mies.: Fmnk GoiM _ Cahnnet, Mhsh.: m. F. Kobe la Panel SehalSa Cveleth, M>nn.: Lonis Govia Gilbert, Mina.: Lu VeseL illbbing, mSLI Ivan PorSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatteh. Ely. Minn.: Frank Govts la Joseph J. PaeM St. Loola, Ma.: Mike Grabrlan. Best Helena, Meat.: Frank SreUa Great Falls, Meataaat Math. Urlh. Klein, Meatana: Gregor Zobee. Gowanda, N. 1.: Karl Stemlfla Little Fails, N. Frank lfawla. Barbertsn, Ohio: • A. Okolish, F. Poje In Alblo Poljanec. CoUinwaod, Ohio: Math. Slapalk. Cleveland, OhSs: Frank Sakaer, (Miaa KarHaaM m Jakob Ifosnlk Lenin, Obis: Louis Balant J. KaaMe ia M Ostanek. sorn, Ohio: Frank KogovMt. Ysangstcsni, Ohio: Anton KlkOJ. Oregsn Ci^y, Oregon { M. JTistln. imhrMfe, Pa: _____Frank Jakfla Loola Hribar, Brooghtso, Pa.: Anton Ipavoa. Borila* Fa.: John Dahr, Ivan PaJk la tia BovrMHS. Claridge, Pa. t Slov. uoMob Fa.: Ant^p OttilMb Loots "sopasBI. Fofsot City, rat Mat. Kaada. Amll. Pa: Jerry Man, Valentine Paternal. Greenabnrg, Pa : Frank NovaS. Irwin, Pa.: Mike PirhK. Jehnstsfrn, Pa: John Polanc. Airt^ Ooolafl. Fraak Demlar. Sf^Mi Boos Fl^« Frank Mafisk Is Fraak Fs» mil n,'t"j«koblch, Z. Jaksha, fine. Arch in L Magi eter. ■soStafc ikt J. Peadlxdi BtosMoa, fa: Anton HriPL Mis Osek, nas Frank Bchtftw. VTeet New ten, rat Joseph .Tinea mat VaBey. Fat JartJ Fntdk 1 ' ' _ADVEBTISEMKNTS. 1 KRETANJE PARNIKOV I SEDAJ PRIBLIŽNO ODFLU JEJO jz NEW YOBKA, ■■^——_e ARGENTINA 4 avg. — Tr*; LEOPOLDNA 16 avg. . — Havra FRANCE 4 avg. — Havre | PARIS »7 »vq. — Hav%e CALABRIA S avg. — Trat LAPLAND tO avg. — Cherbourg RYNDAM 6 aug. — Boulogne, LA TOURAINE SO avc. — K a vrt MAURITANIA 11 a«B. — Cherbouro ! ITALIA 23 avg. — Trat LA LORRAINE 6 avg. — Havrt | AQUITANIA 23 avg. — Cherbourg ZEELAND e avg. — Cherbourg AMERICA S4 avg. — Charbeur« BOURDONNAIS 9 avg. — Havrt FRANCE 25 avg. — Havrt CANOPIC t avg. — Genoa PRES. WILSON 27 avg. — Trtl OCLVEDERE tl S'-*S. — TrS FINLAND k/ avg. — Cherbourg N. AMSTERDAM 13 avfc. — Boulogne > AMERICA 27 avg. — Cherbourg KROONLAND 13 avg. — Cherbourg ADRIATIC 31 avg. — Cherbouro BERENGARIA 18 avg. — Cherbouro WASHINGTON 3 sept. — Cherbourg NOORDAM 20 avg. — Boulogn« ROTTERDAM 3 aept. — Boulcgi.j OLYMPIC 13 avg. — Cherbourg , OLYMPIC 3 aept. — Cherbourg LA SAVO IB 13 avg. — Havrt 1 MAURETANIA 6 aept. — Cherbourg Glede cen aa rosne listke In vse droge pojasnila, obrnite re ns tvidko HANK SAKSER STATE BANK && Csrtlacit £L, New Ytrk. French Line COHPASIIE GENERALE TRAISATLMTIQ'JE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LEOPOLDI NA .............. 3. avftuata FRANCE .................... 4 avgusta 6AV0IE .................. 13. avgusta FRANCE .................. 25. avgusta S C p ARI C 13.7vo to*. ■ rnmg 45.000 konjskih tli. 17. avg. - 14. sept. Direktna itltznlika zvaxa Iz Pariza v vse alavne t->tk» Jugoslavll* Hitri earnlkl a itlrlml In evtma vllake-ma. Poaeben ia4,toPnlk Juaoslovans^t vlada bo prlfiakal ootr Ike ob prihodu na. lih parnlkov v Havru ter *lh toi-o m4J Dremll kamor so namtnitnU Parnlkl Francoska črte to transoortlrae tefcoe^ vojne na tisoča »atiealovatklh ve. laov brez mm nearillka. zm llfkart« In aana varaialta v ORUZBIHI PISARN!, 19 Stala St. N. T. ■II oa prt (•tt^lul* aaentib fCosuIchTrtal d Direktno poiovanje v Do- S 4. brovnik (Oravosa) in Trst. f S ARGENTINA ..... 4. a\|pt«a j P PRES. WILSON .. 21. it^M j ^ Cene za Trot in Beko to: J $HK> in $110. K Q Potom listkov Izdanih za vse kra* r R le v Juooslavlll In Srblll. V Aazkoine ugodnosti orveoa. druat- A d ga In tretieaa ra :reda. Zk Potniki trctlc^a razreda dobival« K K orezplačno vino. p S PHELPS BROTHERS,CO. j S? Paasenoer Department i 4 West Street Ne\r York f POZOR, SLOVENKE! Fant star let in državljan Združenih držav se želim seznaniti v s\ vlm ženitve s Slovenko a'i Hrvatico v >:tat<»sti <»cl 20 «r}as.i jo in ee iimgoce, na.i : prilože sliko, katero na zahtevo 1 vrnem. Le resne ponudbe naj se i pošiljajo n;» naslov: M. K.. Bvs (Us. Amsterdam, Ohio. _ Pozor potniki. Jugoslovanski konzulat v Netr Torku naznanja: 1. Vsi državljani kraljevine Sr-j bov. Hrvatov in Slovencev, ki žele | potovati v stari kraj, lahko dobe' potne liste na podlasri kakega starega potnega lista, krstnega lista, domovinskega lista oziroma voja-j škili ali delavskih bukvic iz starega kraja. 