70 Analysis of cheerleading injuries Abstract Extensive research has been conducted in the United States on injuries in cheerleaders. Yet, we do not know how injuries occur in Slovenian cheerleaders. The study included 56 participants from different categories of cheerleading. We determined the in- cidence rate of injuries, the occurrence of acute or chronic injuries, the risk factor and location of injuries. On total of 153 injuries were observed in 292 hours of cheerleading, with an incidence rate of 2.9 injuries per 1000 hours. Statistically significant differ- ences were observed for acute and chronic injuries between categories in cheerleading (p <0.001). The most common risk factor for injury was reported to be landing and falling, while ankle and knee were the most common sites of injury. Considering characteristics of reported injuries in the present study and the fact that the level of coach qualification is one of the most important risk factors for injuries indicates the need for proper education of coaches and the introduction of quality injury prevention into the training process Key words: incidence rate, epidemiology, skeletal-muscle injury, risk factor Izvleček V Združenih državah je narejenih precej razi- skav, ki obravnavajo poškodbe v cheerleadin- gu. Kljub temu ne vemo kako se poškodbe pojavljajo med slovenskimi cheerleaderji. V raziskavi je sodelovalo 56 anketirancev iz raz- ličnih kategorij v cheerleadingu. Ugotavljali smo incidenco poškodb, pojavnost akutnih oziroma kroničnih poškodb, mehanizem ter lokacijo poškodb. Udeleženci raziskave so se v obravnavani sezoni v povprečju ukvarjali s cheerleadingom 292 ur in utrpeli 153 poškodb. Incidenčna stopnja poškodb je bila 2,9 poškod- be na 1000 ur v cheerleadingu. Ugotovili smo, da se statistično značilne razlike med katego- rijami kažejo v pojavnosti akutnih in kroničnih poškodb (p < 0,001). Kot najpogostejši meha- nizem poškodb je bil poročan doskok in padec medtem, ko sta gleženj in koleno najpogostejši lokaciji poškodb. Upoštevajoč naše rezultate in rezultate tuje literature, ki kot enega ključnih dejavnikov tveganja za poškodbe navaja usposobljenost trenerjev, se nakazuje potreba po ustreznem usposabljanju trenerjev ter uvajanju kakovo- stnih preventivnih vsebin v trenažni proces. Ključne besede: incidenca poškodb, epidemi- ologija, skeletno-mišične poškodbe, dejavniki tveganja Urška Čeklić 1 , Lucija Bukošek 1 , Matej Voglar 1 Analiza poškodb pri cheerleadingu 1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju šport in zdravje 71 Uvod Zametki današnjega cheerleadinga so se začeli pojavljati v Združenih državah Ame- rike (v nadaljevanju ZDA) v 19. stoletju. Ta- krat je veljal cheerleading le kot podporna aktivnost drugim športom. Z razširitvijo in razvijanjem cheerleadinga sta se poleg vzklikov, namenjenih zabavanju in motivi- ranju množic, začela vključevati akrobatika ter uporaba znakov, zastav in megafonov (Cheerleading zveza Slovenije [CZS], 2021a). V Sloveniji je cheerleading mlada športna panoga, ki se je začela razvijati šele ob kon- cu 20. stoletja v okviru Šolske košarkarske lige. Danes cheerleading predstavlja kom- pleksno športno panogo, ki je sestavljena iz dvigov, metov, skokov, piramid, akro- batike in navijanja. Eden izmed ključnih ciljev za uspešno izvajanje koreografije in posameznih elementov v cheerleadingu je razvoj zavestnega nadzora položaja in gibanja telesa (Novak, Kovač in Čuk, 2008). Prevladujoče gibalne sposobnosti tega športa so jakost in moč, gibljivost, koordi- nacija ter ravnotežje (Samardžija Pavletič idr., 2017). Poleg