42 <*~lanki in razprav.. APHIVJ XVIII 1995 V ravan e arirvov od ieta 1945: uspehi in neuspeh" LEOPOLD ACER 1. Lvod: Odpeljano arhivsko gradivo V vojnem času jc poslalo arhivsko gradijo zaželen plen, tako zaradi svoje materialne ko: informativne vrednosti. Gradivo so piemcščali zaradi njegove zašcilc ler zaradi dejavnosti sovražnika. >znamo številne primere uničenega zaplenjenega in odstranjenega arhivskega gra diva v času vojaških optiacii, Iz bolj oddaJjcne preteklosti lahko omenimo ropanje arhivskega gradiva m^d tridesetletno vojno ali obsežno ropanje arhivskega gradiva v Napoleonovem času, ko je le-ta prenesel ogromne dele avstrijskih, španskih in vatikanskih arhivov v Pariz, da bi ustvaril osrednji evropski arhiv Še .preden jc Napoleon lahko uresničil svojo zamisel, jc nic-,gnv imperij propadel, odpeljano arhivsko gradivo pa so Fianrvzi morali vrnili zakonitim lastnikom Manjši deli gradiva so vse do pred kratkim vendarle ostali, v tranecskih rokah. Verjetno je do največjega premeščanja arhivov prišlo v drugi svetovni vojni. Razlogi za njihovo premeščanje so bil politični, ideološki, vojaško-strateški in obveščevalni Najprej so oblasti sil osi preselile, evakuirale ah zaplcniie veliKc število javnih in privatnih arhivov, ka sneje, ko ¡.o se sile osi umikale, so podobno počele zavezniške sile Prizadeti niso bili le arhivi v tistih delih Evrope, ki so bili ohcasno nod tujo okupacijo, ampak tudi arhivi v Aziji, na Dnmci na K tajskem, Japonskem iri v Indoneziji. Poleg želja vseh "pletenih strani, da hi si zagotovile pomemhno ohvcščcvalno gradivo, so bili razlog" za masovno premeščanje arhivov tu Ji ideološki Sile osi so potrehovale arhive za raz iskavc, ki so bile povezane s prvo svetovno vojno, po Iclu 1945 p? zavezniki za pnpravo niiriiberških procesov V petdesetih letih od kon ca voine jc bilo veliko premeščenega arhivskega gradila vrnjenega zakonil p lastnikom, vendar problem še zdaleč ni rešen. Prav pred kratkim, oh razpadu Sovjetske zveze in nekdanje Jugoslavije, so se morali arhivisti in poznavalci mednarodnega pra"a spopasti z novim- prohlemi - vračanja arhivskega gradi va Če želimo doseči re šuev, m potrebna le dobra volja vseh vpletenih strani, ampak tuui icmeljilo preučevanje vseh pravnih, političnih in strokovnih vidikov. 2. Pravni vidiki Določila haaške konvencije iz leta 1907 Dir.c-jujijo zaplembo arhivskega gradiva v vojnem času ler odvzem gradiva po vojnr na lavno doku menle, ki r.o polrehni za zakonite vojaške-ob-vešcevalnc dejavnosti, vojaške operacije al; vo- jaške namene vlad Tudi v takšnih primerih pa zaplenjenega gradiva ni dovolj ;nc premeščali, ampak ga morajo oblasti izkoriščati na mestu, kjer so nastali. V času.vojaškin cvaKuacij in po trebi po zaščiti arhivskega, gradiva pred vojno ¡ikedo j^ pogosto to zahtevo nemogoče uresničiti Še pogosteje jc kot- razlog za selitev arhivov navedena prav potieba po zaščiti Haaška konvencija določa za privatne arhive strogo-spe-šlovanje privatne.lastnine in zahteva, da se tudi z občinsko lastnino ter lastnino .verskih, dobrodelnih in izobraževalnih inštitueii ravna kot s privatno lastnino. Vendar se lo določilo ne na naša na privatno lastnino, ki se ob i/hruhu vojne nahaja v sovražni državi Nadaljnji napredek jc hd dosežen s haašku konvencijo i?, leta 1954, vendar se njena določila nanašajo le na varovanje kulturne lastnine v ča^u vojne, ne ukvarjajo pa se s problemi