2. Oni. ki nimajo nobenega takega dokumenta, se morajo obrniti na pristojne oblasti v starem kraju ter jih od tam dobiti. Kdor bo pri iskanju potnega lista pokazal enega izmed gornjih dokumentov, bo dobil potni list kmalo potem, ko se bo zglasil na konzulatu. 3. Oni naši državljani, ki žele takoj odpotovati v stari kraj, pa nimajo pri roki nobenega gornjih Idolmmentov. morajo imeti potrdi-ila naših podpornih društev, kate-Jril: člani so. V potrdilih mora biti [navedeno, da so resnično državija-n!i kraljevine Srbov, Hrvatov in j Slovencev. V takih slučajih pa bo I morda konzulat smatral za potreb- Ino, iskati posebnega dovoljenja od ministrstva zunanjih zadev za iz-I dan je potnega lista. To se posebno tiče onih oseb, o katerih se su-jmi, da so še državljani kake druge države. 4. Vsi oni državljani, ki so izdali prošnje za potne liste, in potom katerili je bilo naprošeno zunanje ministrstvo, da jih je niogo-!če izdati, jih bodo dobili, kakor-j hitro se zgla^e pri tem konzulatu. :To se tiče priglasitev vloženih do 25. maja tega leta. j i). Ker v več slučajih naši držav-iljani kupujejo šifkarte za parnike [katqre jim je priporočil ta ali oni j agent, ne oziraje se na to, kakšni so ti parniki, kam plovejo, pripo-jroeamo. naj nihče ne kupi prej kart, dokler o tem ne poizve pri • Frank Sakser State Bank. S2 Cortland St., New York, N. Y. ^ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ- VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. grozdje! grozdje! grozdje! Clpar največje jagoile in najslajše, cena ......$7.— boksa. Grško srednje jagode, z«lo Ciste, cena ........$7.— boksa. Californijsko Barbera. velike jaijooksu. Grški moškatel..................................$8.50 boksu. Fige, po '1~> funtov v boksi ...................... $3.— ln»ksa. (Višplje, I k) 2,1 funtov v l>oksi ................ $l'.5o boksa. Turški duhan, 1 funt $2. Za i>oskus pošljem % funta bokso za $1. Z naročilom pošljite $2.00 ara za vsako bokso grozdja. ADRIATIC IMPORTING CO., 60« — 11 Avenue. New York, N. I. DOCTOR LORENZO, EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK X iPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. 644 Penn Ave Pittsburgh, MoJa stroka Je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaa sam ie zdravim nad 23 let ter Imam ekufaje v vseh boleznih in ker mum slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vaio bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skuSnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlafiajte, ampak pridite čimpreje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri. maaulj* In Um po telesu, bolezni v orlu. Izpadanje las, bolečin« v kosteh, stare rane. tlvfine bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledicah. Jetrah In ielodcu. nnenlco. revmatlzem, katar, zlat« tli«, naduha Itd. Uradne ure so: V Dondeljak. sredah In oetklh od t. zlutral do S. popoldne. V torkih, četrtkih In sobotah od 9. ur« zjutraj do a ure zveCer. Ob nedeljah pa do 2. ure pnpcldne. po poŠti ne zdravim, pridite osebno, ne pozabite ime in NABLOV. • Dr. L0RENZ m p<™» a™ Pittsburgh, pa. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmair. da vas razumelo. Jaz snam hrvatsko i« Iz starega kraja, zato vas lažje zdravim, ker vas razumem. Predno so Grki zapustili Ismid v Mali Aziji, ker so jim bili Turki za petami, so se strašno znesli nad mestom in prebivalstvom, zlasti židovskim. Očividci pripovedujejo, da so videli v neki s::mi ulici nad 60 ubtili ljudi z ro-k-imi zvezanimi na lirbtu. Sto hiš so Grki zažgali in sicer so pri tem sodelovali redni vojaki, dočim jim častniki in komanda niso branili tega zločinskega početja. WUack, ra: G. J. Foreata. Caketaa, W. Ta.: Frank Kodaa. Umih, W. Va: Primož Modlc. lflHvsko66i Wbi Joeeph Tiamlk. Shsfcsygsn, Wh,: John Ptampfal ta H. Bvtllla. West AlWa. Wfta i Frank Skok In AnL Ilowielc.