ustrezne stopnje razvitosti gibalnih sposobnosti je za uspešen nastop potreb- na kompleksnost tehničnih struktur, ki se kažejo kot usklajena in lahkotno izvedena večsegmentna gibanja ob hkratnem so- delovanju več oseb. To zahteva zelo dobro koordinacijo telesnih segmentov celotne skupine, ki sodeluje pri izvedbi različnih metov, dvigov in piramid (Cherepov, Kalu- gina, Sevostianov in Smirnova, 2020; Stroe- scu, 2018). Tekmovalec mora biti sposoben izvajati akrobatske elemente in druge prvi- ne cheerleadinga skozi celotno tekmoval- no točko. Pri tekmovalnem cheerleadingu gre za do 2,5-minutni napor visoke inten- zivnosti, ki se izvaja ob glasbeni spremlja- vi, na tekmovalni površini, ki meri 12 x 12 metrov (Cheerleading zveza Slovenije [CZS], 2021b). Na podlagi tekmovalnega pravilnika (2021/2022), ki ga je izdala CZS, obstajajo kategorije, ki se delijo na: che- erleading skupine dekliške, cheerleading skupine mešane (razmerje med spoloma ni pomembno), osnovne cheerleading skupine, skupinski dvigi dekliški, skupinski dvigi mešani, partnerski dvigi (spol ni po- memben) in posamezniki. V vsaki kategoriji sestavljajo skupino člani oz. tekmovalci z različnimi vlogami. Njihovo poimenovanje se razlikuje glede na vlogo. Osebe se lahko pojavljajo samo v vlogi letalca, baze, varo- valca ali vsega trojega, kar pomeni, da se vloge lahko izmenjujejo med izvajanjem koreografije. Sestavni deli koreografije so po težavnosti prilagojeni starostni skupini oz. kategoriji (Kežmah, Marinšek, Trilar in Tuš, 2012). Zaradi težavnosti tehničnih elementov in velikega števila akrobatskih skokov in doskokov se povečujeta število in resnost poškodb v cheerleadingu. V ZDA nacional- ni center za raziskovanje težkih športnih poškodb (angl. National Center for Cata- strophic Sport Injury Research, v nadaljeva- nju NCCSIR) sistematično beleži poškodbe pri srednješolskih in univerzitetnih špor- tih. Mueller (2009) je na podlagi analize podatkov z NCCSIR ugotovil, da se je od leta 1982 do leta 2008 pri srednješolskem cheerleadingu zgodilo 31 težkih poškodb, opredeljenih kot nesreče s smrtnim izidom ali trajno invalidnostjo (65,2 % vseh težkih poškodb med ženskami) in 73 pri univerzi- tetnem cheerleadingu (70,5 % vseh težkih poškodb med ženskami). Shields in Smith (2006) sta opravila analizo poškodb od leta 1990 do 2002, ki jih je beležil državni ele- ktronski sistem za nadzor poškodb (angl. National Electronic Injury Surveillance Sy- stem, v nadaljevanju NEISS). Ugotovila sta, da je bilo v 13-letnem obdobju zabeleže- nih 223.300 poškodb. Jacobson, Morawa in Bir (2012) so nadaljevali raziskavo od tam, kjer sta jo Shields in Smith (2006) zaključila, in sicer so naredili analizo poškodb od leta 2002 do 2007 s pomočjo NEISS. V šestih le- tih je bilo 4.245 primerov poškodb. Zadnja študija, povezana s pojavnostjo poškodb v cheerleadingu, je bila izvedena leta 2009. V analizo so vključili 9.022 cheerleaderjev, od teh jih je 567 poročalo o poškodbi. Kot najpogostejše mehanizme nastanka poškodbe navajajo izvajanje dvigov in nji- hovo varovanje ter padce in trke med va- dečimi (Bagnulo, 2012; Jacobson idr., 2012; Schulz idr., 2004; Shields idr., 2009; Shields in Smith, 2009a; Shields in Smith, 2011). Sle- dita akrobatika in kot četrti najpogostejši dejavnik točno določen met (angl. basket toss) (Boden idr., 2003; Hardy idr., 2017; Hut- chinson, 1997; Jacobson idr., 2012, Schulz, 2004; Shields idr., 2009; Shields in Smith, 2009a; Schield in Smith, 2011). Basket toss je specifičen met, pri katerem največ štiri baze vržejo letalko od 2 do 6 metrov v zrak. Zvini ali nategi so podobno