rcsUlueije Ali vračanja S podobnimi vprašanj' se ukvarj? tudi Uncseova Konvencija o sredstvih prepovc-dovanja in preprečevanja nelegalnega' uvoza, izvoza ali prenosa lastnine kulturne dediščine1 iz lela 1970. Ob<_ konvenciji nista retroaktivni in obvezujeta le države, ki so jih rat:ticiralc. Lela 19y 1 jc Generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo ki priporoča rcslitucijo odtujene kulturne lastnine v države izvora in p-.zvala l [fcsco, naj poroča o izvajanju resolucije. Že leta 1978 je Uneseo ustanov: medvladni komite za rcstitueijo oziruma vračanje kullurne laslnirc v države, ki so takšno lastnino izgubile zaradi kolonialne zasedbe ali okupacije. L>clo komiteja jc hilo še posebej pomembno zaraui določitve ustrezne terminologi je in načel (na primer odnos med pravnim statusom in lastništvom, interpretacija termina "izvorna država*1 ali razlikovanje med rcstitueijo in vračanjem) Za rcstitueijo v povezavi s prr.vico dc nasledstva je še posehej pomembna dunajska konvencija ZN, sprtj :ta na Konfcrcnci o državnem nasledstvu glede na državno lastnino, arhive in dolgove iv leta 1983 ter pojasnilo Mednarodnega arhivskega sveta.' ■KJjuh vsem resolucijam in, priporočilom ZN, Uncsca in Mednarodnega arhivskega sveta pa odgovarjajoče mednarudne norme in smernice za razrešitev problemov v zvezi z zahtevami po arhivskem gradivu in potencialno reslitut ijo še niso hile oblikovane. V mednarodnem pravu še niso izdelani normativni akli o zadevah resti-tueijc. mogoče tucii zaradi nezan1 man;a drŽav, jih lo zadeva, ter zaradi strahu, kako hi to Convention on tue Mean; of Prohibiting an J Preventing the llicil Import. Export und Transfer of Ownership of Cultural Property ARHIVI XVIII 1995 Članki in ruzpraVv 43 /plivalo na njihovo pravico do suverenosti Zrno drŽave veliko raje sklepajo bilateralne -n multi 1'itcralnc .sporazume, kar moramo upoštevati, ko se ukavarjamo s problemi rcstitueijc arhivskega gradiva. Primer iz nedavne zgodovine je spora zutn med državami naslednicami So' erske zve-«c, sklenjen 6. julija 1992, ki sicer poznava Ru sijo za naslednico Sovjetske zveze glede arhivov osredn h sovjetskih institucij, vendar pa pridržuj»: pravico vsem ostalim udeleženim vladam do vrnitve arhivske lastnine ki je bila ustvarjena na n ihovin teritorijih in je bila odtujena zunaj jihcvih meja. Kakorkoli žc, prenos državne lastnine mora biti urejen s posehnim sporazumom Spcmo je vprašanje rcstitucijc dokumentov, ki so j h jut varili organi vojaške okupacije. Glede na to ali sc ravnamo po načelu admini-strat;vnega ali teritorialnega izvora, lahko pri padajo dokumenti iz časa okupacije okupatorju, ki jih je ustvaril ali ljudem m ozemlju, ki je b lo okupirano. Ohičajno prevlada načelo, da tovrstne "ikumentc hrani država, ki si je nad njimi pri dohija nadzor, torej načelo, ki e bolj naklonjeno magnvalni strani ter deluje v >Kodo poražencev. ■ akšno načelo nc upošteva dovolj pravna določil* Usoda arhivov, nastalih v času okupacije, pa tudi arhivov, ki so nastali v času velikih migracij ali preseljevanj " ljudstev, zahteva mednarodno "ozornost ter vsaj določitev začasnih .pnporočH, e posebej v luči izkušenj po razpadu Sovjetske zvc,.c ,n bivše Jugoslavije ter njcnun "etničnim Čiščenjem". Nezakonitega" i odtujevanja dokumentov in arhivov ni zmeraj lahno dokazati. l ahko pride dc nejasnosti o veljavnosti nekdanjih sporazumov li pngodh. ki so odobrile prcnoF dokumentov. Posamezno plenjenje in kasnejši odkupi dokumentov v dohri veri so lahko lc zapreke pri for-rualnin zahtevah po rcstituciji. To velja šc posebej za privatne dokumente. V državah, kjer je Privatna lastnina zaščitena z zakonom, država ■ »ma legalne moči, da hi prisilila privatne la: tn.ke k vračanju arhivskih dokumentov, čc ni dokazano, da .so hili kršeni državni zakoni 'end?r sc lahko zakonodaja.