kot v številnih drugih športnih panogah najpogostejši tip poškodbe, sledijo odrgnine/hema- tomi, zlomi/izpahi in pretres možganov (Hutchinson, 1997; Jacobson idr., 2004, Ja- cobson idr., 2005; Shields in Smith, 2009a, Shields in Smith, 2009b; Shields in Smith, 2011). Pri poškodbah spodnjih okončin so največji delež obsegali zvin/nateg gležnja in poškodbe kolena (Jacobson idr., 2004; Shields in Smith 2009a). Pri poškodbah zgornjih okončin so se največkrat pojavili zlom, izpah ali zvin zapestja, prstov in ko- molca (Jacobson idr., 2012; Shields in Smith, 2011). Pri poškodbah glave in vratu se naj- večkrat pojavljajo zvini ali nategi vratu ter pretres možganov (Jacobson idr., 2012; Shields in Smith 2009a; Schulz idr., 2004). Pri poškodbah trupa študije poročajo o na- tegih in zlomih, pri čemer se najpogosteje pojavlja nateg mišic spodnjega dela trupa (Schulz idr., 2004; Jacobson idr., 2012; Shie- lds in Smith, 2011). Pri pregledu študij, ki so se osredotočile na čas nastanka poškodbe, je bilo ugotovlje- no, da se večji delež poškodb zgodi med treningom v primerjavi s tekmovanjem (Boden idr., 2003; Jacobson idr., 2012; Shie- lds idr., 2009; Shields in Smith 2009a; Shie- lds in Smith 2009b, Shields in Smith, 2011). Nekatere študije so poleg pregleda pojav- nosti poškodb med treningom in tekmo vključile tudi pojavnost poškodb pri nasto- pih. Ugotovili so, da se več poškodb zgodi na nastopih v primerjavi s pojavnostjo po- škodb na tekmi (Boden idr., 2003; Shields in Smith 2009a; Shields in Smith 2009b). Pri nas nismo zasledili raziskav o poškod- bah v cheerleadingu in tudi v svetovnem merilu je o tej temi razmeroma malo za- pisov in raziskav. Za bi okrepili prepoznav- nost tega športa, smo raziskali najpogo- stejše poškodbe v slovenskih cheerleading ekipah in jih primerjali s tujo literaturo. Na- men raziskave je podati informacije, ki bi pomagale kakovostneje zasnovati trenažni proces s ciljem preprečevanja in zmanjša- nja pogostosti nastanka poškodb. „ Metode dela in mate- riali Vzorec Pogoji za vključitev v našo raziskavo so bili članstvo v CZS in športno udejstvovanje v cheerleading sezoni 2018/2019. Podat- ke smo zbirali z metodo anketiranja prek spletne platforme 1KA od novembra 2020 do februarja 2021. CZS nam je posredovala podatke trenerjev otroških, mladinskih in članskih slovenskih cheerleading ekip, na podlagi katerih smo navezali stik s trenerji. Ti so posredovali vprašalnike vsem članom ekip (vprašalniki za mladoletne člane so bili posredovani staršem), ki so se športno 72 udejstvovali v sezoni 2018/19. Vsak posa- meznik, ki se je odločil za izpolnjevanje, je navedel, da z izpolnjevanjem soglaša z uporabo podatkov v raziskovalne namene. Zaradi obširnega in nekoliko zahtevnejše- ga vprašalnika so ga posamezniki otroških in mladinskih skupin izpolnili ob pomoči staršev. Sistem je zabeležil, da je 72 ljudi odgovorilo na anketo, končano anketo je oddalo 54 ljudi, delno izpolnjeno anketo so oddali 4 ljudje. Kljub štirim delno izpolnje- nim anketam sta dve ustrezali za obdelavo podatkov. V analizo je bilo tako vključenih 56 oseb (53 žensk in 3 moški), razdeljenih v 3 tekmovalne kategorije. V otroški katego- riji so bili tekmovalci stari od 10 do 13 let, v mladinski od 12 do 17 let in v članski kate- goriji od 15 do 45 let. Sodelujoči so imeli v povprečju 3,3 treninge na teden, posame- zni trening je trajal v povprečju 1,7 ure. Uporabljeni pripomočki Za pridobivanje podatkov smo uporabi- li prilagojeno različico retrospektivnega vprašalnika, ki je bil razvit v projektu za ugotavljanje telesnih asimetrij kot dejavnik za nastanek mišično-skeletnih poškodb, proučevanje mehanizmov nastanka in razvoj korektivnih ukrepov za njihovo od- pravljanje, s ciljem primarne in terciarne preventive (TELASI-PREVENT), sofinanciran s strani Javne agencije za raziskovalno de- javnost Republike Slovenije (L5-1845). Vprašalnik se nanaša na pojavnost poškodb v obdobju 12 mesecev, v cheerleading se- zoni 2018/2019. Vprašalnik smo razdelili med trenerje in vadeče ter ga prilagodili za potrebe in cilje raziskovalne naloge. Vpra- šalnik za trenerje je obsegal vprašanja zapr- tega tipa, s pomočjo katerega smo pridobili podatke o treningih. Pridobljene informa- cije smo uporabili za izračun incidenčne stopnje in sezonske prevalence športnih poškodb. Incidenčno stopnjo smo izraču- nali kot količnik števila akutnih poškodb in skupnega časa izpostavljenosti (trening in tekmovanje) ter izrazili kot število akutnih poškodb na 1.000 ur udejstvovanja v che- erleadingu. Sezonsko prevalenco poškodb smo izrazili kot delež oseb, ki so poročale o poškodbi (akutni ali kronični) v obravnavani sezoni (Hodgson Phillips, 2000). Vprašalnik za vadeče je obsegal vprašanja odprtega in zaprtega tipa in je bil razde- ljen na štiri sklope: (1) osnovni podatki, (2) športno udejstvovanje pri cheerleadingu, (3) akutne poškodbe in (4) kronične po- škodbe/bolečine. V prvem in drugem delu vprašalnika smo pridobili splošne podat- ke, kot so starost, spol, kategorija, v kateri so anketiranci tekmovali, in vloga v ekipi (baza ali letalka). V drugem in tretjem delu smo pridobili podatke za ugotavljanje po- javnosti poškodbe, mehanizem nastanka poškodbe, tip in lokacijo nastanka poškod- be ter čas oz. obdobje nastanka poškodbe. Postopek obdelave podatkov Podatke smo obdelali s statističnim pro- gramom IBM SPSS (verzija 27). Normalnost porazdelitev vseh spremenljivk, ki smo jih proučevali v analizi, smo preverili s testom Kolmogorova in Smirnova. V sklopu stati- stične analize smo uporabili hi-kvadrat test za preverjanje povezanosti opisnih spre- menljivk. Pri testih smo statistično značil- nost sprejeli pri stopnji tveganja p < 0,05. „ Rezultati Tabela 1 prikazuje razporeditev anketiran- cev glede na starostne kategorije in nji- hove vloge v cheerleadingu. V obdobju cheerleading sezone, ki je potekala od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019, so se sodelujoči s cheerleadingom ukvarjali v povprečju 292 ur in zabeleženih je bilo 153 poškodb, od tega 48 akutnih in 105 kroničnih poškodb. Incidenčna stopnja poškodb pri vključenih v anketo je tako znašala 2,9 poškodbe na 1.000 ur ukvarjanja s cheerleadingom. V obravnavani sezoni je o vsaj eni akutni ali kronični poškodbi poročalo 40 sodelu- jočih, tako je sezonska prevalenca športnih poškodb v cheerleadingu znašala 71 %. Med sodelujočimi je imelo 28 oseb (50 %) vsaj eno akutno poškodbo in 33 oseb (59 %) vsaj eno kronično poškodbo oziroma bolečino. Rezultati analize hi-kvadrat testa so pokazali statistično značilne razlike med kategorijami tako v pojavnosti akutnih (p < 0,001) kot v pojavnosti kroničnih poškodb (p < 0,001) (Tabela 2). Najpogosteje so se akutne poškodbe pojavljale v članski kate- goriji in najredkeje v otroški. Pogostost kro- ničnih poškodb je bila v mladinski in članski kategoriji primerljiva, medtem ko v otroški kategoriji niso poročali o kronični poškodbi (Tabela 2). Vloga v cheerleadingu (baza ali letalka) ni bila povezana s povečanim tve- ganjem za akutno (p = 0,313) ali kronično poškodbo (p = 0,073). Najpogostejše lokacije akutnih in kronič- nih poškodb so prikazane na Sliki 1. Med akutnimi poškodbami prevladujejo zvini Tabela 1 Podatki