-ki ureja nakup v dibri veri od države do države močno razlikuje tudi pn legalnem nakupu Jržavnc •' lastnine s Bran* posameznika V različnih obdobjih, sc pesebci v času vojaških opcraeij lahko javni dokumenta pridejo privatne roke ter postanejo, i nakupom "hona fidc", privatna lastnin?. V akih Prim:rin lahko glede na naravo m določbe državne "zakonodaje pride do rcstitucijc ali vračanja le s pi ivoljenjem privatnih lastnikov ter v zameno za nidomcstilo 3. Politični vidiki Zaplcinhe in rcstitucijc arhivskega gradiva so Zmeraj spodbudili politi ni razlogi Zagotavljanje ohvcsčcvalncga materiali zavračanje ali podpo- ra ohsodb za vojro krivdo so hili vedno pnrotni motivi ¿a zaplembo dokumentov, državni interesi in politična prijateljstva pa za ■ijihovo restit Jcijo.-\ prvih letih po drug i svetovni vojni je prihajalo do večjih ameriških in sovjetskih rcstitueij c z vsakokratnimi zavezniki oheh vclik.h sil, medtem ko je moral "sovražni tabor'' počakati Značilen primer neprimernega političnega vmesa-vania v probleme rcstitucijc arhivskega gradiva jc arhiv komunistične p^rtiic iz -Smr Ionska. K" so marca leta 1992 ameriški arhivisti ponudili rcstitueij o tistih delov arhiva, ki sc šc zmeraj hranijo v ameriškem nacionalnem arhivu, jc rcstitucijo zaustavil ameriški Kongres zaradi poli tične povezave zadc-rc z še nerazrešeno "»ahtevo po vrnitvi zbirke hehrejskih in judovskih knjig ter rokopisov, ki jih jc hranila ruska državna kniižniea v Moskvi, njihovim privatnim lastn k orS v ZDA. Vendar so ameriško ponudbe iz. leta 1965 sovjetske oblasti zavrnile zaradi političnih razlogov/Danes služi sovjetskim oblastem dejstvo, da gradivo komunistične partije iz Smc-lenskir ni hilo vrnjeno, kot izgovor za pojasnilo, zakaj jc prišlo dc prekinitve rcstitucijc arhivov v dežele Zahodne Evrope Večja ovira kot pravna vprašanja so včasih lahko narodni pnnos, -nacionalni interesi,1 množični pritiski v tisku ali celo, kot sc jc pokazalo žc v primeru rcstitucijc po napoleonskih vojnah, odpor strokovnih institucij do vrnitve zaplcnj jn h arhivov. Praksa sc vedno ne ravna po načelih Zato jc nc glede na pravna določ.Ja: k žc ohstajajo ali bodo šele sprejela, najpomcmhncjši duh mednarodnega sodelovanja in dohre volje med vpletenimi _ eželami, ki pa sc lahko raz." ije Ic v odgovarjajočih političnih ra/merah. 4, Strokovni vidiki Prvi korak pri odpeljanem arhivskem gradivu jc njegova identifikacija. Tako arhivsko gradivo sc pugotito hrani na skritih krajih, ki jih pozna le ome eno število ljudi. Da bi imetniki taksnega gradiva zadrrali svojo skrivnost, gradivo nc sme hiti dostopno in uporabno, zato jc dciansko neuporabno za vse, razen za n|ihove .metnikc n šc ti se morajo izogihTi njego,ri omemhi. Na začetku pr jccsa identifikacije so nam včasih na voljo lc naključni dokazi, mogoče samo dejstvo, da arhiv manjka ali jc izguhljen. Nasledr|i korak jc natančen opis gradiva, la mora vk mčevati tako proces nastanka kot okoliščine, v katerih jc bilo gradivo premeščeno