o tekmovalcih Kategorija Št. tekmovalcev (%) Starost (leta) Vloga Baza (%) Letalka (%) Otroška 10 (18 %) 11,9 ± 1,1 9 (90 %) 1 (10 %) Mladinska 25 (45 %) 16,2 ± 1,4 20 (80 %) 5 (20 %) Članska 21 (38 %) 21,8 ± 6,1 16 (76 %) 5 (24 %) Tabela 2 Število poškodb v zadnjih 12 mesecih v posamezni kategoriji Otroška kategorija (N =10) Mladinska kategorija (N=25) Članska kategorija (N = 21) Akutne poškodbe 1 9 18 Kronične poškodbe 0 18 15 Slika 1. Lokacija kroničnih in akutnih poškodb šport in zdravje 73 (46 %) in natrganine (35 %). Poškodbe, kot so zlomi (6 %), izpahi (6 %), pretrganine (4 %) in pretres možganov (2 %), se pojavljajo redkeje. Kot mehanizem nastanka akutnih poškodb so najpogosteje navedeni dosko- ki (33 %), padci (23 %), akrobatika (19 %), kontakt oziroma trk (17 %) ter poškodbe med dvigovanjem (8 %). „ Razprava Ugotovili smo, da znaša incidenčna stopnja poškodb pri slovenskih cheerleaderjih 2,9 poškodbe na 1.000 ur telesne aktivnosti. Ugotovljena incidenčna stopnja je nekoliko višja od poročane v tujih raziskavah, kjer so ugotovili od 0,6 do 1,17 poškodbe na 1.000 ur telesne aktivnosti (Lincoln idr., 2011; Schulz idr., 2004; Shields in Smith, 2009a). Višja zabeležena incidenčna stopnja v naši raziskavi je lahko delno posledica priložno- stnega vzorčenja, saj se na anketo niso od- zvali vsi povabljeni k sodelovanju. Pričaku- jemo lahko, da je odgovarjal nekoliko višji delež športnikov, ki so bili v obravnavani sezoni poškodovani in so se tako bolj iden- tificirali z raziskavo. Kot enega izmed naj- pomembnejših dejavnikov za razlike v in- cidenci poškodb Schulz idr. (2004) navajajo razlike med stopnjo izobrazbe trenerjev, česar v naši raziskavi nismo spremljali, zato o stopnji usposobljenosti in njenih vplivih v naši raziskavi ne moremo sklepati. Poškodbe smo razdelili na akutne in kro- nične ter ugotavljali njihovo pojavnost v posamezni tekmovalni kategoriji. Statistič- no pomembne razlike so se pojavile med tekmovalnimi kategorijami pri akutnih in kroničnih poškodbah (p < 0,001), medtem ko smo ugotovili, da ni razlik v poškodbah glede na vlogo tekmovalcev pri cheerle- adingu. Rezultatov ne moremo povsem primerjati z drugimi raziskavami, saj nismo zasledili nobene, ki bi proučevala pojav- nost kroničnih in akutnih poškodb. Kot razlog za statistično pomembne razlike med tekmovalnimi kategorijami v pojavu akutnih poškodb avtorji navajajo težavnost in zahtevnost tekmovalnega pravilnika, ki se s starostjo stopnjuje. Kar posledično pomenu večje tveganje za nastanek po- škodb (Boden idr., 2003; Shileds in Smith, 2006; Shields in Smith, 2009b; Shields idr., 2009). Dokazano je, da se akutne poškodbe (stresni zlomi, patelofemoralni sindrom …) pogosteje pojavljajo v mlajših kategorijah (Sobrino in Guillén, 2017), kar je v nasprotju z našimi ugotovitvami. Kot razlog avtorja navajata, da mlajši tekmovalci tehnično slabše izvajajo nekatere elemente, posle- dično razvijejo napačen vzorec gibanja, kar lahko poveča verjetnost za nastanek kro- nične poškodbe (Sobrino in Guillén, 2017). Izsledki raziskav kažejo, da se največ aku- tnih poškodb zgodi med dvigovanjem/ varovanjem (Bagnulo, 2012; Jacobson idr., 2012; Schulz idr., 2004; Shields idr., 2009; Shields in Smith, 2009; Shields in Smith, 2011), kar je v nasprotju z našimi ugotovi- tvami, ki kažejo, da je doskok predstavljal najpogostejši mehanizem za akutno po- škodbo. Pravilen doskok zahteva nadzoro- vano delovanje mišic trupa, medenice in spodnjih okončin. Upognjen položaj kolka, kolena in gležnja omogoča mišicam, da namesto sklepov absorbirajo večino reak- cijske sile tal, ki se