Tako lahko žc na zaectkn določimo, katere zahteve so upravičene, ter neupravičene zavrnemo. To seveda vključuje tudi podatke o lokaciji gradiva v času posia vi t vc zahteve, Pr?v tako maramo poznati obstoječe pravne sporazume c gradivu ter pravne dejavnike, ki bi lahko vplivali na lastniški status dokumenta. Nenazadnje moramo temeljito poznati tudi preccdcnčnc primere iz mednarodnega prava, odgovarjajočo mednarodno zakonodajo in 44 Članki in razprave. aRHIVI XVIII t995 rr,/.prave, povezane /. njo (npr dokumente ZN), pa tudi objavljene in neobjavljeno literaturo o tem vprašanju. Ni potrebno posebej poudarjati,- da je priprava spisov za zahteve po rcslitrici' in nogajinja za ureditev takšnih zahtev ze'o dolgotrajen proces. Veliko težje je zbirati podatke o arhivskem gradivu. ki je bile premeščeno že pied dolgim čarom ali je bilo večkrat picmcščcno. T idi zaradi teh praktičnih razlogov se ne zdi razumno, da sprožimo zahteve pc restitueiji ali vrnitvi arhivskega gradiva za časovno zelo oddaljena obdobja. (Danes verjetno ne bi prišlo nikomui na misel, da bi zahteval dokumente, ki so bili odtujeni med tridesetletno vojno, kljub dejstvu, da .so bila takratna ropanja odobrena z munstrsko pogodbo.) Probiem pri identifikaciji lahko pred slavlja tu i Ji dej. Ivo da so hili dokumenti uvrščeni v tuje arhivske londe. Poleg težav pri identifikacij? takšnega gradila se nf.m lahko poraja tudi vprašanj , če je v taksnih primerih restitucija splob upravičena icr ali pri takšnih vprašljivih zahtevah ne bi bila enako zadovoljiva rešitev izmenjava k vali letni h mikrofilmskih ko pij in arhivskih p omagal "i t *' 5 Primeri rcstitucij in nercstitueij po letu 1945 - Nemške oblasti so preselile ali izdelale mi krofilme zaplenjenega ariiivikega gradiva in dokumentov v Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, m. vzbedni fronti, v Jugoslaviji in v fa šistični Italiji. Verjetno največje plenjenje in uničevanje arhivskega gradiva so nacistične oblasti izvajale v V:c leta 1945, italijanske leta 1963, osiali dokumenti, med njimi tud'i pnblužno polovica dokumentov iz Smolcnska, pa so še vedno v Ekslrcmi-ilič-ruj desničarski», fašisti; ni j gibanje ni Madiar^kcm (Fercnc S/ lasi). varstvu Združenih drža". Povedau moramo, da so že med leti 1945 in 194? Američani vrnili veliko arhivskega gradiva Sovjetski zvezi in obsega gradivo, ki so ga Nemei odnesli iz Nov-goroda, Pskova, Rige in Kijeva (npr. del sla rejšega kijev^kegi. gradiva), ki so ga našli v Berlinu m blizu Pilsna. Sovjeli so dohUi del svojih arhivov iz Smolenska in Odese v Šlcziji ter Saški. V manjšem obsegu je obnovljena republika Avstrija med leti 1945 m 1948 vrnila zaplenjene arhive iz Jugoslavije, ki so bili na pobude dunajskega Reiehsarehiva ohranjeni na avstrijskih tleh. V lern primeru je bila reslilucija obnovljena v okviru konvencije o arhivih med Avstrijo in Jugoslavijo pi«d leti 1975 in 1987 ter jc osvetlila vse praktične probleme identifikacije pri procesu restitueije po daljšem • časovnem presledku. Ker Zabod ni priznal sovjetske priključitve baltiških republik, mnogo gradiva s tega območja ni bilo vrnjenega, kakor tudi arhivov iz Königsberga zaradi izgona nemškega prebivalstva Prav takG ni bilo vrnjenega večina tujega arhivskega gradiva, ki so ga zaplenili Nemei ter so nato padli v roke sovjetskih eno' To vključuje pred vsem dokumente francoske obveščevalne in pro-tiob 'eščevalne