prenaša po kinetični ve- rigi navzgor, in s tem se zmanjša verjetnost za nastanek poškodb (Fields, Bloom, Priebe in Foreman, 2005). Tuje in naše raziskave kažejo glede na tip in lokacijo poškodb zelo podobne ugotovi- tve, in sicer se najpogosteje pojavljajo zvini in nategi (Hutchinson, 1997; Jacobson idr., 2004, Jacobson idr., 2005; Shields in Smith, 2009a, Shields in Smith, 2009b; Shields in Smith, 2011). Od tega se jih je največ zgo- dilo pri gležnju in nekoliko manj pri kolenu. Pri letalkah se zvini zgodijo predvsem za- radi doskokov z višine ali recimo pri dvigih, kjer ima letalka oporo samo na eni nogi. Baza vrže letalko v zrak, medtem mora ta zamenjati nogi v najvišji točki (Foley in Bird, 2013; Waters, 2013). Zvin gležnja se običajno obravnava kot lažja poškodba, vendar za- radi specifike športa lahko povzroči daljšo odsotnost od trenažnega procesa ali celo tekmovanja (Shields in Smith, 2006). Kronične poškodbe so se statistično zna- čilno pogosteje pojavljale v starejših se- lekcijah (mladinska, članska) kot v najmlajši selekciji. Telesna rast nima enake dinamike razvoja. Vnovični hiter vzpon v rasti lahko ugotovimo po 13. letu starosti (Škof, 2016). Nenadno povečanje telesne rasti, ki pov- zroči povečano zategnjenost mišic in tetiv ter zmanjšano fizično moč, bi lahko bilo eden izmed razlogov za pojav kroničnih poškodb že pri mladinski kategoriji cheer- leaderjev (Adirim in Barouh, 2006; Caine, D., Maffulli in Caine, C., 2008). Hawkins in Me- theny (2001) navajata, da hitra rast povzroči tudi spremembe v razmerju mišične moči glede na telesno maso in spremembe v mehkem tkivu. Kadar se mišice in kite po- daljšajo pri telesni rasti, vendar sočasno ne hipertrofirajo, morajo mišice proizvesti rela- tivno večjo silo na enoto prečnega preseka in posledično doživljajo povečane obre- menitve in stres, s tem pa povečano mo- žnost nastanka poškodb. Za natančnejšo preučitev in razlago pridobljenih rezultatov bi bile potrebne dodatne in podrobnejše študije na področju cheerleadinga. Večje število zabeleženih kroničnih poškodb in bolečin v primerjavi z akutnimi poškodba- mi kaže potrebo po prilagoditvah vsebin treningov in uvajanju preventivnih ukrepov v vadbene procese. „ Zaključek cheerleading je šport, ki zahteva celovit razvoj gibalnih sposobnosti in koordinacijo gibanja, vendar ima kljub temu lahko ne- gativne učinke na telo. Podobno kot športi, s katerimi si deli nekatere prvine, je tudi za cheerleading značilna zgodnja specializaci- ja, ki pogosto privede do prevelike količine in intenzivnosti treningov. Zaradi velikih sunkov sil in velikega števila ponovitev gi- banj, ki se pogosto izvajajo v največjih raz- položljivih obsegih giba, lahko privede do motenj v skeletno-mišičnem sistemu. Športne poškodbe so sicer sestavni del športa, vendar jih lahko s pomočjo razi- skav, ki vključujejo proučevanje incidence poškodb, mehanizem nastanka poškodb, tip in lokacijo poškodb ter čas nastanka poškodb, učinkovito zmanjšamo. Iz rezulta- tov naše študije je razvidno, da se akutne poškodbe pogosteje kot na tekmovanjih in treningih zgodijo med nastopi. K temu ver- jetno pomembno prispevajo neustrezne površine, na katerih se nastopi pogosto izvajajo. Pozornost zahteva tudi višji delež zabe- leženih kroničnih poškodb v primerjavi z akutnimi poškodbami. To lahko nakazuje na neustrezno sestavo vadbenih enot ali neustrezno obravnavo akutnih poškodb, ki se razvijejo v kronične težave. Ob upo- števanju naših rezultatov in rezultatov tuje literature, ki kot enega ključnih dejavnikov tveganja za poškodbe navajajo usposoblje- nost trenerjev, se kaže potreba po ustre- znem usposabljanju trenerjev ter uvajanju kakovostnih preventivnih vsebin v trenažni proces. „ Literatura 1. Adirim, T. A. in Barouh, A. (2006). Common orthopaedic injuries in young athletes. Cur- rent Paediatrics, 16(3), 205–210. Pridobljeno s https://www.sciencedirect.com/science/ article/abs/pii/S0957583906000376 74 2. Bagnulo, A. (2012). Cheerleading injuries: a narrative review of the literature. Journal of Canadian chiropractic association, 56(4), 29– 28. Pridobljeno s https://pubmed.ncbi.nlm. nih.gov/23204573/ 3. Boden, B. P., Tacchetti, R. in Mueller F. O. (2003). Catastrophic cheerleading injuries. American journal sports medicine, 31(6), 881– 888. Pridobljeno s https://pubmed.ncbi.nlm. nih.gov/14623653/ 4. Caine, D., Maffulli, N. in Caine, C. (2008). Epi- demiology of injury in child and adolescent sports: injury rates, risk factors and preventi- on. Clinics in sports medicine, 27(1), 19–50. Pri- dobljeno s https://www.sciencedirect.com/ science/article/abs/pii/S0278591907001044 5. Cheerleading zveza Slovenije (CZS) (2021a). Cheerleading. Pridobljeno 17. 3. 2021 s https://www.cheerleading.si/o-panogi/che- erleading/ 6. Cheerleading zveza Slovenije (CZS) (2021b). Tekmovalni pravilnik za cheerleading in per- formance cheer 2020/2021. Pridobljeno 17. 3. 2021 s https://www.cheerleading.si/wp- -content/uploads/2020/07/CZS-tekmovalni- -pravilnik-2020-2021.pdf 7. Cherepov, E., Kalugina, G., Sevostianov, D. in Smirnova, L. (2020). Development of coordi- nation abilities in cheerleaders at the stage of initial preparation. Journal of physical edu- cation and sport, 20(2), 666–671. Pridobljeno s https://efsupit.ro/images/stories/mar- tie2020/Art%2097.pdf 8. Fields, K. B., Bloom, O. J., Priebe, D. in Fore- man, B. (2005). Basic biomehanics of the lower extremity. Primary care: clinics in office practice, 32(1), 245–251. Pridobljeno s https:// www.primarycare.theclinics.com/article/ S0095-4543(04)00133-2/ppt 9. Foley, E. C. in Bird, H. A. (2013). »Extreme« of tariff sports: their injuries and their preventi- on (with particular reference to diving, che- erleading, gymnastic, and figure skating). Clinical rheumatology, 32(4), 463–467. Prido- bljeno s https://link.springer.com/article/10. 1007%2Fs10067-013-2188-4 10. Hardy, I., McFaull, S. R., Beaudin, M., St-Vil, D. in Rousseau, E. (2017). Cheerleading injuries in children: what can be learned ? Paedia- tric child health, 22(3), 130–133. Pridobljeno s https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29479198/ 11. Hawkins, D. in Metheny, J. (2001). Overuse injuries in youth sports: biomehanical con- siderations. Medicine and science in sports and exercise, 33(10), 1701–1707. Pridobljeno s https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11581555/ 12. Hodgson Phillips, L. (2000). Sports injury inci- dence. British journal of sports medicine, 34(2), 133–136. Pridobljeno s https://www.ncbi. nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1724170/ 13. Hutchinson, M. R. (1997). Cheerleading injuries: patterns, prevention, case reports. Physical sports medicine, 25(9), 83–96. Pri- dobljeno s https://pubmed.ncbi.nlm.nih. gov/20086936/ 14. Jacobson, B. H., Hubbard, M., Redus, B., Pri- ce, S., Palmer, T., Purdie, R. in Altena, T. (2004). An assessment of high school cheerleading: injury distribution, frequency, and associ- ated factors. Journal of orthopedic & sports physical therapy, 34(5), 226–276. Pridobljeno s https://www.jospt.org/doi/abs/10.2519/ jospt.2004.34.5.261 15. Jacobson, N. A., Morawa, L. G. in Bir, C. A. (2012) Epidemiology of cheerleading inju- ries presenting to NEISS hospitals from 2002 to 2007. J Thrauma, 72(2), 521–526. Pri- dobljeno s https://pubmed.ncbi.nlm.nih. gov/22327989/ 16. Jacobson, B. H., Redus, B. in Palmer, T. (2005). An assessment of injuries in college cheer- leading: distribution, frequency, and associ- ated factors. British journal of sports medicine, 39(4), 237–240. Pridobljeno s https://pub- med.ncbi.nlm.nih.gov/15793095/ 17. Kežmah, M., Marinšek, M., Trilar, M. in Tuš, M. (2012). Cheerleading. Ljubljana: Športna che- erleading zveza Slovenije. 