službe, ki so jih našli v neki vasi na Češkoslovaški ;m Ti dokumenti ter dokumenti iz obveščevalnih služb v Nemčiji, Italiji, Romuniji, na Madžarskem, Poljskem in na Japonskem so bili kasneje jtdro novega naiboli zaupnega Posebnega arhiva v Moskvi, Velika večina nemških dokumentov, k: so padli v roke zahodnih zavezniških enot se osta'" na nemških tleh, v Anglijo ali ZDA so pcslali le vojaško ali politično pomembne dokumente. Vračanje v Nemčijo seje začelo žc leta 1951 ter sc nadaljevalo od 1953 do 1957. Sislcmilieno vračanje gradiva pa jc bile izvedeno večinoma v desetljetju od 1958 do 1968 z ladijskimi pošilj k;.mi enkrat na lclo. Pravna podlaga z« restitueije dokumentov v Nemčijo jc bil načrt za uničenje teh dokumentov v skladu z Zakonom o uničenju gradiva iz. leta 1943 (zakon predvideva prepoved prodaje dokumentov za odpadni papir). V skladu s potrditvijo Kongrca iz leta 1953 so ZDA dokumente, ki so bili predvideni za uničenje, podarile Zvezn republiki Nemčiji Gradivc pri jaleljskih dr/a v, ki jib je oku 'rala Nemčija, pa so ZDA vrnile lern državam. Tiko so 7.DA med leti 1956 in 1968 vrnile nemške dokumente s petintridesetimi ladijskimi pošiljkami, ki so vsebovale vec kot osem tisoč tekočih metrov gradiva, najnovejša pošiljka je bila vrnjena Bavarskemu državnemu arhivu leta 1983, Velika Bri lanija je vrnila arhivsko gradivo nemškega zunanjega ministrstva in dokumente Reichskanzlei iz Tretiega rajha med leti 1956 in. 1958. nemško pomorsko gradivo pi med leti 19^9 in 1968. Vrnjeno ni bilo arhivsko • gradivo j nemških okupacijskih sil in gradivo zavezniških okupacijskih sil v Nemčiji. Francija je prevzeli; doku ARHIVI XVIII 1995 Cl an k i _i n ra/.pra.'c 45 mente nemškega komandanta v .Franciji 'Militar-bclehlshaher Frankrcich). Zvezne oblasti ZDa pa imajo še vedno v varstvu nekaj neumeščenih zaplenjenih nemških pisnih ter nepisnih doku^ nientcv ZDA so umestile i te vil ne nemške zaplc "jene dokumente v svoje fonde, in sieer med dokumente numberških in drugih procesov ZDA P' -'ti vojnim zločinom ter med dokumente Strateškega bombnega nadzora ZDA. Tak d obstajata le dve možnosti uničenja originalne ureditve nemških ah kasnejših ameriških fondov. Dr/avc zmagovalke so za preganjanje vojnih zločinccv zaplenile tuai privatne dokumente zasebnikov in izličn.h podjetij. Omenim nî le zaplembo de kumentov podjetja IG Farhen, i se je vključilo v vgradnjo nem ke vojne inaustrije Med leti 1950 in 1960 ter ponovno oh koncu °-Cmdc;,elih let so sovjetske oblasti vrnile Nemški demokratični republiki veliko nemških doku-ntov, ki so padli v roke Rdeče armade. Leta '990 so vrnili dele arhivskega gradiva hanse-«tekih mest iz Brcmna, Hamburga in Liibecka njihovim pravim lastnikom v zameno za lallinfcki nestm arhiv, ki ga je Estoniji vrnil nemški Bur,dc<;archiv. Razpad Sovjetske zveze je odprl mož.iosi za pogajanja o vmitv tujega gradiva, ki hrani moskovski Posebni arhiifl Tako so bili leta J 992 sklenjeni sporazumi o restituciji z Belijo, Franeijo, Lieehtensteinom :n Nizozemsko, '-ndiir je nekaj svojega gradiva prejela lc Fr«n-C1ja, ker ;; ruski parlament leta 1994 7. resolucijo Zaustavil restitue- o dc p r-prave splošnega zako■ r' o ureditvi vseh vprašanj, ki se nanašajo n? kulturno lastnino, ki je bila med ali pc drugi svetovni vojni preneš ena v Sovjetsko zvezo Vračanje arhivskega gradiva in dokumentov P^ letu 1945 še zdaleč ni omejeno le na Evropo -■■■ na zadeve, povezane z drugo svetovne vojno Konzularni dokumenti predrevolucijske Rusije, jih je hranit ameriški Nacionalni arhiv, so ZDA vrnile v Mcskvo leta 1989 Po drugi strani F a ^cdrevolueijsko arhivsko gradivo veleposlaništev v Parizu m v Wajhmgtonu Se vedno hrani Institucija Hooverv Kaliforniji primer, ko prenos javnih dokumentov v privatne inštitucije še bolj zaplete zadeve. Pxlatki o restituciji zunaj p rope so skopi in bi potrebovali r.atan no raz-skavo. Zahteve po restituciji so hivše kolonije (Alžirija, Vsetnam) naslovile na Francijo, Indija je narlovila zahteve zaradi francoske pesesti v Indiii Zahteve je postavila tudi Indonezija Nizo-- mski, ki je leta 1974 vrnila Džakarti arhiv Yofcya. f Priporočila VpraSanjr, al naj se gnidivc vrača ali ne, i*, ihko zelo sporno. Vendar pa bi morali doseči, da b bilo ndpeljano arhivsko gradivo dostopno ^rez omejitev za znanstveno raziskovanje 1er v korist prizade'ih posameznikov V bodočih spo "h, k bi vključevali okuptcijo in/ali spremembo meja, bi morali doseči uveljavitev pravila, po katerem bi se vsaka okupacijska sila oh izkoriščanju zaplenjenih arhivskih dokumentov ohvc zala, da bo ohranila vse dokumente in fonde v stanju in povczavi, kot ga je zasegla Možni plan dejavnosti bi lahko vključeval izdelavo seznama odpeljanega arhivskega gradiva/dokumentov in smerni e za pospeševanje h lateral alr mul ti lateralnih sporazumov. Tako hi presegli velik" pomanjKanic sporazumov na splošne sprejetih in priznanih načc'ih za razrešitev zahtev po vračanji! gradiva. Razreševanje problemov bi pospe šila tudi priporočila za dostopnost do mikro-fllmsk'h kopij odpel j ari h dokumentov Podobno kot Unesco v komite /a vračanje kulturne lastnine, hi mogoče morali ustanovili tuHi mednarodni komite za lako arhivsko gradivo. 7, I z h rana hihliograllja (po kronološkem vrstnem redu) Robert-Henri Bauticr, Les archives et le droit international, Les archives dans la-vie internationale. Actes de la sixième conférence internationale dc la Table ronde des archives, Pariz 196?, str. 11-56 Seymrur J. Pomrenzc, Polieics ana Procédures for Protection, Use and Retnrn of Captured German Records, Captured German and Related Reeords. A National Archives Conference. National Archives Conlerenccs 3, 1974, str 5-30. Christian Gut, Constitution et rceonsiitut on des patrimoines archiv:stiqucs; Aeles de la dix septième conférence internationale dc la Table ronde des archives, Pariz 1980, str. 19-37. Charles Keeskeméli. Les contentieux aiehi-vistjqucs, Actes de la dix-septieme coničrencc internationale de la Table ronde des archives, Pariz 1980, str. 113-130 Klaus Oldenhagc, Richtlinien und archivische Grundsätze der Unesco zur Beilegung von internationalen Konflikten um Arehivalicn, Der Arehivar 36, 1983, col. 173 176. Lt opold Auer, Staatennachfolgc bei Aichr'cn Archives et Bibliothèques de Belgique 57, T 986, str. 51 68. Robert Wolle, Sharing Records of Mutual Archivai Concern te tbc Fédéral Rcpublic of Germany and thf United States ol Ämcriea, Arehivum 32, 1986, str. 292 302. Klaus Oldcnhagc, Das Schicksal deutscher zeitgeschichtlicher Quellen nach dem Zweiten Weltkrieg, Arehivim 32, 1986, str. 303 309. Wolfram Schmidt, Übernahme von Arehivgut aus der UdSSR, Arehtvmitlcilungen 39 1989 slr 179-18C Patricia K Gnmsicd, The Fatc of Ukrairian Cultural Treasures during World War 11 Archives, Libraries and Museum*; under ihc Third Reich, Jahrbiichcr für Gcschiehtc Osteuropas 39, 1991, str 53-80. 