18. Novak, D., Kovač, M. in Čuk, I. (2008). Gimna- stična abeceda. Ljubljana: Univerza v Ljublja- ni. 19. Mueller, F. O. (2009). Cheerleading Injuries and Safety. Journal of Athletic Training, 44(6), 565–566. Pridobljeno s https://meridian.al- lenpress.com/jat/article/44/6/565/110929/ Cheerleading-Injuries-and-Safety 20. Samardžija Pavletič, M., idr. (2017). Splošni strokovni priročnik Gimnastične zveze Slovenije 2017. Ljubljana: Gimnastična zveza Slovenije. 21. Schulz, M. R. idr. (2004). A Prospective Cohort Study of Injury Incidence and Risk Factors in 22. North Carolina High School Competitive Cheerleaders. Am J Sport Med., 32(2), 396– 405. 23. Shields, B. J. in Smith, G. A. (2006). Cheer- leading-Related Injuries to Children 5 to 18 Years of Age: United States, 1990-2002. Pediatrics, 117(1), 122–129. Pridobljeno s https://pediatrics.aappublications.org/con- tent/117/1/122.short 24. Shields, B. J., Fernandez, S. A. in Smith, G. A. (2009). Epidemiology of cheerleading stunt- -related injuries in the United States. Journal of Athletic Training, 44(6), 586–594. Pridoblje- no s https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/ articles/PMC2775359/ 25. Shields, B. J. in Smith, G. A. (2009a). Cheerle- ading-related injuries in the United States: A prospective surveillance study. Journal of athletic training, 44(6), 567–577. Pridobljeno s https://meridian.allenpress.com/jat/arti- cle/44/6/567/1 10970/Cheerleading-Related- -Injuries-in-the-United-States 26. Shields, B. J. in Smith, G. A. (2009b). Epi- demology of cheerleading fall-related injuries in United States. Journal of athle- tic training, 44(6), 578–585. Pridobljeno s https://meridian.allenpress.com/jat/arti- cle/44/6/578/110967/Epidemiology-of-Che- erleading-Fall-Related-Injuries 27. Shields, B. J. in Smith, G. A. (2011). Epidemio- logy of strain/sprain injuries among cheerle- aders in the United States. The American jour- nal of emergency medicine, 29(9), 1003–1012. Pridobljeno s https://pubmed.ncbi.nlm.nih. gov/20708874/ 28. Sobrino, F. J. in Guillén, P. (2017). Overuse injuries in proffessional ballet: influence of age and years of professional practice. Orthopaedic journal of sports medicine, 5(6), 1–11. Pridobljeno s https://pubmed.ncbi. nlm.nih.gov/28695138/ 29. Stroescu, S. A. (2018). Operative syntheses on cheerleading training. Journal of sport and ki- netic movement, 2(32), 18–23. Pridobljeno s https://jskm.ro/images/pdfs/31vol2/OPERA- TIVE-SYNTHESES-ON-CHEERLEADING-TRAI- NING.pdf 30. Škof, B. (2016). Šport po meri otrok in mlado- stnikov: Pedagoško-psihološki vidiki kondicijske vadbe mladih. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. 31. Waters, N. (2013). What goes up must come down! A primary care approach to preven- ting injuries amongst highflying cheerlea- ders. Journal of the American association of nurse practitioners, 25(2), 55–64. Pridobljeno s https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23347241/ asist. dr. Urška Čeklić, dipl. prof. šp. vzg., UP Fakulteta za vede o zdravju, urska.ceklic@fvz.upr.si