46 ■ I an Ici in razprave ARHIVI XVIII 1995 Charies Kccskemeli, Displaecd European Archive?: Is It Time for a Post-War Scttlemenl?, The American Archivist 55, 1992, str 132 140. Kai von Jena in Wilhelm Linz, Die deutschen Bestände tm Sonderarchtv in Moskau, Der Archivar 45, 1992, col 45^ 467. George C. Brc wder, Captured German and Other Nations Documents in the (Osoby) Special Archive Moscow, Central European History 24 1992, str. ¿24 445. V. V. Tcapl'n, O prave .sobsivcnncsti. na ark-hivnye dokumcnty v diplomaticheskikh ak-takh dorcvoliutsionnoi i sovclskci Rossii, Olcehtslvcnnye arkhivy 1992/4, str 20-25. P K Grirr.sted. Archival Rcssica/Sovictica Ah-road. Provenance or Pertinence Bibliographic ard Descriptive Needs, Cahiers du Monde russe et soviétique 34/3, 1993, str. 431 -480. V D. B.inastakevich, O pravovykh nspcktnkh mczhdunarodnogo pcrcmeshehcniia arkniv-nvkh dokumentcv. Olechslvcnnyc arkhivy 1994/3, str 6 10. P K. Grimstcd, The Odcsscy of the Smolensk Archive: Captured Communist Records for the Service of Anti-Communism, P;ltsburgh 1995. Frank Evans/Charles Kceskcmcti, Dtspuicd Archival Claim? Activities of Oncscc and ICA Sines. 1976, Actes de la trentième conférence intemationaie de la Table ronde des archive? (pred iztdom). KIeus Oldenhagc, Bilateral and Multilateral Cooperation Tor the Reconstitution of the Archival Heritage, Actes de la trentième con-lcrénct internationale de la Table ronde des archives (pred izidom). Prevedta Kaiarinc Kobilica ZUSAMMENFASSUNG RÜCHFUHRIJNG VERSCHLEPPTER AR CHI VF SEIT 1945: £RFOLGE l'ND M'UERFJLGE Der Beitrug scizl sich mtl der Problematik vcrsch!;ppicn Aivhivguts au seh und er. Er bietet einen Ubcrbtick über aic Rchls?cpcktc von dcr Hanger KonventionIbis '¿u d;n Resolutionen ur.'d Empfehlungen der Vereinten Nationen und des Internationalen Archivrates. Bei der Verschleppung von , Archivgut spielen auch Dolilische Gründe eine bedeutende Rüle, die Beschlagnahmen und Resolutionen förderten. Von der fachlichen Aspekren nimtrn die Idenii fikation des verschleppten Gutes d^n crslcn Platz ein. Au Bei deu rechlichen, politischen und fachlichen Aspekten wer den in dem Beitag auch Fülle der Restitution i-nd Nicht-Resutuiion nach dem Jahre 1945 behandelt 'jnd Empfehlungen gegeben . Der Artikel ende, mit einem B ib Ii og raph t e ve rze i ch ni s. SUMMARY THE STATUS OF RESTITL HON SINCE i945: SUCCESSFS AND FAILURES The paper deals wiih tne issues of di.splacca archives, Thr author presents legal asserts from the F^u*; Conven tiun lo the resolutions md recommendations of the UN and thr: ICA At all limes, capture and restitution of archives has bc"n motivated by political reasons. From professional aspect, lhe first siep is lhc ideniificatton of displaced archives. Qcs.dc legal, political and professional anpccts, the imthor presents also some examples of restitution and non-restitulion after 1945, and recommendations. Sc'ected bibl ography k appended lo the articlc. Pctai mesta Pwja iz lela 1452 na listini, s katero mestni sodnik in svet razsojala spor rred žickim nríorjem in svojim someščanom. Upodobljen je stoječi VnCz sv Ju.tj k ubija 7maja. Opravljen je v značiino oblačilo 15. stoletja. V zgomii poloviei pečatnega polju je v goisk' m* luskuu naois S^NCTVS GEORIVÍ Štajerski dežel m arhiv v Gradcu, Zbirka < pečatnikov